EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 8.7.2022
COM(2022) 335 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Polletno poročilo o izvajanju operacij financiranja v okviru instrumenta NextGenerationEU v skladu s členom 12 Izvedbenega sklepa Komisije C(2021) 2502
1. januar 2022 – 30. junij 2022
Kazalo
1.Uvod
2.Izvajanje programa financiranja v okviru instrumenta NextGenerationEU v prvi polovici leta 2022
3.Stroški financiranja
4.Zelene obveznice
5.Obeti izdaje
6.Sklepna ugotovitev
Financiranje v okviru instrumenta NextGenerationEU
na dan 30. junija 2022
|
Dolgoročna najeta posojila
121 mrd. EUR obveznic EU,
od tega 28 mrd. EUR zelenih obveznic
|
|
Kratkoročna najeta posojila
57,9 mrd. EUR, izdanih v 3- in 6-mesečnih menicah EU, od tega 22,9 mrd. EUR še neporavnanih
|
|
KLJUČNI PODATKI za prvo polletje 2022
|
|
KLJUČNI PODATKI za prvo polletje 2022
|
|
•5 združevanj, 6 dražb, zbranih 50 milijard EUR
•povprečni stroški financiranja 1,24 %
•povpraševanje od 5,9- do 16-krat večje od ponudbe
|
|
•12 dražb
•povprečni donos –0,55 %
•razmerje med povpraševanjem in ponudbo 1,63
|
Uporaba prihodkov na dan 30. junija 2022
|
KLJUČNI PODATKI
|
|
•21 držav članic je prejelo nepovratna sredstva ter posojila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.(2)
•Šest držav članic je prejelo tudi izplačilo na podlagi izpolnjevanja mejnikov in ciljev.
|
(1) Proračun, ki je na voljo za program Obzorje Evropa, sklad InvestEU, mehanizem ReactEU, mehanizem Unije na področju civilne zaščite (RescEU), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Sklad za pravični prehod. Dejanska izplačila končnim upravičencem so lahko nižja zaradi časovnih razlik.
(2) Načrti za okrevanje in odpornost 25 držav članic so bili odobreni do 30. junija 2022.
1.Uvod
Cilj instrumenta NextGenerationEU je z izposojanjem mobilizirati do 5 % bruto domačega proizvoda EU za financiranje skupnega in močnega odziva EU na pandemijo COVID-19. Instrument NextGenerationEU je začasni instrument, v okviru katerega lahko Komisija od sredine leta 2021 do leta 2026 zbere do 800 milijard EUR z izdajo obveznic, kar pomeni, da bo EU v prihodnjih letih ena največjih izdajateljic dolga, denominiranega v eurih. Do 250 milijard EUR bo zbranih z izdajo zelenih obveznic. S prihodki izdanih obveznic bo EU lahko premagala izzive v zvezi s takojšnjim okrevanjem in pospešila zeleni prehod ter digitalizacijo gospodarstva EU. Doslej je bilo državam članicam v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačanih že približno 100 milijard EUR, izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost pa prinaša oprijemljive rezultate na terenu, tako za naložbe kot za reforme.
To poročilo, ki je drugo polletno poročilo v skladu s členom 12 Izvedbenega sklepa Komisije C(2021) 2502, je pregled izvajanja strategije financiranja v okviru instrumenta NextGenerationEU od 1. januarja do 30. junija 2022. Poročilo se osredotoča izključno na postopek, ki se izvaja za zbiranje in izplačevanje sredstev v okviru instrumenta NextGenerationEU. Ne vključuje ocene, kako so bili prihodki uporabljeni, niti za zelene izdatke, saj bo to zajeto v ločenem poročanju v skladu z uredbami za vsak instrument, ki se financira v okviru instrumenta NextGenerationEU. To poročilo je del rednega obveščanja Evropskega parlamenta in Sveta, ki zagotavlja preglednost in odgovornost pri izvajanju tega obsežnega inovativnega programa financiranja v skladu s členom 5(3) Sklepa Sveta 2020/2053.
2.Izvajanje programa financiranja v okviru instrumenta NextGenerationEU v prvi polovici leta 2022
Komisija je decembra 2021 najavila svoj načrt financiranja za obdobje od januarja do junija 2022, v katerem je napovedala izdajo dolgoročnih obveznic v višini 50 milijard EUR, ki jo bo dopolnila s kratkoročnimi menicami EU. V skladu s tem načrtom financiranja je Komisija od začetka leta zbrala dodatnih 50 milijard EUR dolgoročnega financiranja za instrument NextGenerationEU s kombinacijo sindiciranih transakcij (70 %) in dražb (30 %). Zaradi teh transakcij je skupni neporavnani znesek obveznic instrumenta NextGenerationEU znašal 121 milijard EUR, od tega je bilo 28 milijard EUR zbranih z izdajo zelenih obveznic. V tem obdobju je Komisija izdala tudi tri- in šestmesečne menice EU za zadovoljitev kratkoročnih potreb po financiranju, pri čemer konec junija 2022 ni bilo poravnanih za 22,9 milijarde EUR menic EU.
