A.

ker je iz poročila o prihodkih in odhodkih (1) Evropske agencije za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: agencija) razvidno, da je njen končni proračun v proračunskem letu 2020 znašal 364 432 655 EUR, kar je 10,40 % več kot leta 2019; ker proračun agencije v glavnem izvira iz proračuna Unije;

B.

ker bi morali vsi organi, uradi in agencije Unije poslovati pregledno in biti v celoti odgovorni državljanom Unije za porabo sredstev, ki so jim bila zaupana;

C.

ker Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa zahteve, ki bi jih morala agencija izpolnjevati, tudi na področjih, kot je spoštovanje temeljnih pravic;

D.

ker Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2020 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navaja, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

E.

ker agencija od decembra 2019 izvaja nov mandat, v sklopu katerega se je število službenih potovanj in uslužbencev občutno povečalo, za to pa je potreben ustrezen proračun;

F.

ker je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 08/2021 o podpori agencije pri upravljanju zunanjih meja ugotovilo več pomanjkljivosti pri primarnih dejavnostih agencije, in sicer pri spremljanju razmer, analizi tveganja, oceni ranljivosti, skupnih operacijah, hitrem posredovanju na mejah, operacijah vračanja in usposabljanju, pa tudi to, da agencija ni opravila ocene potreb in učinka, preden so njeni stroški strmo narasli;

G.

ker je Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ustanovil delovno skupino za nadzor agencije Frontex, ki je 14. julija 2021 objavila poročilo o preiskavi za ugotavljanje dejstev o domnevnih kršitvah temeljnih pravic v agenciji;

H.

ker je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) 15. februarja 2021 zaključil del svojih preiskav, v katerih je preučil, kako so bila obravnavana poročila o incidentih na področju temeljnih pravic, vključno z zavračanjem; ker urad OLAF še vedno preiskuje nekatere obtožbe o drugih vprašanjih; ker poročilo urada OLAF o preiskavah ni bilo posredovano članom Odbora za proračunski nadzor ali Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve; ker to ovira nadzorno delo Odbora za proračunski nadzor, saj je to poročilo zelo pomembno za postopek podelitve razrešnice;

1.

ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2020 znašala 78,42 %, kar je 21,42 % manj kot leta 2019; poudarja, da so bile iz proračuna prevzete obveznosti v višini 360 milijonov EUR od zneska 364 milijonov EUR, ki je bil na voljo; ugotavlja, da je bilo 95 milijonov EUR vrnjenih v splošni proračun Unije; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil zelo nizka in je znašala 43,84 %, kar je 25,30 % manj kot leta 2019;

2.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da se agencija pri finančnem načrtovanju operacij vračanja zanaša na ocene, ki so jih predložile sodelujoče države, in da je popolna in pravočasna razpoložljivost teh informacij ključnega pomena; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je leta 2020 v enem primeru nacionalni organ v sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev ob zaključku ukrepa vključil dve predhodno nenapovedani operaciji vračanja v skupni vrednosti 355 000 EUR, zaradi česar je agencija zabeležila nenadni proračunski primanjkljaj in je morala naknadno prevzeti proračunske obveznosti, kar je v nasprotju s finančno uredbo agencije; priznava, da je agencija odvisna od sodelujočih držav, in jo poziva, naj bo strožja pri določanju in uveljavljanju standardov v zvezi s pravočasnim prejemanjem popolnih informacij o finančnem načrtovanju operacij, vključno z operacijami vračanja; opozarja, da je treba v vseh primerih upoštevati in spoštovati pravila in načela finančne uredbe agencije;

3.

poudarja, da je agencija začela posodabljati Frontexov sistem prošenj za vračanje (FAR) in aplikacijo za upravljanje nedovoljenih migracij (IRMA), da bi sprejela ukrepe za interoperabilni sistem z dejavnostmi povezanih stroškov ter zagotovila dobro finančno poslovodenje nepovratnih sredstev; poudarja, da bodo morale države članice vnašati operativne in finančne podrobnosti o izvedenih dejavnostih; poziva Komisijo, naj poglobi odnose med agencijo in državami članicami ter poskrbi za zavezujoča pravila za države članice v zvezi s finančno in operativno zaščito ter spremljanjem;

