Bruselj, 26.8.2022

COM(2022) 417 final

POROČILO KOMISIJE

Letno poročilo Evropske komisije o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju za leto 2020


















POROČILO KOMISIJE

Letno poročilo Evropske komisije o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju za leto 2020



Kazalo

1.    UVOD    

2.    PRAVNA PODLAGA    

3.    METODOLOGIJA IN PREDLOŽENE INFORMACIJE    

4.    NAFTNI IN PLINSKI SEKTOR NA MORJU V EU    

4.1 Naprave in proizvodnja    

4.2 Inšpekcijski pregledi, preiskave in izvršilni ukrepi v zvezi z napravami na morju ter regulativni okvir    

5.    INCIDENTI IN RAVEN VARNOSTI    

6.    SKLEPNE UGOTOVITVE    

1.    UVOD

Evropska komisija od leta 2016 objavlja letna poročila o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju v EU.

Pravna podlaga za to poročilo je Direktiva 2013/30/EU 1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varnosti na morju). Njen cilj je doseči visoko raven varnosti pri izvajanju naftnih in plinskih dejavnosti na morju v korist:

I.delavcev;

II.okolja;

III.morskih ploščadi in opreme ter

IV.gospodarskih dejavnosti, kot sta ribolov in turizem.

Direktiva, kot jo izvajajo države članice, prispeva k:

I.preprečevanju večjih nesreč in incidentov;

II.zmanjšanju števila incidentov ter

III.zagotovitvi učinkovitega spremljanja nesreč in incidentov za zmanjšanje resnosti njihovih posledic.

Podobno kot prejšnja poročila tudi to poročilo:

I.zagotavlja podatke o številu in vrsti naprav v EU;

II.vsebuje informacije o varnostnih incidentih na teh napravah;

III.ocenjuje raven varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju.

Analiza trendov postane pomembnejša z vsakim poročilom. Poročila zagotavljajo tudi evidentiranje ravni varnosti pri naftnih in plinskih dejavnostih držav članic na morju.

To poročilo temelji na letnih poročilih in podatkih, ki so jih predložile države članice v skladu z zahtevami iz direktive o varnosti na morju.

V Severnem morju in Atlantskem oceanu 2 je 187 naftnih in plinskih naprav na morju, 165 naprav je v Sredozemskem morju, devet v Črnem morju in dve v Baltskem morju. Pristojni organi držav članic so v letu 2020 v svojih jurisdikcijah opravili inšpekcijske preglede 141 naprav na morju. Države so poročale o dveh večjih nesrečah: ena se je zgodila na Hrvaškem in ena na Danskem.

Število incidentov se je s 34 leta 2019 zmanjšalo na 16 leta 2020. To pomeni znatne izboljšave varnosti naprav.

2.    PRAVNA PODLAGA

Komisija mora v skladu s členom 25 direktive o varnosti na morju objaviti letno poročilo o vplivu naftnih in plinskih dejavnostih na morju na varnost in okolje. To poročilo temelji na posameznih letnih poročilih, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji. V Prilogi IX(3) k Direktivi so navedene določene minimalne informacije, ki jih morajo vsebovati letna poročila:

(a) število, starost in lokacija naprav;

(b) število in vrsta opravljenih inšpekcijskih pregledov in preiskav, vseh izvršilnih ukrepov ali obsodb;

(c) nastali incidenti;

(d) vse večje spremembe regulativnega okvira za dejavnosti na morju in

(e) raven varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju.

Države članice morajo zahtevane informacije objaviti in predložiti najpozneje 1. junija v letu, ki sledi obdobju poročanja (npr. 1. junija 2021 za leto 2020).

Države članice morajo za predložitev informacij uporabiti predloge iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1112/2014 z dne 13. oktobra 2014 3 . Predloge omogočajo:

I.izvajalcem in lastnikom naftnih in plinskih naprav na morju, da si izmenjujejo informacije o kazalnikih nevarnosti večjih nesreč;

II.državam članicam, da objavljajo informacije o kazalnikih nevarnosti večjih nesreč.

V smernicah 4 so navedene posebne informacije o Izvedbeni uredbi in pojasnila o uporabi predlog za poročanje.

3.    METODOLOGIJA IN PREDLOŽENE INFORMACIJE 

Države članice morajo predložiti jasno opredeljene informacije o varnostnih incidentih v naftnem in plinskem sektorju na morju ter pri tem uporabiti predloge. Podatki morajo vključevati informacije o naftnih in plinskih napravah na morju v EU, na primer število, vrsto, lokacijo in starost naprav. Poročila držav članic morajo vključevati tudi informacije o številu (i) inšpekcijskih pregledov, preiskav in izvršilnih ukrepov v zvezi z dejavnostmi na morju; (ii) incidentov po kategorijah in (iii) poškodb.

