A.

ker poročilo o prihodkih in odhodkih (1) Evropskega bančnega organa (v nadaljnjem besedilu: organ) kaže, da je njegov končni proračun v proračunskem letu 2020 znašal 46 715 822 EUR, kar je 3,06 % več kot v letu 2019; ker se organ financira predvsem iz prispevkov Unije (17 660 140 EUR oz. 37,80 %) in iz prispevkov nacionalnih nadzornih organov držav članic in opazovalcev (29 055 682 EUR oz. 62,20 %);

B.

ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve poudariti poseben pomen nadaljnjega povečevanja demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta oblikovanja proračuna glede na uspešnost in dobrim upravljanjem človeških virov;

C.

ker Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu Evropskega bančnega organa za proračunsko leto 2020 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navaja, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov organa ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

1.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2020 znašala 99,17 %, kar je 1,88 % več kot leta 2019; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobritev plačil znašala 90,36 %, kar je 4,48 % več kot leto prej;

2.

ugotavlja, da je bilo v letu 2020 po navedbah organa izvedenih 35 proračunskih prerazporeditev, od katerih je bilo devet proračunskih prerazporeditev med naslovi, pri čemer je prerazporeditev med naslovoma II in III znašala 259 500 EUR in zahtevala odobritev upravnega odbora; ugotavlja, da je 8,9-odstotni prenos v leto 2021 manjši kot prejšnje leto, ko je znašal 11,7 %, prav tako pa je prenos v leto 2021 vključeval 95 odobritev za prevzem obveznosti, medtem ko je bilo leta 2019 teh odobritev 149;

3.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da organ za plačila prispevkov za leto 2020, ki jih je z zamudo prejel od več pristojnih nacionalnih organov držav članic in držav Efte, ni uporabil obrestne mere, določene v finančni uredbi; ugotavlja, da nabrane obresti za leto 2020 po izračunih Računskega sodišča znašajo 25 103 EUR; ugotavlja, da se je organ po posvetovanju s Komisijo odločil, da bo od leta 2021 zaračunaval zamudne obresti, in o tem obvestil pristojne nacionalne organe v dopisih, v katerih jih je seznanil s prispevki za leto 2021;

4.

pozdravlja, da je organu 7. decembra 2020 uspelo dokončno zapreti svoje prostore v Združenem kraljestvu in izpolniti vse pravne obveznosti, zato je bil delež s tem povezanih neporabljenih rezervacij, ki so bile na datum poročanja aktivne v poslovnih knjigah, prilagojen glede na prihodke; znova poziva k reviziji finančnih in operativnih vidikov, da bi pridobili izkušnje, na podlagi katerih bi izboljšali obstoječe in opredelili nove dobre prakse, ki bi jih lahko uporabljale vse agencije, da bi postale prožnejše ter se bolje odzivale na prihodnje izzive;

5.

ugotavlja, da organ nekatere ukrepe še naprej uporablja kot ključne kazalnike uspešnosti, da bi ocenil dodano vrednost, ki jo prinašajo njegove dejavnosti, prav tako pa sega po drugih ukrepih za boljše upravljanje proračuna; pozdravlja, da je organ cilje za ključne kazalnike uspešnosti vključil v preglednico za leto 2020; ugotavlja, da organ od leta 2021 nadgrajuje okvir ključnih kazalnikov uspešnosti in oblikuje bolj dovršene ključne kazalnike uspešnosti, namenjene izključno posameznim strateškim in letnim ciljem;

6.

pozdravlja, da si je organ skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi, Evropsko centralno banko ter drugimi evropskimi in mednarodnimi organizacijami močno prizadeval odzvati se na krizo zaradi bolezni COVID-19, pri tem pa je usklajeval skupna prizadevanja za zmanjšanje neposrednega operativnega bremena za banke in ublažitev dolgoročnih učinkov, pri čemer je na primer pogosto objavljal izjave s smernicami za deležnike, dopuščal manevrski prostor glede datumov poročanja in zagotavljal politično usmeritev, na primer smernice za upravljanje nedonosnih in restrukturiranih izpostavljenosti;

7.

pozdravlja, da je organ pripravil in spremljal smernice o zakonodajnih in nezakonodajnih moratorijih na odplačevanje posojil, ki so banke usmerjale pri podpori trenutnim likvidnostnim izzivom, s katerimi se soočajo podjetja Unije med pandemijo COVID-19, pojasnile uporabo bonitetnih zahtev za moratorije na plačila in bankam pod določenimi pogoji omogočale, da svojim strankam odobrijo odlog plačila, ne da bi jim bilo treba opraviti prerazvrstitev, s čimer so se izognile uvrstitvi izpostavljenosti med restrukturirane zadeve v skladu z opredelitvijo restrukturiranja in/ali opredelitvi kot neplačane zaradi slabega prestrukturiranja;

8.

je seznanjen, da ima organ vzpostavljene dogovore z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) za računovodske storitve; poziva ga, naj še naprej razvija sinergije z drugimi agencijami Unije ter naj okrepi sodelovanje in izmenjavo dobrih praks, da bi povečal učinkovitost na področjih človeških virov, upravljanja stavb, storitev IT in varnosti;

9.