Izdaje v okviru instrumenta NextGenerationEU so v prvih šestih mesecih leta 2022 potekale v vse bolj težavnih tržnih razmerah. V EU in drugih večjih gospodarstvih sta se močno povečali inflacija in nestanovitnost trga, kar so še zaostrili gospodarski pretresi zaradi ruske invazije na Ukrajino. To je povzročilo, da so obrestne mere, ki jih zahtevajo vlagatelji, rekordno hitro rasle, saj so trgi pričakovali manj spodbujevalno denarno politiko.
Kljub težkim tržnim razmeram so transakcije v okviru instrumenta NextGenerationEU še naprej uživale močno podporo trga, pri čemer je bilo povpraševanje po transakcijah v prvi polovici leta 2022 od 6- do 16-krat večje od ponudbe. EU ima dobro uravnoteženo in raznoliko bazo vlagateljev z dobro zastopanostjo različnih vrst vlagateljev, ki imajo različne nakupne strategije in prihajajo z vsega sveta. To stalno visoko povpraševanje kaže, da se je Komisija uveljavila kot zaupljiv in visoko cenjen izdajatelj na trgih dolžniškega kapitala v eurih.
S takšnim položajem na trgu je EU lahko še naprej nemoteno financirala načrte držav članic za okrevanje gospodarstva s pravočasnim izplačilom prihodkov. Zaradi teh operacij financiranja je Komisija lahko izvedla vsa izplačila državam članicam v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter v proračun EU, takoj ko so zapadla. Komisija je med začetkom instrumenta NextGenerationEU poleti 2021 in 30. junijem 2022 državam članicam v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izplačala 100,4 milijarde EUR: 67,0 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev in 33,4 milijarde EUR v obliki posojil. Poleg tega je bilo v proračun EU prenesenih več kot 15,5 milijarde EUR za prispevanje k programom, ki se financirajo iz instrumenta NextGenerationEU, kot so program Obzorje Evropa, sklad InvestEU, mehanizem ReactEU, mehanizem Unije na področju civilne zaščite (RescEU), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Sklad za pravični prehod.
K uspešni mobilizaciji tako velike količine sredstev je močno prispevala prožnost medtem že dobro uveljavljene diverzificirane strategije financiranja. Ta Komisiji omogoča uporabo različnih tehnik (sindicirane transakcije in dražbe) in instrumentov financiranja (obveznice in menice) za dostop do trgov s prilagoditvijo svojega pristopa prevladujočim pogojem. Večja možnost posebnih izdaj neporavnanih obveznic prek sindiciranih transakcij in dražb je pomagala zagotoviti likvidnost, kar je podprlo sekundarni trg za obveznice v okviru instrumenta NextGenerationEU in vlagateljem olajšalo njihov nakup in prodajo. Likvidnost obveznic instrumenta NextGenerationEU glede na neporavnane zneske je zdaj primerljiva z likvidnostjo na trgih evropskih državnih obveznic.
3.Stroški financiranja
Kljub težjim tržnim razmeram je Komisija še naprej lahko zbirala sredstva pod razmeroma privlačnimi pogoji. V skladu z metodologijo iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2021/1095 so stroški financiranja za obdobje od januarja 2022 do konca junija 2022 ocenjeni na približno 1,24 %. To je za več kot 1 odstotno točko več v primerjavi z 0,14-odstotnimi stroški financiranja, prijavljenimi za obdobje od junija do decembra 2021. To močno povečanje je posledica težjih tržnih razmer, ki vplivajo na državne, podjetniške in finančne izdajatelje.
Povečanje je bilo eno največjih na finančnih trgih v zadnjih desetletjih. Obrestne mere za desetletne obveznice EU so se povečale z 0,09 % v času ustanovne desetletne obveznice v okviru instrumenta NextGenerationEU junija 2021 na 1,02 % za transakcijo iz marca 2022 in na 1,53 % v zadnji izdaji maja 2022. Konec junija 2022 se je z 10-letnimi obveznicami EU trgovalo po približno 2,3-odstotni obrestni meri. Primerljiva povečanja so bila opažena pri glavnih državnih izdajateljih euroobmočja. Obrestne mere za 10-letne nemške državne obveznice so se na primer zvišale s približno –0,20 % junija 2021 na skoraj 1,0 % maja 2022, konec junija 2022 pa so znašale več kot 1,6 %.
