EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.1.2022
COM(2022) 19 final
POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU
Končno poročilo – preiskava sektorja potrošniškega interneta stvari
{SWD(2022) 10 final}
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.1.2022
COM(2022) 19 final
POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU
Končno poročilo – preiskava sektorja potrošniškega interneta stvari
{SWD(2022) 10 final}
1Uvod in glavni koraki v preiskavi sektorja
(1)16. julija 2020 je Komisija začela preiskavo sektorja potrošniškega interneta stvari v EU. Namen preiskave je bil bolje razumeti sektor potrošniškega interneta stvari 1 , njegovo konkurenčno okolje, nove trende in morebitna vprašanja glede konkurence. Sektor potrošniškega interneta stvari se sicer še razvija, preiskavo pa so spodbudile navedbe o ravnanju družb, ki bi lahko prispevalo k izkrivljanju konkurence v tem sektorju.
(2)Vse več Evropejcev in Evropejk v vsakdanjem življenju uporablja izdelke potrošniškega interneta stvari, zato naj bi se po pričakovanjih ta sektor v prihodnjih letih znatno povečal. Skupni prihodki v sektorju potrošniškega interneta stvari naj bi se po predvidevanjih s 105,7 milijarde EUR v letu 2019 povišali na približno 404,6 milijarde EUR do leta 2030 2 . Evropski prihodki na področju pametnega doma se bodo med letoma 2020 in 2025 prav tako več kot podvojili (s približno 17 milijard EUR na približno 38,1 milijarde EUR) 3 .
(3)Za namene preiskave sektorja so bile deležnikom v juliju 2020 predložene zahteve za informacije (v nadaljnjem besedilu: vprašalniki). Različni vprašalniki so bili poslani podjetjem, ki delujejo v štirih segmentih potrošniškega interneta stvari v EU: (i) proizvodnja naprav za pametne domove; (ii) zagotavljanje govornih pomočnikov; (iii) zagotavljanje storitev potrošniškega interneta stvari in (iv) proizvodnja nosljivih naprav. Peti vprašalnik je bil poslan organizacijam za določanje standardov in industrijskim organizacijam.
(4)Vrsta in število vprašanj sta se med petimi vprašalniki razlikovala, vsi vprašalniki pa so bili osredotočeni na naslednje teme, ki so pri pregledovanju morebitnih vprašanj v zvezi s konkurenco v sektorju potrošniškega interneta stvari še posebej pomembna:
a.značilnosti izdelkov in storitev potrošniškega interneta stvari anketirancev;
b.glavne značilnosti konkurence v sektorju potrošniškega interneta stvari, vključno z morebitnimi vstopnimi ovirami in vlogo različnih poslovnih strategij;
c.vloga standardov v sektorju potrošniškega interneta stvari, vključno s pomenom standardov in organizacij za določanje standardov (pogoji za dostop in konkurenca med standardi);
d.interakcija med napravami, storitvami in govornimi pomočniki v sektorju potrošniškega interneta stvari, vključno z vprašanji glede interoperabilnosti, predhodne namestitve in privzetih nastavitev, ekskluzivnosti ter drugih načinov prednostne obravnave;
e.vloga podatkov v sektorju potrošniškega interneta stvari, vključno z vprašanji glede zbiranja podatkov, vprašanji o tem, kako se podatki pretakajo med strankami ter kako podjetja uporabljajo in monetizirajo podatke, ter vprašanji glede interoperabilnosti in prenosljivosti podatkov.
(5)Izbor naslovnikov naj sicer ne bi ustrezal statistično reprezentativnemu vzorcu sektorja potrošniškega interneta stvari v EU, vendar pa je obsegal različne izdelke in storitve potrošniškega interneta stvari ter zajemal različno velika podjetja, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi in ponujajo različne izdelke.
(6)Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od več kot 200 podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo pametnih naprav, zagotavljanjem govornih pomočnikov in/ali zagotavljanjem storitev potrošniškega interneta stvari, ter od 14 organizacij za določanje standardov in industrijskih organizacij. Navedeni odgovori so bili glavni vir informacij za predhodno poročilo o preiskavi sektorja, ki je bilo objavljeno 9. junija 2021 4 in v katerem so bile predstavljene predhodne ugotovitve Komisije.
(7) Objavi predhodnega poročila je sledilo javno posvetovanje, odprto za vse zainteresirane deležnike. Končalo se je 1. septembra 2021, prejetih pa je bilo 26 prispevkov 5 .
(8)Temu poročilu je priložen delovni dokument služb, v katerem so povzete glavne ugotovitve preiskave sektorja potrošniškega interneta stvari in ki vsebuje komentarje, ki so jih deležniki predložili med javnim posvetovanjem.
2Značilnosti izdelkov in storitev potrošniškega interneta stvari
(9)Ugotovitve preiskave sektorja potrjujejo, da je na splošno vse več naprav in storitev „pametnih“ 6 . Uporabniki lahko doma in zunaj doma dostopajo do vse širšega nabora medsebojno povezanih naprav in storitev. Odgovori anketirancev kažejo tudi na trend nadaljnjega povečevanja skupnega števila storitev potrošniškega interneta stvari, ki so na voljo v napravah za pametni dom, nosljivih napravah in prek govornih pomočnikov. Poleg tega odgovori anketirancev kažejo tudi na trend vse večje dostopnosti govornih pomočnikov, ki se uporabljajo kot uporabniški vmesniki in omogočajo interakcijo s pametnimi napravami ter storitvami potrošniškega interneta stvari.