4.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je prispevek pridruženih schengenskih držav prenizek, saj je znašal 6,91 % prvotnega proračuna agencije, moral pa bi znašati 7,43 %, ne da bi pri tem precenili prispevek Unije, saj je ta vključen v proračun ne glede na sodelovanje pridruženih schengenskih držav; se strinja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je to pokazatelj, da so potrebne dodatne smernice Evropske komisije organom Unije o tem, kako dosledno izračunati prispevke držav, ki niso članice Unije;

5.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je pandemija v letu 2020 vplivala na delovanje in izvrševanje proračuna agencije, saj je ta svoj prvotni proračun z dvema spremembama proračuna zmanjšala za 95 000 000 EUR; ugotavlja, da je agencija prenesla začasne proračunske obveznosti v višini 18 100 000 EUR za pripravo napotitev na teren v letu 2021, ne da bi prevzela pravne obveznosti v roku iz člena 75 finančne uredbe agencije; ugotavlja, da je agencija seznanjena z ugotovitvijo in da pripravlja popravne ukrepe, ki zajemajo preverjanje tabel za prenesene pravne obveznosti, s tem pa namerava preprečiti, da bi se težava ponovila; je seznanjen, da je agencija izdala upravno obvestilo s smernicami o načelu enoletnosti, v katerem so podrobno pojasnjena pravila o prenosu;

6.

ugotavlja, da so se sredstva Unije za agencijo s spremembo proračuna št. 1/2020 povečala za 10 milijonov EUR; obžaluje, da ta znesek v proračunskih računovodskih izkazih agencije ni bil viden; se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da to zmanjšuje preglednost, saj je zaradi tega težje ugotoviti, koliko sredstev Unije je bilo agenciji na voljo v letu 2020 in kako se je ta znesek sčasoma spremenil; poudarja, da je izjemno pomembno, da se poskrbi za preglednost;

7.

opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da agencija pri operativnem poročanju ni ustrezno obveščala nosilcev odločanja, saj nima informacij o dejanskih stroških in uspešnosti; znova poziva Računsko sodišče, naj oceni napredek agencije pri priporočilih 1 do 4; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o rezultatih predlaganih stikov z Računskim sodiščem in Komisijo, prav tako pa naj nemudoma reši vprašanje pomanjkanja dokazil;

8.

ugotavlja, da agencija uporablja nekatere ukrepe kot ključne kazalnike uspešnosti, s katerimi ocenjuje uspešnost dejavnosti, ki jih je sprejel upravni odbor agencije in izhajajo iz enotnega programskega dokumenta za obdobje 2020–2022; je seznanjen zlasti s ključnimi kazalniki uspešnosti v zvezi s številom prostih delovnih mest, razpoložljivostjo in ustreznostjo nabora človeških virov, razpoložljivostjo tehnične opreme za naloge agencije in odkrivanjem nezakonitih prehodov meje;

9.

ugotavlja, da je agencija na zunanjih kopenskih in morskih mejah Grčije s Turčijo izvedla dve hitri posredovanji, ki sta zahtevali napotitev človeških virov in tehnične opreme iz nabora opreme za hitro odzivanje in tehnične opreme;

10.

ugotavlja, da so službe agencije za nadzor z zrakoplovi v letu 2020 opravile 1 068 misij, od katerih je bilo 1 030 nadzornih letov, 38 pa je bilo povezanih z nadzorom ribištva; pozdravlja dejstvo, da se je število nadzornih letov z zrakoplovi v zadnjih letih povečalo, in sicer s 177 misij v letu 2017 na 1 068 misij v letu 2020;

11.

ugotavlja, da je bilo mogoče s sodelovanjem agencije pri patruljiranju v pomorskih operacijah rešiti več kot 3 408 migrantov, ob tem pa odkriti tudi 790 posrednikov, štiri trgovce z ljudmi in pestro paleto drugih vrst čezmejnega kriminala, kot je tihotapljenje nezakonitega blaga in snovi (1 463 litrov alkohola, 4 013 kosov streliva, približno 361 kilogramov kokaina, več kot 144 ton hašiša in marihuane ter 40 kilogramov heroina);

12.