Komisija je za to letno poročilo uporabila informacije, ki so jih predložile Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Danska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Nizozemska, Poljska, Romunija in Španija. Druge države članice niso bile dejavne v naftnem in plinskem sektorju na morju ali pa niso predložile pomembnih informacij.

Vse države članice, ki izvajajo naftne in plinske dejavnosti na morju, so izjavile, da so predložile vse zahtevane informacije o vseh napravah.

4.    NAFTNI IN PLINSKI SEKTOR NA MORJU V EU

4.1 Naprave in proizvodnja

Države članice so v letu 2020 poročale o 363 napravah v vodah EU (glej preglednico 1):

·večina naprav na morju 5 je v Severnem morju in Atlantiku.

·Približno 42 % naprav je v nizozemskem delu Severnega morja (poznanem kot nizozemska izključna ekonomska cona).

·V Sredozemskem morju je najdejavnejša Italija (38 % vseh naprav v vodah EU), sledi pa ji Hrvaška.

·V Črnem morju ima Romunija utečeno naftno in plinsko industrijo na morju. Bolgarija je nadaljevala raziskovalne dejavnosti za ogljikovodike na morju, vendar ima le eno napravo in zato proizvede zelo malo nafte in plina.

·V Baltskem morju ima naprave na morju samo Poljska.



Preglednica 1: Naprave na dan 1. januarja 2020: vrste naprav po regijah in državah članicah

Regija

Država

Vrsta naprave(*)

FNP

NBP

FNN

PPN

Skupaj (regija/država)

Baltsko morje

1

1

0

0

2

Poljska

3

1

0

0

4

Črno morje

6

3

0

0

9

Bolgarija

0

1

0

0

1

Romunija

6

2

0

0

8

Sredozemsko morje

16

147

0

2

165

Hrvaška

2

18

0

0

20

Grčija

1

1

0

0

2

Italija

12

126

0

2

140

Španija

1

2

0

0

3

Severno morje in Atlantik

59

127

1

0

187

Danska

10

19

1

0

30

Nemčija

2

0

0

0

2

Irska

1

1

0

0

2

Nizozemska

46

105

0

0

151

Skupaj (vrsta naprave)

84

276

1

2

363

(*) FNP: fiksna naprava s posadko; FNN: fiksna neproizvodna naprava; PPN: plavajoča proizvodna naprava; NBP: naprava, ki je (običajno) brez posadke.

Več kot polovica naprav na morju je začela delovati med letoma 1980 in 2000. V letu 2020 ni začela delovati nobena nova fiksna naprava. Od leta 2010 se je razvoj novih proizvodnih naprav v Severnem morju in Atlantiku znatno upočasnil.

Približno 81 % domače nafte in plina v EU (18 795 kiloton ekvivalenta nafte) se proizvede v Severnem morju in Atlantiku (glej preglednico 2). Tam največ prispevata Nizozemska in Danska. V Sredozemskem morju največ nafte in plina proizvedeta Italija in Hrvaška. V Črnem morju ima samo Romunija opazno proizvodnjo nafte in plina.

Preglednica 2: Proizvodnja nafte in plina na morju v EU v kilotonah ekvivalenta nafte (ktoe) v letu 2020

Regija

Država

ktoe

V odstotkih skupne proizvodnje v EU

Baltsko morje

249

1,3 %

Poljska

249

1,3 %

Črno morje

1 179

5,9 %

Bolgarija

30

0,1 %

Romunija

1149

5,8 %

Sredozemsko morje

2 790

13,9 %

Hrvaška

241

1,2 %

Grčija

97

0,5 %

Italija

2422

12,1 %

Španija

30

0,1 %

Severno morje in Atlantik

157 233

78,9 %

Danska

4 917

24,6 %

Nemčija

890

4,5 %

Irska

90

0,5 %

Nizozemska

9 826

49,2 %

Skupaj

19 941

100 %

EU je izgubila približno 80 % svoje proizvodnje nafte in plina na morju zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU. Proizvodnja se je nekoliko povečala na Poljskem, v Bolgariji in Nemčiji, v vseh drugih državah članicah, zlasti na Danskem, pa se je zmanjšala. Leta 2020 je izguba proizvodnje znašala 18 % (približno 4 317 kiloton ekvivalenta nafte) v primerjavi s proizvodnjo v državah članicah v letu 2019.

Skupna proizvodnja v EU, izmerjena v kilotonah ekvivalenta nafte (ktoe), je obsegala 70 % plina in samo 30 % nafte. Danska je proizvedla največ nafte (3 619 ktoe), sledile pa so ji Nemčija (867 ktoe), Nizozemska (451 ktoe) in Italija (440 ktoe).