(10)Vodilni govorni pomočniki v EU so Alexa (Amazon), Google Assistant (Google) in Siri (Apple). To so govorni pomočniki za splošne namene, ki uporabnikom omogočajo dostop do širokega nabora funkcij, kot so predvajanje glasbe, poslušanje radia, novic ali podkastov, upravljanje naprav za pametni dom, zagotavljanje informacij in pomoč pri načrtovanju ter opravljanju vsakodnevnih opravkov.
(11)Drugi govorni pomočniki se štejejo za specializirane, saj so njihove funkcije bolj omejene. Večinoma omogočajo dostop do ponudnikovih lastnih pametnih naprav in/ali storitev ter interakcijo z njimi.
(12)Govorni pomočniki so sicer vse bolj priljubljeni, vendar so pametne mobilne aplikacije ali spremljevalne aplikacije še vedno najbolj priljubljeni uporabniški vmesniki za dostop do pametnih naprav in storitev potrošniškega interneta stvari. Pametne mobilne naprave in njihovi operacijski sistemi imajo v tem smislu pomembno vlogo v sektorju potrošniškega interneta stvari. Vodilna operacijska sistema za pametne mobilne naprave sta Android (Google) in iOS (Apple).
3Glavne značilnosti konkurence
(13)Večina anketirancev meni, da so glavne ovire za vstop v sektor potrošniškega interneta stvari ali širitev v navedenem sektorju stroški tehnoloških naložb, konkurenčne razmere, različne težave z interoperabilnostjo, nezmožnost dostopa do podatkov in regulativne ovire.
(14)Stroški tehnoloških naložb so po mnenju anketirancev posebno velika ovira za vstop na trg govornih pomočnikov in/ali širitev na navedenem trgu. Anketiranci dejansko menijo, da je kratkoročno malo verjetno, da bodo na trg govornih pomočnikov za splošne namene vstopili novi udeleženci, saj so stroški razvoja in upravljanja novih govornih pomočnikov za splošne namene po mnenju anketirancev skoraj nedopustno visoki.
(15)Večina anketirancev se v svojih kratkoročnih poslovnih strategijah zato osredotoča na razširitev ponudbe na področju potrošniškega interneta stvari, zlasti na dostopnost pametnih naprav in storitev potrošniškega interneta stvari, in sicer prek vodilnih govornih pomočnikov za splošne namene 7 . Na splošno se pričakuje, da se bo rast v segmentih storitev potrošniškega interneta stvari, naprav za pametni dom in nosljivih naprav nadaljevala ali še pospešila.
(16)Številni anketiranci glede konkurenčnih razmer menijo, da je glavna ovira za razvoj novih izdelkov in storitev dejstvo, da ne morejo učinkovito konkurirati vodilnim ponudnikom operacijskih sistemov za pametne (mobilne) naprave in govorne pomočnike. Razlog je v tem, da so ta podjetja vertikalno integrirana in so v sektorju potrošniškega interneta stvari in tudi zunaj njega zgradila lastne ekosisteme s kombiniranjem lastnih izdelkov in storitev ter integriranjem izdelkov in storitev tretjih oseb v ponudbo z velim številom uporabnikov.
4Interoperabilnost v ekosistemih potrošniškega interneta stvari
(17)Sposobnost povezovanja in komuniciranja z različnimi komponentami ekosistema, tj. interoperabilnost med pametnimi napravami, govornimi pomočniki in storitvami potrošniškega interneta stvari, je bistvenega pomena za popolno vzpostavitev funkcionalnosti, ki jih uporabnikom lahko ponudi ekosistem potrošniškega interneta stvari. Prav tako je pomembna tudi interoperabilnost med različnimi znamkami, ki uporabnikom omogoča izgradnjo ekosistemov potrošniškega interneta stvari s heterogenimi izdelki, s čimer se izboljša izbira potrošnikov in prepreči odvisnost od izdelkov določenega ponudnika.
(18)Pomembni vozlišči, v katerih se povezujejo različne komponente strojne in programske opreme ekosistema potrošniškega interneta stvari, sta (a) operacijski sistem, ki je nameščen na pametnih napravah ali njihovih uporabniških vmesnikih, ter (b) govorni pomočniki, ki uporabnikom pomagajo dostopati do različnih storitev in naprav potrošniškega interneta stvari. V obeh primerih gre za tehnološke platforme potrošniškega interneta stvari 8 , ki omogočajo komunikacijo med navedenimi komponentami strojne in programske opreme ter izboljšajo njihovo medsebojno dopolnjevanje. Ker tehnološke platforme potrošniškega interneta stvari omogočajo tudi centraliziran dostop do izdelkov in storitev, ki jih vključujejo, ter nadzor nad njimi, imajo pomembno vlogo pri spodbujanju vključevanja tehnologije.