ugotavlja, da je agencija še naprej izvajala operacije vračanja, čeprav so nanje vplivale omejitve zaradi pandemije covida-19, pri čemer je 21 držav članic sodelovalo v vlogi organizatork ali udeleženk pri operacijah vračanja s čarterskimi leti, ki jih usklajuje in sofinancira agencija, v njih pa je bilo v 28 tretjih držav vrnitve skupaj predanih 7 952 oseb, kar je precej manj kot leta 2019; ugotavlja, da je šlo pri 18 % vseh podprtih letov za prostovoljne vrnitve; ugotavlja, da je 26 držav članic s podporo agencije izvedlo vrnitve z rednimi leti, pri čemer se je je na ta način v 83 držav vrnilo 3 981 državljanov tretjih držav, med njimi jih je 2 173 (55 %) potovalo brez spremstva, 1 532 (38 %) pa se jih je vrnilo prostovoljno;

13.

ugotavlja, da so leta 2020 ukrepi, povezani s covidom-19, vključevali zaprtje meja in zaustavitev zračnega prometa, kar je vplivalo na vse operativne dejavnosti, ki jih je usklajevala agencija; ugotavlja, da se je število operacij vračanja v letu 2020 močno zmanjšalo; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z agencijo pripravi načrt za izredne razmere, v katerem bodo določeni nekateri varnostni ukrepi, da se bodo lahko operacije vračanja varno nadaljevale;

14.

ugotavlja, da so dejavnosti uradnika agencije za temeljne pravice ovirale omejitve zaradi pandemije covida-19, zlasti ko je šlo za spremljanje operativnih območij agencije na kraju samem, saj so bila potovanja v splošnem omejena, meje Unije pa zaprte; ugotavlja, da je spremljanje potekalo izključno z vzdrževanjem stikov z oddelkoma agencije za operativni odziv in spremljanje razmer, dostopom do informativnih sestankov za napotene uradnike in prihajajočih poročil, zbiranjem informacij iz medijev ter sodelovanjem s posvetovalnim forumom in drugimi mednarodnimi organizacijami; ugotavlja, da je uradnik za temeljne pravice uradno zabeležil deset poročil o resnih incidentih, pri čemer je izdal končna poročila in tako zaključil tri, še trije incidenti pa veljajo za zaključene, vendar uradnik še ni objavil poročil zanje; ugotavlja, da ti resni incidenti vključujejo domnevne kršitve temeljnih pravic med operativnimi dejavnostmi, vključno z operacijami vračanja, ki jih usklajuje agencija (tj. v zvezi z osebjem držav članic in agencije);

15.

spominja, da je parlament v resoluciji z dne 21. oktobra 2021 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za mejno in obalno stražo za proračunsko leto 2019 (3), pozval proračunski organ, naj del proračuna agencije za leto 2022 uvrsti v rezervo, ki bi jo nato sprostil, ko bi bilo izpolnjenih sedem pogojev; obžaluje, da po pogajanjih o proračunu za leto 2022 ta sredstva niso bila uvrščena v rezervo; vendar znova poudarja, da je bilo v razrešnici agenciji za proračunsko leto 2019 izrecno navedeno, da se bo, če ti pogoji ne bodo izpolnjeni, povečalo tveganje, da razrešnica za proračunsko leto 2020 ne bo podeljena; poudarja, da je treba v razrešnici za leto 2020 oceniti uspešnost agencije v zvezi z vsemi pogoji za leto 2019, da bi povečali skladnost med razrešnicami skozi leta in ocenili uspešnost agencije, vključno s skladnostjo z zakonodajo; je v zvezi s tem seznanjen z nedavnimi predlogi, ki jih je Komisija v pismu z dne 24. marca 2022 poslala Odboru za proračunski nadzor, in s trenutnim stanjem pri izpolnjevanju pogojev iz resolucije Parlamenta z dne 21. oktobra 2021, ki ga je na isti dan sporočila agencija;

16.

ugotavlja, da Komisija v zvezi s sedmimi pogoji, ki jih je Parlament določil v svoji resoluciji z dne 21. oktobra 2021, ocenjuje, da je agencija v zadnjem letu in pol dosegla precejšen napredek, da pa mora storiti še več; za vsakega od sedmih pogojev meni:

17.