Ker je EU v tem obdobju ostala reden in predvidljiv izdajatelj, je svoje obveznice lahko izdajala po ugodni stabilni znižani ceni ob izdaji. To je skupaj z nenehnim močnim povpraševanjem vlagateljev znak zaupanja trgov in zagotavlja zaupanje, da lahko EU še naprej uspešno izdaja svoje obveznice.
Komisija je prav tako še naprej upravljala svoja kratkoročna denarna imetja, da bi zagotovila, da ne presegajo zneskov, potrebnih za nemoteno izvrševanje izplačil. V prvi polovici leta 2022 so bila imetja likvidnosti stabilna in so v povprečju znašala 19,7 milijarde EUR. Ta znesek likvidnosti je bil nižji kot v prejšnjih četrtletjih, ko so bili potrebni višji zneski za hitra in obsežna izplačila v obdobju predhodnega financiranja (13 %) načrtov držav članic za okrevanje. Nižji zneski imetij likvidnosti in redno izdajanje menic EU po negativnih stopnjah so ustvarili presežek (tj. pozitiven prenos) v višini 56,1 milijona EUR na denarnih imetjih instrumenta NextGenerationEU od januarja do konca junija 2022. Ta presežek, ki ga je treba sorazmerno razdeliti med proračun EU in države članice, ki prejemajo posojila v okviru instrumenta NextGenerationEU, bo delno izravnal višje stroške financiranja.
Prvo polovico leta 2022 je zaznamoval tudi začetek izdajanja računov v zvezi z instrumentom NextGenerationEU, in sicer za plačila obresti, stroške upravljanja likvidnosti ter upravne stroške za proračun EU in države članice, ki najemajo posojila.
4.Zelene obveznice
Komisija je na podlagi uspešne prve izdaje zelenih obveznic instrumenta NextGenerationEU oktobra 2021 v letu 2022 nadaljevala izvajanje programa zelenih obveznic instrumenta NextGenerationEU.
Komisija je v prvi polovici leta 2022 izvedla štiri dodatne transakcije z zelenimi obveznicami. Aprila in junija 2022 sta se začeli izvajati druga in tretja linija zelenih obveznic, s katerima se je zbralo 6 milijard EUR z zapadlostjo 20 let in 5 milijard EUR z zapadlostjo 25 let. Povpraševanje po prvi transakciji je bilo več kot 13-krat večje od ponudbe. To je bila do danes največja izdaja zelenih obveznic v letu 2022. Poleg tega so se prve zelene obveznice z zapadlostjo 15 let januarja in aprila 2022 dvakrat vključile v posebno izdajo in sedaj njihova vrednost znaša 17 milijard EUR.
Izkušnje z izdajanjem zelenih obveznic instrumenta NextGenerationEU poudarjajo inherentno privlačnost obveznic z močnim in dokazljivim profilom podnebnega prehoda. Komisija ocenjuje, da je realizirala zeleno premijo, tj. razliko v ceni med zeleno obveznico in konvencionalno obveznico, v višini približno dveh bazičnih točk pri teh izdajah, s katerimi se je pozneje trgovalo v razponu do štirih bazičnih točk. Te številke so v skladu s tistimi, ki jih je mogoče opaziti na širšem trgu (pobuda Climate Bonds Initiative).
EU je marca 2022 vzpostavila tudi svojo preglednico zelenih obveznic instrumenta NextGenerationEU. Preglednica vlagateljem zagotavlja edinstveno stopnjo preglednosti nad investicijami sredstev, pridobljenih z zelenimi obveznicami instrumenta NextGenerationEU. Zagotavlja pregled ukrepov in z njimi povezanih odhodkov, ki se financirajo z zelenimi obveznicami, v realnem času. Ti podatki nadalje zagotavljajo vlagateljem, da Komisija izdaja zelene obveznice v skladu z najvišjimi standardi in najboljšimi tržnimi praksami. Na podlagi te preglednice bo Komisija proti koncu leta 2022 objavila letno poročilo o dodelitvi prihodkov, da bi zagotovila več konteksta in dodatne informacije.
Inherentna privlačnost zelenih obveznic instrumenta NextGenerationEU, razvidna iz velikega povpraševanja vlagateljev in okrepljena z visoko stopnjo preglednosti nad uporabo prihodkov, zagotavlja močno platformo za izgradnjo največjega nabora zelenih obveznic na svetu. Program zelenih obveznic instrumenta NextGenerationEU zato zagotavlja edinstveno priložnost za vzpostavitev visoko likvidne krivulje zelenih obveznic.