(19)Dostop do vodilnih tehnoloških platform potrošniškega interneta stvari in dobro delovanje na teh platformah naj bi bila ključna za konkurenčnost. Ugotovitve preiskave sektorja so pokazale, da postopke integracije, ki omogočajo interoperabilnost med različnimi komponentami ekosistema potrošniškega interneta stvari, v praksi v veliki meri narekujejo vodilni ponudniki operacijskih sistemov za pametne (mobilne) naprave in govornih pomočnikov, tj. Amazon, Google in Apple. Ti ponudniki upravljajo integracijo s svojimi izdelki z uvajanjem postopkov potrjevanja, ki jih v večini primerov nadzorujejo enostransko. Različne specifikacije in vrste programske opreme 9 , ki omogočajo interoperabilnost z vodilnimi operacijskimi sistemi in/ali govornimi pomočniki, so tretjim osebam običajno na voljo na podlagi sklenitve pogodbe. Te pogodbe običajno vsebujejo standardizirane splošne pogoje poslovanja in na splošno niso predmet pogajanj z nasprotno stranko, razen če gre za pomembne akterje z veliko pogajalsko močjo.
5Standardi in postopek določanja standardov
(20)Med standardi v sektorju potrošniškega interneta stvari so standardi, potrebni za integracijo in povezovanje naprav ter aplikacij, in standardi, ki zagotavljajo kakovost in varnost komunikacije na internetu stvari.
(21)Veliko formalnih organizacij za razvoj standardov, kot so Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za elektrotehično standardizacijo (CENELEC) 10 , Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI) 11 , pa tudi zasebnih partnerstev ali neodvisnih zavezništev se trenutno ukvarja z razvojem tehnologij, ki bi jih lahko naprave in storitve, ki temeljijo na potrošniškem internetu stvari, uporabljale za zagotavljanje in olajšanje interoperabilnosti v sektorju. Vodilni akterji v sektorju potrošniškega interneta stvari običajno sodelujejo v formalnih organizacijah za razvoj standardov in zasebnih partnerstvih ter neodvisnih zavezništvih, kot sta Matter 12 ali pobuda Voice Interoperability Initiative.
(22)Te organizacije za razvoj standardov in zasebna partnerstva ali neodvisna zavezništva uporabljajo različne politike glede pravic intelektualne lastnine za izdajanje licenc za specifikacije, ki jih razvijajo. Številne organizacije, tudi formalne organizacije za razvoj standardov, se držijo opredelitev na visoki ravni, ki so običajno omejene na splošne zaveze FRAND 13 glede izdajanja licenc, nekatere organizacije za razvoj standardov pa so nadalje razvile svoje politike glede pravic intelektualne lastnine. Nekatere od njih se zavežejo rezultatu (npr. zagotavljanje brezplačnih rezultatov), druge pa uvedejo drugačna pravila in se pri tem ne zavežejo določenemu rezultatu, npr. ponudijo neobvezno izbiro (običajno gre za zavezo o (F)RAND, brezplačnem izdajanju licenc ali neuveljavljanju 14 ) 15 .
(23) Ugotovitve preiskave sektorja kažejo, da je sektor potrošniškega interneta stvari izjemno heterogeno okolje, kar zadeva standarde: naprave in storitve temeljijo na kombinaciji odprtih standardov, protokolov ter zaščitenih 16 in odprtokodnih tehnologij. Kombinacija standardov, zaščitenih in odprtokodnih tehnologij se močno razlikuje glede na različne plasti tehnologije, vgrajene v naprave in programe programske opreme.
(24)Standardizirane tehnologije v sektorju potrošniškega interneta stvari običajno še vedno prevladujejo na ravni osnovnih omogočitvenih tehnologij (npr. standardi povezljivosti, kot sta WiFi ali Bluetooth), formalni standardi pa trenutno ne morejo učinkovito konkurirati zaščitenim tehnologijam vodilnih ponudnikov operacijskih sistemov in govornih pomočnikov na področju drugih vrst tehnologij, kot so opredelitve naprav, aplikacijske plasti ter uporabniški vmesniki. Nekatere zaščitene tehnologije na področjih, ki jih zajema preiskava sektorja, so bile poleg tega izpostavljene kot de facto standardi, kar med drugim velja tudi za nekatere govorne pomočnike, naprave za pametni dom in nosljive naprave. Skoraj vsi anketiranci menijo, da je popolna interoperabilnost s temi tehnologijami in ekosistemi ključnega pomena za konkurenčnost.
(25)Lastniki teh „nepogrešljivih“ tehnologij pa v splošnem poudarjajo, da dejstvo, da gre za zaščitene tehnologije, še ne pomeni, da bi katere koli pravice intelektualne lastnine tretjim osebam preprečevale razvoj in/ali uvedbo tehnologij s primerljivimi funkcijami.
(26)Kar zadeva prihodnji razvoj standardov v sektorju potrošniškega interneta stvari, se mnenja deležnikov razlikujejo. Nekateri pozivajo k nadaljnji standardizaciji, drugi pa trdijo, da standardizacija ni nujno najboljša rešitev za interoperabilnost v tem sektorju 17 .