opozarja na zaključke iz poročila o razrešnici agenciji za leto 2019 v zvezi s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 8/2021 in vrsto v njem ugotovljenih operativnih pomanjkljivosti; opozarja, da je Računsko sodišče v poročilu ugotovilo, da agencija še ni sprejela zadostnih ukrepov, s katerimi bi prilagodila organizacijo in začela v celoti izvajati mandat v skladu z Uredbo (EU) 2016/1624 (5), ter da je Računsko sodišče opozorilo na znatna tveganja, povezana z mandatom agencije na podlagi Uredbe (EU) 2019/1896; opozarja, da je Računsko sodišče agenciji in Komisiji dalo pet priporočil, kot rok za njihovo izvedbo pa določilo konec leta 2021 (priporočilo 5), sredino leta 2022 (priporočilo 1) in konec leta 2022 (priporočila 2, 3 in 4); ugotavlja, da so priporočila naslovljena na agencijo in Komisijo, pri izvajanju pa sodelujejo tudi države članice; poudarja pomen, ki ga organ za podelitev razrešnice pripisuje pravilnemu izvajanju priporočil Računskega sodišča; opozarja, da je priporočilo 5 vključeno v pogoje iz poročila o razrešnici agenciji za leto 2019 in še vedno ni v celoti izpolnjeno, izvajanje drugih priporočil pa še poteka; poziva Računsko sodišče, naj po izteku rokov za priporočila 1 do 4 (do konca leta 2022) v okviru letnega poročila Računskega sodišča za agencijo opravi oceno, da bi ugotovilo, ali in v kolikšni meri ter kako je agencija ustrezno in pravočasno izvedla njegova priporočila; poziva agencijo in Komisijo, naj organ za podelitev razrešnice obveščata o izvajanju priporočil, in se zavezuje, da bo to upošteval v prihodnjih poročilih o razrešnici;

18.

ugotavlja, da so novinarske preiskave oktobra 2020 zoper agencijo sprožile več obtožb o morebitnem sodelovanju pri nezakonitem zavračanju migrantov v Sredozemskem morju; ugotavlja, da so bile te obtožbe podprte z videoposnetki virov agencije, ki naj bi sodelovali pri teh ukrepih; opozarja, da je Odbor Parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve na podlagi teh obtožb delovni skupini za nadzor agencije Frontex naročil, naj opravi preiskavo; opozarja na ugotovitve iz poročila te skupine, ki so bile obsežno obravnavane v poročilu o razrešnici agenciji za leto 2019; v zvezi s tem opozarja, da je delovna skupina za nadzor agencije ugotovila, da „ni bilo mogoče najti prepričljivih dokazov, da bi agencija pri resnih incidentih, ki jih je delovna skupina preučila, izvajala neposredno zavračanje in/ali kolektivne izgone“; spominja tudi na ugotovitev delovne skupine, da je agencija imela dokaze o kršitvah temeljnih pravic v državah članicah, s katerimi je izvajala skupne operacije, vendar teh kršitev ni hitro, skrbno in učinkovito obravnavala in ukrepala proti njim, torej jih ni preprečila in tudi ni zmanjšala tveganja za njihovo ponovitev; opozarja, da je poročilo delovne skupine za nadzor agencije vključevalo priporočila agenciji, Komisiji in Svetu o vprašanjih v zvezi s spoštovanjem temeljnih pravic in upravljanjem, nadzorom, postopki za poročanje in obravnavo pritožb; ugotavlja, da so bila priporočila posredovana agenciji, njenemu upravnemu odboru, Parlamentu, Komisiji in Svetu; ugotavlja, da izvršni direktor agencije na vsaki seji upravnega odbora poroča o napredku pri izvajanju priporočil delovne skupine v zvezi s temeljnimi pravicami in pravnimi vidiki operacij, pa tudi priporočil Evropskega varuha človekovih pravic in Računskega sodišča; ugotavlja, da ni rokov za izvedbo priporočil, in poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice razjasni nadaljnje ukrepe, predvidene v priporočilih; poziva delovno skupino za nadzor agencije, naj natančneje preuči izvajanje priporočil iz poročila te skupine, ugotovitve pa sporoči organu za podelitev razrešnice, da jih bo lahko vključil v razrešnici agenciji;

19.