Slika 1: Posnetek zaslona preglednice zelenih obveznic v okviru instrumenta NextGenerationEU
5.Obeti izdaje
Komisija je 24. junija objavila načrt financiranja za preostanek leta 2022. Za financiranje instrumenta NextGenerationEU namerava izdati obveznice EU v višini 50 milijard EUR, ki jih bodo dopolnjevale kratkoročne menice EU.
Cilj za izdajo obveznic predstavlja zanesljivo in konservativno oceno na podlagi najnovejših napovedi pričakovanih izplačil v okviru instrumenta NextGenerationEU v drugi polovici leta 2022. Predvideni zneski vključujejo načrtovana izplačila v okviru nedavno odobrenih nacionalnih načrtov za okrevanje. Ker bodo dejanska izplačila temeljila na rednih posodobitvah izvajanja instrumenta za okrevanje NextGenerationEU, lahko odstopajo od napovedi, kar zadeva časovni razpored in zneske. Vendar morebitna odstopanja ne bi smela bistveno vplivati na cilj, določen v načrtu financiranja, in bodo na podlagi dosedanjih izkušenj z instrumentom NextGenerationEU najverjetneje vključevala spremembe časovnega razporeda izplačil. V malo verjetnem primeru znatnega odklona izplačil od napovedi lahko Komisija spremeni cilj, določen za izdajo obveznic.
Medtem ko se načrt financiranja osredotoča na financiranje izplačil v okviru instrumenta NextGenerationEU, je Komisija navedla tudi izplačila, ki jih namerava predlagati v okviru drugih programov, zlasti instrumenta SURE in makrofinančne pomoči tretjim državam. Namen tega je vlagateljem zagotoviti celovit pregled nad zneski, ki naj bi jih EU prinesla na trg na podlagi trenutnih političnih zavez in pričakovanj. Načrt financiranja v okviru instrumenta NextGenerationEU za drugo polovico leta 2022 se bo zato izvajal skupaj s transakcijami, s katerimi se bo zbralo do 9 milijard EUR za predvidena posojila makrofinančne pomoči Ukrajini in do 6,6 milijarde EUR za instrument SURE. Te transakcije bodo organizirane skupaj z izdajo dolžniških instrumentov instrumenta NextGenerationEU prek integriranega programa izdajanja, ki bo temeljil na rednem mesečnem ciklu sindiciranih transakcij in dražb. Poleg tega lahko pride do občasnih prodaj zaprtemu krogu vlagateljev za financiranje manjših posojil makrofinančne pomoči sosednjim državam.
6.Sklepna ugotovitev
Po uspešnem začetku leta 2021 se je v zadnjih šestih mesecih pokazalo, da je Komisija sposobna izvajati svoje operacije financiranja v vse težjih tržnih razmerah. Trajna podpora vlagateljev obveznicam instrumenta NextGenerationEU kaže, da je EU zdaj uveljavljen in zaupanja vreden velik izdajatelj na trgih dolžniškega kapitala v eurih. Diverzificirana strategija financiranja, ki jo sestavljajo tehnike (sindicirane transakcije in dražbe) ter instrumenti financiranja (obveznice in menice), ki jih uporabljajo izdajatelji državnih vrednostnih papirjev, je bila ključna za obvladovanje nestanovitnih razmer na trgu. Komisiji omogoča, da še naprej podpira države članice na njihovi poti k okrevanju po pandemiji COVID-19 in povečuje njihovo odpornost na prihodnje izzive.
Na obveznice v okviru instrumenta NextGenerationEU je vplivalo izrazito povišanje obrestnih mer v tem obdobju, kar je veljalo tudi za državne, nadnacionalne in druge izdajatelje obveznic na svetovni ravni. Povprečni stroški financiranja so za več kot eno odstotno točko višji kot v zadnjih šestih mesecih. Vendar so cene obveznic v okviru instrumenta NextGenerationEU še naprej razmeroma dobre, kar odraža inherentno kreditno kakovost EU in močno priznavanje EU kot socialnega in zelenega izdajatelja, usmerjenega v vrednost.
V prvih šestih mesecih leta 2022 so se tudi več kot podvojile izdaje zelenih obveznic instrumenta NextGenerationEU, poleg tega je bila vzpostavljena preglednica zelenih obveznic, ki omogoča sprotno spremljanje, kako države članice uporabljajo financiranje, pridobljeno z zelenimi obveznicami.
V načrtu financiranja za drugo polovico leta 2022 so izčrpno in natančno prikazane namere Komisije glede financiranja za preostanek leta na podlagi sedanjih zavez politike. Načrt jasno kaže, kako bo Komisija še naprej mobilizirala sredstva za gospodarsko in socialno okrevanje EU ter podnebni prehod pod najugodnejšimi pogoji za EU in njene države članice.