6Podatki potrošniškega interneta stvari: uporabniški in poslovni vidiki
(27)Proizvajalci in ponudniki izdelkov in storitev potrošniškega interneta stvari zbirajo širok nabor podatkov, ki jih ročno vnesejo uporabniki pri uporabi posamezne naprave ali storitve oziroma se vnesejo samodejno, npr. ko te naprave ali storitve delujejo v ozadju.
(28)Vrste podatkov, ki se zbirajo, se razlikujejo glede na segment potrošniškega interneta stvari. Podatki lahko vključujejo osebne ali druge podatke o uporabniku v obliki informacij, ki jih vnese uporabnik, ali informacij o ravnanju uporabnikov, ki se zberejo med delovanjem naprave ali pri dostopu do storitve. Pametne naprave in storitve potrošniškega interneta stvari poleg tega zbirajo podatke o lastnem delovanju in svoji okolici. Pametni termostat ali sistem za ogrevanje lahko denimo zbira podatke o temperaturi v gospodinjstvu, kakovosti zraka in premikanju ter vklopu in izklopu sistema za ogrevanje, zabeleži pa tudi, kdaj uporabniki zapustijo dom in kdaj se vrnejo. Zbrani podatki pogosto ustrezajo opredelitvi pojma osebnih podatkov za namene splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR) 18 . Za zbiranje podatkov iz terminalske opreme, tj. naprave, ki je povezana z javnim komunikacijskim omrežjem, veljajo pravila iz člena 5(3) direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 19 .
(29)Preiskava sektorja je pokazala, da podjetja uporabnikom omogočajo dostop do njihovih podatkov na različne načine (npr. prek uporabniških računov, uporabniških vmesnikov ali posebnih orodij ali tehnologij), kar je odvisno od dejavnikov, kot sta vrsta pametne naprave ali storitve potrošniškega interneta stvari, ki jo opravlja podjetje, in njena predvidena uporaba. Večina anketiranih ponudnikov storitev potrošniškega interneta stvari in proizvajalcev pametnih naprav navaja, da uporabnikom omogočajo dostop do njihovih osebnih podatkov ter njihov prenos, da jih lahko prenesejo k drugim ponudnikom storitev in proizvajalcem naprav v skladu s členom 20 GDPR.
(30)Nekaj ponudnikov storitev potrošniškega interneta stvari navaja tudi, da se lahko njihovi podatki prenesejo neposredno od enega ponudnika storitev k drugemu s samodejnim prenosom podatkov med aplikacijami obeh ponudnikov storitev v skladu s členom 20(2) GDPR. Vendar pa takšna neposredna prenosljivost podatkov med različnimi podjetji (ali upravljavci podatkov) ni pogost pojav.
(31)Zdi se, da so bolj omejene zlasti možnosti prenosa podatkov, zbranih prek govornih pomočnikov. Eden od navedenih razlogov za to je dejstvo, da govornih ukazov ni mogoče preprosto uvoziti v druge govorne pomočnike. Več anketirancev poleg tega pojasnjuje, da so ponudniki govornih pomočnikov del lastnega ekosistema in da omejujejo prenos ter prenosljivost podatkov izven tega ekosistema.
(32)Kar zadeva poslovne vidike 20 podatkov s potrošniškega interneta stvari, ugotovitve preiskave sektorja kažejo, da so pretoki podatkov med različnimi deli ekosistema potrošniškega interneta stvari običajno zelo funkcionalni. Zasnovani so z namenom, da bi sistem pravilno deloval za uporabnika, npr. z obdelavo in izvrševanjem glasovnega ukaza.
(33)Med druge vrste podatkov, ki jih lahko souporabljajo podjetja, sodijo neagregirani podatki v zvezi z napakami in agregirani podatki o delovanju. Če lahko do podatkov, ki jih zbere eno podjetje, dostopa tretja oseba, so takšni podatki običajno na voljo prek osrednje nadzorne plošče. Kadar se souporabljajo osebni podatki, npr. s povezovanjem več uporabniških računov, je potrebna privolitev zadevnega uporabnika.
(34)Nekateri akterji v sektorju potrošniškega interneta stvari imajo dostop do podatkov glede dejavnosti tretjih oseb tudi v primeru, da ne prihaja do aktivne souporabe podatkov. Običajno gre za ponudnike operacijskih sistemov za pametne naprave in/ali ponudnike govornih pomočnikov, ki na primer lahko zberejo nekatere informacije o uporabnikovi interakciji s storitvijo potrošniškega interneta stvari preprosto zaradi svojega položaja v ekosistemu potrošniškega interneta stvari.
(35)V industriji ne obstajajo standardizirane oblike za zbiranje in souporabo podatkov med podjetji na področju potrošniškega interneta stvari. Podatki se običajno obdelujejo v lastniški obliki, specifični za posamezno podjetje, ali pa v nestandardizirani, a pogosto uporabljani nelastniški obliki datoteke. Od vmesnikov za aplikacijsko programiranje 21 in/ali kompletov za razvoj programske opreme 22 enega podjetja (npr. ponudnika govornega pomočnika) je pogosto odvisno, katere oblike podatkov je treba uporabiti, ti vmesniki in/ali kompleti pa lahko vsebujejo tudi zadevne določbe glede obdelave ter souporabe podatkov.