poziva izvršnega direktorja, naj poglobi odnos z uradnikom za temeljne pravice in posvetovalnim forumom, tako da dosledno upošteva njihova priporočila, se pred operacijami ne pozabi posvetovati z uradnikom za temeljne pravice ter pravočasno sprejema dodatne ukrepe na podlagi priporočil delovne skupine za nadzor agencije, organu za podelitev razrešnice pa poroča o doseženem napredku;

20.

ugotavlja, da je uradnik za temeljne pravice za agencijo uradno zabeležil deset poročil o resnih incidentih, pri čemer je izdal končna poročila in tako zaključil tri, dodatni trije pa sicer veljajo za zaključene, vendar uradnik še ni objavil poročil zanje; ugotavlja, da ti resni incidenti vključujejo domnevne kršitve temeljnih pravic med operativnimi dejavnostmi, vključno z operacijami vračanja, ki jih usklajuje agencija (tj. v zvezi z osebjem držav članic in agencije); poudarja, da je delovna skupina izrazila zaskrbljenost, ker izvršni direktor ni želel sodelovati pri zagotavljanju skladnosti z nekaterimi določbami uredbe o evropski mejni in obalni straži, in sicer o temeljnih pravicah;

21.

opozarja, da je treba vse operacije in dejavnosti agencije izvajati popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 2019/1896, kadrovskimi predpisi EU in finančno uredbo agencije;

22.

obžaluje, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2020 uresničen 63,01-odstotno, saj je bilo zapolnjenih 662 od 1 050 mest za začasne uslužbence, ki so bila odobrena v proračunu Unije (leta 2019 je bilo odobrenih 484 delovnih mest); ugotavlja, da je za agencijo delalo tudi 387 pogodbenih uslužbencev in 185 napotenih nacionalnih strokovnjakov (leta 2020 je bilo za agencijo odobrenih 730 pogodbenih uslužbencev in 220 napotenih nacionalnih strokovnjakov);

23.

je zaskrbljen nad zastopanostjo spolov v letu 2020 na višjih vodstvenih položajih, kjer je bilo 15 moških (75 %) in 5 žensk (25 %), na ravni upravnega odbora, v katerem je sedelo 50 moških (83,3 %) in 10 žensk (16,7 %), ter med vsemi zaposlenimi v agenciji, kjer je bilo 870 moških (70,5 %) in 364 žensk (29,5 %); poziva agencijo, naj izboljša uravnoteženo zastopanost spolov na najvišjih vodstvenih položajih in med zaposlenimi ter organu za podelitev razrešnice poroča o doseženem napredku; znova poziva Komisijo in države članice, naj pri imenovanju članov v upravni odbor agencije upoštevajo, kako pomembno je doseči uravnoteženo zastopanost spolov;

24.

opozarja, da je urad OLAF leta 2019 začel preiskavo zaradi obtožb o nadlegovanju, kršitvah in zavračanju migrantov, ki vključujejo agencijo, pri čemer je ugotovil nepravilnosti; ugotavlja, da je urad OLAF 15. februarja 2022 zaključil prvi del svoje preiskave o obravnavi incidentov na področju temeljnih pravic z disciplinskim priporočilom in da je bil izid preiskave članom Odbora za proračunski nadzor ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve delno predstavljen 28. februarja 2022; vendar ugotavlja, da poročilo poslancem še ni bilo predloženo v pisni obliki, prav tako pa niso bili predloženi drugi pisni dokazi o rezultatih preiskave; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se ta preiskava nanaša na obtožbe v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti in nespoštovanjem veljavnih pravil ter da je bilo poročilo poslano upravnemu odboru agencije po postopku varne čitalnice; poziva urad OLAF in Komisijo, naj celotno poročilo o preiskavi čim prej posredujeta organu za podelitev razrešnice in Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, pri tem pa v celoti spoštujeta Uredbo (EU, Euratom) 2020/2223 (6) ter vse pravne zahteve glede varstva občutljivih podatkov in pravic zadevnih oseb, kot so dostop do informacij o obtožbah, priprava njihove obrambe in dovolj časa za odziv;

25.