4.2 Inšpekcijski pregledi, preiskave in izvršilni ukrepi v zvezi z napravami na morju ter regulativni okvir

Pristojni organi v državah članicah so v letu 2020 v svojih jurisdikcijah opravljali redne inšpekcijske preglede naprav na morju (glej preglednico 3). Število inšpekcijskih pregledov se običajno povečuje s številom naprav v državah članicah.

V primerjavi z letom 2019 6 se je število inšpekcijskih pregledov, število delovnih dni na napravi za inšpekcijske preglede in število pregledanih naprav zmanjšalo. Inšpektorji so na napravah zlasti preživeli bistveno manj časa kot v letu 2019.

Preglednica 3: Število inšpekcijskih pregledov naprav na morju po regijah in državah članicah v letu 2020

Regija

Država

Inšpekcijski pregledi

Delovni dnevi na posamezni napravi (čas potovanja se ne šteje)

Število pregledanih naprav

Baltsko morje

2

7

4

Poljska

2

7

4

Črno morje

10

60

7

Bolgarija

0

0

0

Romunija

10

60

7

Sredozemsko morje

181

175

80

Hrvaška

13

13

6

Ciper

0

0

0

Grčija

1

5

2

Italija

164

156

69

Španija

3

1

3

Severno morje in Atlantik

62

89

50

Danska

12

53

10

Nemčija

2

3

2

Irska

2

12

2

Nizozemska

46

21

36

Skupaj

255

331 

141

S členom 18 direktive o varnosti na morju so pristojnim nacionalnim organom podeljene pravice in pooblastila glede dejavnosti in naprav v njihovi jurisdikciji. Ta pooblastila vključujejo pravico do prepovedi dejavnosti in pravico do zahtevanja ukrepov za zagotovitev skladnosti z obvladovanjem tveganja in varnosti pri opravljanju dejavnosti.

V letu 2020 je Danska preiskovala eno večjo nesrečo, Hrvaška pa je izvedla eno preiskavo v zvezi z varnostnimi in okoljskimi pomisleki, o katerih je poročalo osebje. V letu 2019 sta Italija in Romunija izvedli vsaka po eno preiskavo.

V letu 2020 je samo Danska sprejela izvršilni ukrep. V letu 2019 je edini izvršilni ukrep sprejela Nizozemska (razen Združenega kraljestva).

5.    INCIDENTI IN RAVEN VARNOSTI 

Izvajalci in lastniki naprav ter nacionalni organi morajo sporočiti vsako nesrečo ali resno nevarnost (v nadaljnjem besedilu: dogodek). Vendar lahko en sam dogodek spada v eno ali več kategorij incidentov. Za en dogodek je na primer treba sporočiti dve kategoriji incidentov, če je prišlo do (a) nenamernega uhajanja plina, zaradi česar je (b) bila potrebna evakuacija osebja.

Države članice so v letu 2020 sporočile 15 dogodkov 7 , v letu 2019 pa 30 dogodkov (brez Združenega kraljestva):

-Danska – 8 dogodkov (2019: 6 dogodkov), vključno z eno večjo nesrečo.

-Hrvaška – 3 dogodki (2019: 0 dogodkov), vključno z eno večjo nesrečo.

-Nizozemska – 4 dogodki in brez večjih nesreč (2019: 18 dogodkov, vključno z eno večjo nesrečo).

Večje nesreče vključujejo incidente, ki bi lahko povzročili smrtne žrtve ali hude telesne poškodbe (čeprav se to morda ni zgodilo).

69 % nesreč, ki so se zgodile v letu 2020, spada v kategorijo nenamernega uhajanja plina in/ali nafte, 25 % nesreč se je nanašalo na okvare varnostno in okoljsko kritičnih elementov ter 6 % na izgubo strukturne celovitosti. Spodbudno je, da se ni poročalo o trčenju plovil ali helikopterski nesreči ter da v nobenem od incidentov ni bilo smrtnih žrtev.

Preglednica 4: Incidenti po kategoriji (iz Priloge IX k direktivi o varnosti na morju) v letu 2020

Kategorija

Skupaj

Delež glede na vse kategorije

Delež glede na vse dogodke

(a)

Nenamerna uhajanja – skupaj

11

100 %

68,75 %

Požari, ki sta jih povzročila nafta/plin, ki sta se vnela

1

9,09 %

6,25 %

Eksplozije, ki sta jih povzročila nafta/plin, ki sta se vnela

0

0 %

0 %

Plin, ki se ni vnel

5

45,45 %

31,25 %

Nafta, ki se ni vnela

5

45,45 %

31,25 %

Nevarna snov

0

0 %

0 %

(b)