(36)Zdi se, da poslovne vidike podatkov s potrošniškega interneta stvari ureja več pogodbenih določb. Tovrstne pogodbe lahko vsebujejo določbe v zvezi z varstvom, obdelavo, shranjevanjem in uporabo osebnih podatkov. Za upravljanje (pretoka) podatkov je pomembna tudi izjava o varstvu zasebnosti posameznega podjetja. Na splošno ugotovitve preiskave sektorja kažejo, da lahko nekateri akterji v sektorju potrošniškega interneta stvari, zlasti vodilni ponudniki govornih pomočnikov, uvedejo standardne splošne pogoje poslovanja, s katerimi se tretjim osebam omejita dostop do podatkov in njihova uporaba, sami pa imajo obsežen dostop do podatkov in povezane možnosti uporabe.
(37)Anketiranci v zvezi s primeri uporabe podatkov v podjetjih na področju potrošniškega interneta stvari poročajo, da zbrane podatke uporabljajo za: (i) običajno delovanje izdelkov in storitev potrošniškega interneta stvari; (ii) individualno prilagajanje izkušnje uporabnikov; (iii) poslovno analitiko; (iv) vzdrževanje ter razvoj izdelkov in (v) številne druge načine uporabe (npr. tržna komunikacija, varnost ter preprečevanje goljufij).
(38)Anketiranci poročajo, da tretjim osebam ne zaračunavajo omogočanja dostopa do podatkov. Priložnosti za monetizacijo pa vidijo v digitalnem oglaševanju in profiliranju uporabnikov. Uporaba podatkov s potrošniškega interneta stvari za namene digitalnega oglaševanja je morda še posebno dragocena za vodilne akterje v sektorju potrošniškega interneta stvari, ki se že ukvarjajo z digitalnim oglaševanjem. Vseprisotnost pametnih naprav in storitev potrošniškega interneta stvari v domovih ter zasebnem življenju uporabnikov lahko poveča vrednost podatkov potrošniškega interneta stvari za namene profiliranja uporabnikov. Vendar pa anketiranci navajajo, da ta poslovna priložnost še ni na zelo visoki ravni in bi jo bilo treba uskladiti s pravili o varstvu podatkov.
7Glavni ugotovljeni pomisleki v zvezi s konkurenco in drugi pomisleki
(39)Odgovori na preiskavo sektorja razkrivajo različne pomisleke glede praks, ki bi lahko negativno vplivale na konkurenco, inovacije in izbiro potrošnikov v sektorju potrošniškega interneta stvari v EU.
(40)Anketiranci so v zvezi z interoperabilnostjo najprej izrazili posebne pomisleke glede dveh glavnih vprašanj. Prvič, postopki integracije so v veliki meri odvisni od prisotnosti nekaj ponudnikov vodilnih lastniških govornih pomočnikov in operacijskih sistemov, pomembnih za sektor potrošniškega interneta stvari. Ta podjetja lahko neodvisno določijo zahteve za doseganje interoperabilnosti z njihovo zaščiteno tehnologijo z enostransko urejenimi splošnimi pogoji poslovanja, tehničnimi zahtevami in certifikacijskimi postopki. Drugič in v povezavi s tem lahko z enostranskim urejanjem postopkov interoperabilnosti in integracije tudi omejujejo funkcionalnosti pametnih naprav in storitev potrošniškega interneta stvari tretjih oseb v primerjavi z lastnimi, in sicer tako, da uvedejo tehnične omejitve, na primer omejene vmesnike za aplikacijsko programiranje.
(41)Anketiranci, ki so izpolnili različne vprašalnike, so nato izrazili pomisleke glede standardizacije. Ti se nanašajo zlasti na postopek standardizacije, pravila organizacij za razvoj standardov glede članstva in sodelovanja, prijave standardnih patentov 23 , politike glede pravic intelektualne lastnine ter pogoje za izdajanje licenc. Ti pomisleki sicer ne veljajo le za segmente, ki jih zajema preiskava sektorja, vendar pa naj bi zapleteno področje standardizacije in podobno razdrobljeno področje zaščitenih tehnologij neugodno vplivala na potencial rasti segmentov potrošniškega interneta stvari. Anketiranci na splošno menijo, da so velika tehnološka podjetja večinoma vodilna na področju tehnoloških rešitev. To naj bi jim omogočalo, da izkoristijo svojo tržno moč kot lastniki patentov na podrejenih trgih in uporabnike omejijo na lastniške ekosisteme. Zato bi se lahko razdrobljenost tehnološkega področja ohranila, ovire za znotrajsistemsko komunikacijo pa bi bile večje. Poleg tega številni anketiranci menijo, da bi lahko zaradi takšne ohranitve paralelnih ekosistemov večji ekosistemi imeli znatno stopnjo nadzora nad stopnjo in kakovostjo interoperabilnosti sistemov.