opozarja, da je treba pojasniti vse elemente preiskave; poudarja, da ugotovitve, opisane v delni predstavitvi, vzbujajo resne pomisleke glede uspešnosti agencije v proračunskem letu 2020, ter poziva upravni odbor in Komisijo, naj hitro ukrepata, da bi obravnavala vsa izpostavljena vprašanja, saj mora biti verodostojnost agencije nedvomna, da bo lahko v celoti izpolnjevala svoje naloge in pristojnosti, tudi v okviru vojne v Ukrajini; meni, da organ za podelitev razrešnice trenutno nima dovolj informacij, da bi lahko sprejel popolnoma informirano odločitev o razrešnici za proračunsko leto 2020; znova poziva agencijo, naj v celoti sodeluje z uradom OLAF in organ za podelitev razrešnice obvešča o vseh dogodkih, ki so pomembni za postopek razrešnice;

26.

opozarja na pomen agencije in na njeno vlogo mejne in obalne straže Unije; zato jo poziva, naj si močneje prizadeva za nadaljnje ukrepanje in ustrezno obravnavo vseh priporočil urada OLAF, da bi omogočila delovanje s polno zmogljivostjo, pa tudi učinkovitost in verodostojnost svojih ukrepov, zlasti glede na trenutne razmere v Ukrajini, ko bosta nadzor meja Unije in ustrezno upravljanje vse večjih migracijskih tokov postala izjemno pomembna;

27.

na podlagi odgovorov agencije na pisna vprašanja Parlamenta z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo leta 2020 pristojnim organom agencije prijavljenih 17 primerov nadlegovanja; poziva agencijo, naj skrbno oceni vsak primer in pri tem uporabi pristop ničelne tolerance do psihološkega, spolnega ali katerega koli drugega nadlegovanja, ter naj hitro poskrbi, da bodo odgovorni za kršitve odgovarjali za svoja dejanja; pozdravlja usposabljanje zaupnih svetovalcev in ukrepe za ozaveščanje in obveščanje osebja o zaupnih svetovalcih; pozdravlja spletna srečanja za ozaveščanje izvršnih, višjih in srednjih vodstvenih delavcev ter vodij skupin, pa tudi dejstvo, da so bila za zainteresirane uslužbence organizirana posebna srečanja za ozaveščanje; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o rešitvi teh primerov;

28.

ugotavlja, da je agencija v letu 2020 objavila 23 odprtih razpisov, med katerimi so bile za pet podpisane pogodbe v skupni vrednosti 9 309 000,00 EUR, 18 razpisov v skupni vrednosti 153 294 000,00 EUR pa še poteka; ugotavlja tudi, da je agencija začela 30 postopkov za naročila nizke in srednje vrednosti (o njih se je pogajala s tremi oziroma petimi kandidati) v skupni vrednosti 2 764 706,46 EUR, pri čemer je za 21 od 30 postopkov v letu 2020 podpisala pogodbe v skupni vrednosti 1 992 904,00 EUR, devet postopkov v skupni vrednosti 771 802,46 EUR pa še poteka; ugotavlja tudi, da je agencija v letu 2020 uporabila 213 postopkov za naročila zelo nizke vrednosti (s pogajanji z enim kandidatom) v skupni vrednosti 1 347 649,76 EUR; ugotavlja tudi, da je bilo v letu 2020 v okviru obstoječih okvirnih pogodb izvedenih 776 postopkov v skupni vrednosti 91 451 075,83 EUR, pri čemer je bilo podpisanih 696 posebnih pogodb ali naročilnic v skupni vrednosti 80 895 932,89 EUR, 80 postopkov v skupni vrednosti 10 555 142,94 EUR pa še poteka;

29.

ugotavlja, da je agencija vodila medinstitucionalni razpis za nakup osebne zaščitne opreme s približno 50 drugimi institucijami, agencijami in organi Unije v skupni vrednosti 60 580 000,00 EUR;

30.

pozdravlja, da je agencija uvedla smernice za zelena javna naročila za čistilne in gostinske storitve ter dobavo pohištva; spodbuja agencijo, naj oceni izkušnje z zelenimi javnimi naročili in jih posreduje mreži agencij EU, po potrebi pa naj tudi razširi njihovo področje uporabe;

31.

obžaluje, da na spletnem mestu agencije niso objavljeni življenjepisi in izjave o interesih vseh članov upravnega odbora; poziva agencijo, naj poveča preglednost ter na spletnem mestu objavi manjkajoče življenjepise in izjave o interesih, organu za podelitev razrešnice pa naj poroča o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem;