Izguba nadzora nad vrtino – skupaj

0

0 %

0 %

Izbruhi

0

0 %

0 %

Aktivacija varoval proti izbruhu/sistema za preusmeritev

0

0 %

0 %

Okvara pregrade vrtine

0

0 %

0 %

(c)

Okvara varnostno in okoljsko kritičnega elementa

4

100 %

25 %

(d)

Izguba strukturne celovitosti – skupaj

1

100 %

6,25 %

Izguba strukturne celovitosti

1

100 %

6,25 %

Izguba stabilnosti/plovnosti

0

0 %

0 %

Izguba stabilne postavitve

0

0 %

0 %

(e)

Trčenje plovil

0

(f)

Helikopterske nesreče

0

(g)

Nesreče s smrtnimi žrtvami(*)

0

(h)

Hude poškodbe petih ali več ljudi v isti nesreči

0

(i)

Evakuacija zaposlenih

0

(j)

Okoljske nesreče(**)

0

Skupaj

16

100 %

(*) Le v primeru povezave z večjo nesrečo.

(**) Glede na države članice se večje nesreče, o katerih so poročale, niso štele za okoljske nesreče.

Skupno število incidentov v EU se je s 34 v letu 2019 (brez Združenega kraljestva) zmanjšalo na 16 v letu 2020 (glej spodaj). To je skoraj enako kot v letu 2016.

To zmanjšanje je bilo večinoma posledica manjšega števila nenamernih uhajanj nafte in plina. V letu 2020 ni bilo incidentov iz kategorij „izguba nadzora nad vrtino“ in „uhajanje nevarnih snovi“. Vendar sta se v letu 2019 zgodili dve okvari varnostno in okoljsko kritičnih elementov, v letu 2020 pa se je ta številka povišala na štiri. Podobno kot v letu 2019 so bili štirje incidenti razvrščeni kot večje nesreče, ker bi lahko povzročile smrtne žrtve ali hude telesne poškodbe.

6.    SKLEPNE UGOTOVITVE

V letu 2020 je bilo v EU 363 naftnih in plinskih naprav na morju. Skupna proizvodnja nafte in plina se je bistveno znižala, in sicer s 24 258 kiloton ekvivalenta nafte v letu 2019 na 19 941 kiloton ekvivalenta nafte v letu 2020. Danska in Nizozemska sta proizvedli 74 % celotne količine nafte in plina na morju v EU.

Komisija je ocenila varnost naftnih in plinskih dejavnosti na morju v EU na podlagi informacij, ki so jih predložile države članice v skladu s pravili Izvedbene uredbe o poročanju. Točnost analize Komisije je torej odvisna od točnosti teh informacij.

Nacionalni organi so si v letu 2020 še naprej prizadevali za zagotavljanje visoke ravni varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju ter so v skladu s tem opravili inšpekcijske preglede 141 naprav (v primerjavi s 170 napravami v letu 2019). Danska je bila edina država, ki je poročala o izvršilnem ukrepu.

V letu 2020 sta se tako kot v letu 2019 zgodili dve večji nesreči. Skupno število incidentov (razvrščenih v preglednici 4) se je s 34 v letu 2019 zmanjšalo na 16 v letu 2020, zlasti zaradi zmanjšanja števila incidentov na Nizozemskem (z 18 na 4). Tako kot v letu 2019 ni bilo poročil o smrtnih žrtvah, zgodilo pa se je 24 poškodb in 10 hudih poškodb.

Če povzamemo, organi držav članic so s svojim delom omogočili bistveno varnejše naftne in plinske dejavnosti na morju v primerjavi z letom 2019, kar so storili z obveznimi inšpekcijskimi pregledi in izvedenimi popravnimi ukrepi v skladu z direktivo o varnosti na morju.

Komisija še naprej tesno sodeluje s skupino organov EU, pristojnih za dejavnosti na morju (EUOAG), da ohranja takšno visoko raven varnosti. To vključuje poudarjanje pomena uporabe dobre prakse v vseh državah članicah in pomoč nacionalnim organom, ki so zastopani v skupini.

(1)

UL L 178, 28.6.2013, str. 66.

(2)

Po izstopu Združenega kraljestva iz EU se je število naprav v Severnem morju in Atlantskem oceanu zmanjšalo za 176.

(3)

UL L 302, 22.10.2014, str. 2.

(4)

https://euoag.jrc.ec.europa.eu/files/attachments/2015_11_25_implementing_regulation_guidance_document_final.pdf

(5)

Mobilne vrtalne enote na morju niso bile vključene v analizo iz oddelka 4.1.

(6)

V primerjavo podatkov iz leta 2020 in iz leta 2019 nismo vključili podatkov iz Združenega kraljestva za leto 2019.

(7)

Obveznost poročanja ne zajema nekaterih dogodkov (npr. dogodkov, ki niso povezani z dejavnostmi).