(42)Proizvajalci pametnih naprav in ponudniki storitev potrošniškega interneta stvari v zvezi s podatki nadalje izražajo zaskrbljenost glede položaja govornih pomočnikov, ki imajo osrednjo vlogo pri zbiranju podatkov v potrošniškem internetu stvari. Posebej jih skrbi dejstvo, da ponudniki govornih pomočnikov lahko nadzorujejo pretok podatkov in uporabniška razmerja ter navedene prednosti izkoristijo tudi na sosednjih trgih, tj. za ponujanje drugih izdelkov in storitev potrošniškega interneta stvari. Tretji proizvajalci in ponudniki storitev poleg tega menijo, da jih omejitve glede podatkov, ki jim jih nalagajo vodilni ponudniki govornih pomočnikov, ovirajo pri lastnem poslovnem razvoju.
(43)Kar zadeva souporabo podatkov, je treba upoštevati pomisleke glede zasebnosti, da se tako ohrani zaupanje potrošnikov, zaupnost podatkov, dostop do njih in njihova celovitost. Vendar pa lahko akterji na trgu izkoristijo tudi trditve glede varovanja zasebnosti in z njimi upravičijo dejstvo, da nekatere podatke hranijo le zase.
(44)Takšen privilegiran dostop do ogromne količine podatkov bi vodilnim ponudnikom govornih pomočnikov poleg tega lahko omogočil, da bi enostavneje izboljšali kakovost svoje tehnologije govornih pomočnikov/prepoznavanja govora z učenjem algoritmov in strojnim učenjem. Dejstvo, da novi udeleženci na trgu govornih pomočnikov nimajo dostopa do takšnih podatkov, bi zato lahko pomenilo ovire zanje in zaviralo tudi razvoj manjših konkurentov na tem trgu. Nekateri anketiranci so izrazili še zadnji pomislek v zvezi s podatki, in sicer da pričakujejo, da bodo opredeljene priložnosti za monetizacijo podatkov koristile vodilnim ponudnikom tehnoloških platform potrošniškega interneta stvari in zlasti nekaj akterjem v sektorju potrošniškega interneta stvari, ki so že prisotni na trgu digitalnega oglaševanja. Nekateri anketiranci menijo, da bi ta podjetja lahko s podatki, zbranimi iz izdelkov in storitev potrošniškega interneta stvari, natančneje dodelila oglaševalski prostor tretjim oglaševalcem, saj bi pri tem upoštevala preference uporabnikov.
(45)Nekateri anketiranci so nadalje izrazili več morebitnih pomislekov glede konkurence, povezanih z inovativnimi funkcijami, ki so na voljo uporabnikom. Ugotovitve preiskave sektorja kažejo, da obstajajo prakse glede predhodne namestitve, privzetih nastavitev in uvrščanja storitev potrošniškega interneta stvari na vidno mesto v pametnih napravah ali v zvezi z govornimi pomočniki. Take prakse lahko uporabnikom sicer koristijo (npr. kar zadeva prikladnost), v veliki meri pa lahko tudi določajo odkrivnost, prepoznavnost in najdljivost storitve potrošniškega interneta stvari ter omogočijo konkurenčne prednosti ponudniku storitve, ki je vnaprej nameščena, privzeto nastavljena ali drugače uvrščena na vidno mesto. Storitve, ki imajo na ta način domnevno prednost, so pogosto lastniške storitve vodilnih ponudnikov tehnoloških platform potrošniškega interneta stvari ali velikih mednarodnih ponudnikov storitev na področju ustvarjalne vsebine, kar škoduje manjšim in/ali lokalnim akterjem.
(46)Nadalje so bili izraženi pomisleki glede poskusov vodilnih ponudnikov govornih pomočnikov, da bi zagotovili izključnost svojega govornega pomočnika v določenih pametnih napravah ali preprečili sočasno uporabo govornih pomočnikov. Nekateri proizvajalci pametnih naprav poročajo tudi, da ponudniki govornih pomočnikov izdajo licence za njihove govorne pomočnike le skupaj z drugimi vrstami programske opreme, tehnologije ali aplikacij in ne samo za govorne pomočnike.
(47)Nadalje so anketiranci izrazili več pomislekov glede tega, da imajo vodilni ponudniki govornih pomočnikov in operacijskih sistemov za pametne naprave vlogo posrednikov med uporabniki ter pametnimi napravami ali storitvami potrošniškega interneta stvari, ki jih je mogoče nadzorovati in do katerih je mogoče dostopati prek govornega pomočnika in/ali operacijskega sistema. Prvi sklop pomislekov je povezan z nadzorom, ki ga imajo ti ponudniki nad uporabniškimi razmerji in uporabniško izkušnjo. Anketirance posledično skrbi, da bo njihova znamka izgubila prepoznavnost in da bodo izgubili neposredni stik z uporabniki. Drugi sklop pomislekov je povezan s tem, kako ti ponudniki nadzirajo dostop do storitev potrošniškega interneta stvari in povezanih podatkov. Tretji sklop pomislekov je povezan s tehnično zmogljivostjo in postopki. Anketiranci denimo navajajo, da so odvisni od tehnične pomoči, ki jo zagotavljajo ponudniki govornih pomočnikov in operacijskih sistemov, ter od pravočasnega vnaprejšnjega obvestila o posodobitvah programske opreme in drugih posodobitvah. Vodilni ponudniki tehnoloških platform potrošniškega interneta stvari pa nasprotno v celoti in že od samega začetka interakcije z uporabnikom nadzorujejo izkušnjo glede svojih izdelkov ter storitev, zbirajo zadevne uporabniške podatke in v večini primerov pri reševanju tehničnih težav niso odvisni od tretjih oseb.