32.

opozarja na pomisleke v zvezi s preglednostjo in zastopanjem interesov agencije, ki jih je organ za podelitev razrešnice podal v postopku podelitve razrešnice za leto 2019; je seznanjen z vzpostavitvijo in začetkom delovanja registra agencije za preglednost; poziva jo, naj spoštuje najvišje standarde preglednosti in redno posodablja register za preglednost; ugotavlja, da je agencija začela izvajati nov proces za povečanje preglednosti; ugotavlja, da so bila vsa srečanja industrije (»i-days«) organizirana na spletu, pri čemer je 50 podjetij 430 predstavnikom agencije, držav članic in partnerjev Unije ter mednarodnih organizacij predstavilo več kot 60 rešitev; ugotavlja, da je agencija poleg teh srečanj takoj za mednarodno konferenco o biometričnih podatkih za meje organizirala tudi spletno predstavitev tehnoloških rešitev, na kateri se je več kot 470 udeležencev na 23 predstavitvah seznanilo z več kot 100 rešitvami; ugotavlja pa, da je, kot kaže, zelo malo sej zabeleženih v novem registru za preglednost; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o tem, s katerimi zasebnimi subjekti se je srečala med polletnimi dnevi industrije v letu 2020; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice posreduje novosti o napredku v zvezi s tem;

33.

poudarja, da je evropska varuhinja človekovih pravic agencijo pozvala, naj bolj proaktivno pristopi k preglednosti; opozarja, da je delovna skupina za nadzor agencije Frontex slednjo pozvala, naj ravna v skladu s prakso portala AsktheEU ter tako še poveča preglednost, pri tem pa ne uporabi klavzule o avtorskih pravicah, ter da bi bilo treba poročila o resnih incidentih, poročila o uporabi sile in posamezne pritožbe uvrstiti med dokumente z omejenim dostopom le, kadar je to potrebno in za vsak primer posebej;

34.

poudarja, da mora agencija v dobri veri sodelovati z vsemi svojimi notranjimi in zunanjimi deležniki, kot je določeno v členu 11 Uredbe (EU) 2019/1896;

35.

je seznanjen z nedavnimi poročili v medijih, da je agencija porabila 8 500 EUR za zasebno letalo, da bi se izvršni direktor 4. marca 2020 udeležil seje v Bruslju, čeprav je bil dan prej obveščen, da se v Bruslju načrtuje seja, istega dne pa je bil na voljo komercialni let; poudarja, da je to v nasprotju z odgovornim ravnanjem z davkoplačevalskim denarjem, in poziva izvršnega direktorja, naj spremeni svoj pristop v zvezi s tem;

36.

je seznanjen, da je agencija leta 2020 ocenila sistem notranje kontrole in ugotovila, da je v splošnem učinkovit, vendar so potrebne nekatere izboljšave; ugotavlja, da se to nanaša zlasti na načela notranje kontrole 10 (kontrolne dejavnosti), 15 (komunikacija z zunanjimi subjekti o zadevah, ki vplivajo na notranjo kontrolo) in 16 (letno in stalno ocenjevanje sistema notranje kontrole); poziva agencijo, naj pri letni oceni okvira notranje kontrole upošteva tudi ugotovitve Računskega sodišča; ugotavlja, da je agencija pripravila akcijski načrt za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in da je zavezana hitremu izvajanju ukrepov; poziva agencijo, naj organ za podelitev razrešnice seznanja z doseženim napredkom;

37.

je seznanjen s tekočimi ukrepi agencije na podlagi ugotovitev Računskega sodišča; ugotavlja, da je agencija pripravila akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče; poziva agencijo, naj še naprej izvaja korektivne ukrepe, tudi sprejema in izvaja politiko občutljivih delovnih mest v skladu s svojimi standardi notranje kontrole, pripravi načrt neprekinjenega poslovanja in pridobi odobritev upravnega odbora, obravnava tveganje dvojnega financiranja iz Sklada za notranjo varnost in obravnava visoko raven prenosov; prav tako jo poziva, naj poveča svoja prizadevanja, da bi dosegla potrebno raven števila zaposlenih, določeno v kadrovskem načrtu; pozdravlja korektivne ukrepe, ki jih je sprejela agencija za obravnavo vprašanja nadomestil sodelujočim državam brez potrebnih dokazil; poziva jo, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o doseženem napredku v zvezi s tem;

38.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da agencija v centralni register izjem ni zabeležila opombe o izjemi; poziva agencijo, naj ohrani visoke standarde preglednosti, pravočasno in v celoti beleži izjeme in neskladnosti ter vodi z njimi povezano dokumentacijo;

39.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je agencija 1. septembra 2020 prosila Komisijo za dovoljenje, da za stalno enoto in nove naloge, ki so posledica novih pooblastil, 100 delovnih mest AST spremeni v delovna mesta višje ravni (razred AD7 ali več); z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je agencija, medtem ko je čakala na odgovor Komisije, 9. septembra 2020 poslala 47 ponudb kandidatom na višji ravni, a jo je Komisija obvestila, da nima pravnega pooblastila za spremembo delovnih mest, zaradi česar je agencija ponudbe nemudoma umaknila; poudarja, da bi morala agencija pred nadaljevanjem postopka pridobiti pravno zagotovilo Komisije, saj bi s tem preprečila nepotrebne motnje, do katerih je prišlo zaradi umika ponudb; opozarja, da je zaradi tega agencija izpostavljena nepotrebnemu tveganju okrnitve ugleda in sodnih postopkov; poziva agencijo, naj v prihodnje ne sprejema takšnih ukrepov brez pravne jasnosti, s čimer bi preprečila, da bi se težave ponovile;

40.

ugotavlja, da je bila v sklopu agencije ustanovljena krizna celica, ki je med pandemijo covida-19 vseskozi podpirala izvršni odbor in mu zagotavljala podporo za neprekinjeno poslovanje, skrbela za zdravje, varnost in dobro počutje osebja ter zmanjševala motnje v delovanju agencije; ugotavlja, da je imela krizna celica pooblastila, da je lahko začasno prerazporejala funkcije in osebje po vsej agenciji, da je zagotovila učinkovito in trajnostno upravljanje procesov in nalog;

41.

ugotavlja, da je agencija pripravila posebne smernice o delu na daljavo med pandemijo covida-19 in izhodno strategijo; ugotavlja, da je bilo vsem uslužbencem, tudi zunanjim, če so imeli za to utemeljeno poslovno potrebo, dovoljeno, da so domov odnesli določeno pisarniško opremo in opremo IT, ki jo sicer uporabljajo v pisarni, za nadzor nad opremo in urejen prevzem v prostorih agencije pa je bil vzpostavljen notranji postopek;

42.

je seznanjen s poročilom agencije, da je uvedla nov brezpapirni potek dela za finančne postopke in postopke javnega naročanja, vključno z novimi izvedbenimi orodji, kot je spletno tolmačenje; je seznanjen s pripombo agencije, da je lahko vpliv pandemije v nekaterih primerih pozitiven, saj je pospešila prepotrebne inovacije in poenostavila nekatere postopke;

43.

ugotavlja, da je pandemija močno vplivala na načrt usposabljanja v agenciji, saj omejitve potovanj, ki so jih uvedle države članice in pridružene schengenske države, povzročajo, da izvajalci usposabljanja ter lokacije za usposabljanje niso na voljo, prav tako pa so omejene možnosti potovanja na kraje usposabljanja; je seznanjen, da si agencija prizadeva preoblikovati celoten proces usposabljanja ter ga prilagoditi učenju na daljavo in tako zagotoviti neprekinjeno poslovanje;

44.

želi spomniti, da je Evropska varuhinja človekovih pravic 15. junija 2021 ugotovila, da je prišlo do zamude agencije pri izvajanju pomembnih sprememb, uvedenih z Uredbo (EU) 2019/1896; ugotavlja, da je evropska varuhinja človekovih pravic obravnavala 13 primerov, povezanih z agencijo, šest primerov v zvezi z dostopom javnosti do dokumentov, šest v zvezi z upravljanjem človeških virov in enega v zvezi s temeljnimi pravicami; ugotavlja, da Evropska varuhinja človekovih pravic v šestih primerih ni podala priporočil, da se štiri priporočila še izvajajo in da je bilo v treh primerih priporočilo že izvedeno;

45.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 4. maja 2022 (7) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.