(48)Izsledki preiskave sektorja nadalje kažejo, da zadevne pogodbe na področju potrošniškega interneta stvari vsebujejo različne določbe, denimo v zvezi s prekinitvijo pogodbe. Anketiranci menijo, da se tako še krepijo trgovinska neravnovesja med manjšimi akterji in vodilnimi ponudniki tehnološke platforme potrošniškega interneta stvari.
8Sklepne ugotovitve politike glede preiskave sektorja potrošniškega interneta stvari
(49)Ugotovitve preiskave sektorja potrjujejo hitro rast trgov potrošniškega interneta stvari, kažejo pa tudi na morebitne pomisleke anketirancev, ki so v javnem posvetovanju odgovorili na vprašalnike in poslali prispevke.
(50)Kar zadeva morebitne nadaljnje ukrepe za obravnavo navedenih pomislekov, je bila v več prispevkih v odgovor na javno posvetovanje v zvezi z opredeljenimi pomisleki poudarjena potreba po izvrševanju konkurenčnega prava in ureditvi s predpisi.
(51)Kadar se zdi, da so opredeljeni pomisleki posledica morebitnega protikonkurenčnega ravnanja, se lahko Komisija odloči, da bo začela preiskave posameznih primerov v skladu s členom 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Vsak ukrep za uveljavljanje konkurence, ki izhaja iz preiskave sektorja, bi moral temeljiti na oceni vsakega posameznega primera.
(52)Komisija bo izsledke preiskave sektorja uporabila tudi pri svojem nadaljnjemu delu na področju izvajanja digitalne strategije 24 . Zlasti bodo prispevali k strategiji Komisije za standardizacijo 25 in prihodnjim zakonodajnim ter nezakonodajnim pobudam, katerih namen je pojasniti in izboljšati okvir standardnih patentov 26 . Izsledki preiskave sektorja bodo pomembni tudi za trenutno zakonodajno razpravo o področju uporabe akta o digitalnih trgih 27 , predvsem za nekatere od predlaganih obveznosti.
Industrijski internet stvari ni zajet v preiskavo sektorja. Ena od posebnih značilnosti potrošniškega interneta stvari je dejstvo, so med podatki, ki jih zbirajo pametne naprave, običajno tudi osebni podatki. Zato se lahko pričakuje, da bo razvoj tega sektorja posebno pomembno vplival neposredno na potrošnike, pa tudi na družbo kot celoto. Povezani avtomobili zaradi posebnih regulativnih in dejanskih značilnosti prav tako niso del te preiskave sektorja.
Transforma Insights (22. december 2020), „Internet of Things (IoT) revenue worldwide from 2019 to 2030 (in billion U.S. dollars), by vertical)“ (Svetovni prihodki na področju interneta stvari od leta 2019 do leta 2030 (v milijardah USD), vertikalno) [graf], Statista, pridobljeno 23. marca 2021 s spletne strani https://www.statista.com/statistics/1183471/iot-revenue-worldwide-by-vertical .
Statista (11. september 2020), „Smart Home – revenue forecast in Europe from 2017 to 2025 (in million U.S. dollars)“ (Pametni dom – napoved prihodkov v Evropi od leta 2017 do leta 2025 (v milijonih USD) [graf], Statista, pridobljeno 23. marca 2021 s spletne strani https://www.statista.com/forecasts/528116/revenue-in-the-smart-home-market-in-europe .
Evropska komisija, delovni dokument služb Komisije: Predhodno poročilo – Preiskava sektorja potrošniškega interneta stvari (SWD(2021) 144 final), Evropska komisija, Bruselj, 9. junij 2021, na voljo na https://ec.europa.eu/competition-policy/system/files/2021-06/internet_of_things_preliminary_report.pdf.
Evropska komisija, Javna posvetovanja – Delovni dokument služb Komisije – Predhodno poročilo – Preiskava sektorja potrošniškega interneta stvari, na voljo na https://ec.europa.eu/competition-policy/public-consultations/2021-internet-things_en.
„Pametne naprave“ so bile na primer za namene te preiskave sektorja opredeljene kot brezžične elektronske naprave potrošniškega interneta stvari, kot so nosljive naprave, pametni zvočniki in druge naprave za pametni dom, ki se lahko povežejo z drugimi napravami ali omrežji, z njimi izmenjujejo podatke ter do določene mere delujejo interaktivno in avtonomno. Pametne mobilne naprave (npr. pametni telefoni in tablični računalniki) ne sodijo v to opredelitev.
govorni pomočniki za splošne namene omogočajo uporabnikom dostop do širokega nabora funkcij, kot so poslušanje glasbe, upravljanje naprav za pametni dom, zagotavljanje informacij ali pomoč pri načrtovanju in opravljanju vsakodnevnih opravkov.
Tehnološka platforma potrošniškega interneta stvari je za namene te preiskave sektorja osnovna tehnološka rešitev za integracijo storitev potrošniškega interneta stvari in pametnih naprav, zlasti govornih pomočnikov in operacijskih sistemov za pametne naprave, v povezan sistem. Akterji v sektorju potrošniškega interneta stvari razvijajo posebne aplikacije, ki bi omogočale združljivost njihovih storitev in naprav s temi tehnološkimi platformami potrošniškega interneta stvari.
Kljub temu, da ni skupnega pristopa k integraciji, interoperabilnost s tehničnega vidika običajno temelji na vmesnikih za aplikacijsko programiranje (API), ki jih razvije ali da na razpolago ena od strank in ki omogočajo izmenjavo podatkov ter funkcionalnosti prek programskih vmesnikov. Stranke za olajšanje izvajanja pogosto dajo na voljo komplete za razvoj programske opreme (SDK) in tehnične specifikacije strojne opreme.
CEN in CENELEC sta različni zasebni neprofitni mednarodni organizaciji. Sta tudi uradni evropski organizaciji za standardizacijo, ki ju EU ter Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA) priznavata kot odgovorni za razvoj in opredeljevanje prostovoljnih standardov na evropski ravni. Člani organizacij CEN in CENELEC so nacionalni organi za standardizacijo in nacionalni elektrotehnični odbori iz EU, Efte in uradnih držav kandidatkah za pristop k EU.
ETSI je vodilna organizacija za standardizacijo na področju standardov informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Je uradno priznana evropska organizacija za standardizacijo. Po vsem svetu ima več kot 900 organizacij članic iz 65 držav in s petih celin. Med člani je raznolika skupina majhnih in velikih zasebnih podjetij, raziskovalnih organizacij, akademikov ter vladnih in javnih organizacij.
V preteklosti znan kot projekt CHIP.
Pošteno, razumno in nediskriminatorno izdajanje licenc (fair, reasonable and non-discriminatory). Licence se pogosto podelijo tudi pod razumnimi in nediskriminatornimi pogoji (RAND – reasonable and non-discriminatory).
Dogovor, da se ne bo zahtevalo izvrševanje patenta ali druge pravice intelektualne lastnine v odnosu do druge stranke ali drugih strank.
Značilni pristopi organizacij za razvoj standardov so (i) FRAND/RAND ali druge smiselne zaveze o nediskriminatornem izdajanju licenc, (ii) izključno brezplačno izdajanje licenc, pri čemer so drugi pogoji običajno (F)RAND, (iii) brezplačno izdajanje licenc z možnostjo izvzetja, in (iv) zaveza o FRAND/RAN ali, brezplačnem izdajanju licenc ali zaveza o neuveljavljanju.
Za namene tega poročila je zaščitena tehnologija tista tehnologija, ki jo ima v lasti podjetje in ki ni predmet odprtokodne licence. Za zaščiteno tehnologijo je mogoče izdati licenco tretjim osebam ali ne.
Približno 60 % anketirancev, ki so izpolnili različne vprašalnike (večinoma ponudniki telekomunikacijskih storitev, proizvajalci različnih pametnih naprav in ponudniki storitev potrošniškega interneta stvari) meni, da je potrebna nadaljnja standardizacija v sektorju potrošniškega interneta stvari, približno 40 % anketirancev (večinoma lastniki pomembnih zaščitenih tehnologij ter tudi razni drugi anketiranci) pa nadaljnji standardizaciji ne bi dajalo prednosti pred razvojem zaščitenih storitev.
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 (UL L 337, 18.12.2009, str. 11).
Med poslovne vidike sodijo (i) okoliščine, v katerih se pretakajo podatki med napravami, storitvami in/ali govornimi pomočniki tretjih oseb, (ii) način, na katerega se obdelujejo podatki, in oblika takšne obdelave, (iii) nameni, za katere anketirana podjetja uporabljajo podatke, in (iv) podatek, ali anketiranci monetizirajo podatke, ki jih zberejo, in v kolikšni meri.
Glej opombo 9.
Glej opombo 9.
Standardni patenti so patenti, ki pokrivajo tehnologijo, ki jo zadeva standard in ki se ji izvajalci standarda ne morejo izogniti.
Preiskava sektorja je bila napovedana v sporočilu Komisije z naslovom Shaping Europe’s Digital Future (Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope), Luksemburg, Urad za publikacije Evropske unije, 2020, ki je na voljo na spletni strani https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/communication-shaping-europes-digital-future-feb2020_en_4.pdf.
Komisija je junija 2021 objavila svoj časovni načrt za prihodnjo strategijo standardizacije, ki je na voljo na spletni strani https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13099-Standardisation-strategy_en.
Več informacij o teh pobudah je na voljo na https://ec.europa.eu/growth/industry/policy/intellectual-property/patents/standards_en .
Evropska komisija, Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih) (COM/2020/842 final). Evropska komisija, Bruselj, 15. december 2020, na voljo na spletni strani https://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?uri=COM%3A2020%3A842%3AFIN.