poudarja, da ima organ pomembno vlogo pri razvoju regulativnega in praktičnega okvira Unije za trajnost, ki je potreben za izpolnitev političnih ambicij in spoštovanje tesnega časovnega razporeda evropskega zelenega dogovora; v zvezi s tem ugotavlja, da se sprememba Uredbe (EU) št. 1093/2010, uvedena z Uredbo (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta, ki organu nalaga, da upošteva trajnostne poslovne modele in vključevanje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov na področju dejavnosti kreditnih institucij, finančnih konglomeratov, investicijskih podjetij, plačilnih institucij in institucij elektronskega denarja, v obsegu, potrebnem za zagotovitev učinkovitega in doslednega izvajanja njegovega mandata, uporablja od 1. januarja 2020; v zvezi s tem ugotavlja, da je Komisija organ pooblastila, da oceni, ali bi bila upravičena namenska bonitetna obravnava izpostavljenosti, povezanih s sredstvi in dejavnostmi z okoljskimi ali socialnimi cilji ali obema vrstama ciljev, izda smernice za upravljanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj s strani bank ter oceni, kako bi lahko podprli zelena posojila za prebivalstvo in zelene hipoteke; poziva organ, naj v okviru svojega mandata in v določenih rokih hitro obravnava vse zgoraj navedene vidike;

10.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2020 uresničen 97,42-odstotno, saj je bilo zaposlenih 151 od 155 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2019 je bilo odobrenih 145 delovnih mest); ugotavlja tudi, da je za organ v letu 2020 delalo še 47 pogodbenih uslužbencev (od 49 odobrenih) in 17 napotenih nacionalnih strokovnjakov (od 17 odobrenih); ugotavlja, da je fluktuacija med začasnimi uslužbenci, pogodbenimi uslužbenci in napotenimi nacionalnimi strokovnjaki ostala na stabilni ravni in je znašala 9,0 %;

11.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je organ zaposloval uslužbence 28 narodnosti, med katerimi je 48,8 % žensk in 51,2 % moških; obžaluje , da je 83 % višjega vodstva moških in le 17 % žensk, kar je enako kot lani; poudarja, da se ta težava ponavlja, in poziva organ, naj si še naprej prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh hierarhije; v zvezi s tem pozdravlja zahtevo, da morata biti oba spola zastopana v izbirnih komisijah, dejavno spodbujanje kandidatk za vse vodstvene položaje, posebno usposabljanje za uslužbenke, ki se želijo pripraviti na kariero na vodstvenih položajih, ter prožnejšo ureditev dela; opominja organ, da so pri izbiri kandidatov pomembne kompetence, znanje in izkušnje, pa tudi geografska uravnoteženost in uravnotežena zastopanost spolov med uslužbenci;

12.

pozdravlja, da se je organ zaradi ukrepov, ki so jih številne države članice sprejele v odziv na pandemijo COVID-19 in so močno vplivali na mobilnost državljanov, odločil uslužbencem podaljšati rok za povračilo stroškov in nadomestil, povezanih z njihovo selitvijo iz Združenega kraljestva v Francijo, ki je bil prvotno določen na eno leto od prenehanja delovanja organa v Londonu;

13.

je seznanjen z ugotovitvijo iz poročila Računskega sodišča za leto 2019, da organ nikoli ni prilagodil ocenjenih pokojninskih prispevkov dejanskim zneskom ali načrtoval, da bi to storil, in da prispevki nacionalnih pristojnih organov nikoli niso bili prilagojeni tako, da bi ustrezali dejanskim zneskom; je seznanjen, da organ načrtuje, da bo to obravnaval; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča za proračunsko leto 2020, da napredek na tem področju še poteka; poziva organ, naj hitro nadaljuje s to zadevo;

14.

spodbuja organ, naj oblikuje dolgoročen okvir kadrovske politike, ki bo obravnaval ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, vseživljenjsko usmerjanje in poklicni razvoj, uravnoteženo zastopanost spolov, delo na daljavo, geografsko uravnoteženost ter zaposlovanje in vključevanje invalidov;

15.

ugotavlja, da je organ v letu 2020 zaključil šest postopkov oddaje javnih naročil, med katerimi sta bila dva razpisa, pri njih pa so poleg organa sodelovale še tri druge agencije (ESMA, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine in Enotni odbor za reševanje), in da je organ zaradi pandemije COVID-19 preklical eno že oddano naročilo; ugotavlja tudi, da je organ sodeloval v 33 medagencijskih postopkih javnih naročil, ki so jih vodile Komisija in druge agencije;

16.

je zaskrbljen zaradi ugotovitev Računskega sodišča, da so bili nekateri postopki javnih naročil organa v nasprotju s finančno uredbo, zlasti tisti, ki so bili povezani s podpisom kratkoročnega bančnega sporazuma z banko; ugotavlja, da je organ v tem primeru precej prenizko ocenil vrednost pogodbe, zaradi česar je uporabil napačni postopek javnih naročil; ugotavlja tudi, da je organ začel postopek za podpis nove pogodbe za bančne storitve le teden dni pred iztekom prejšnje pogodbe, pri čemer je izjemoma začel postopek s pogajanji brez predhodne objave z enim potencialnim izvajalcem, te odločitve pa ni utemeljil; obžaluje ugotovitev Računskega sodišča, da ponudba potencialnega izvajalca ni izpolnila pričakovanj organa, zaradi česar je ta druge ponudnike zaprosil za ponudbe, ne da bi določil merila za izbiro najboljše ponudbe ali ustrezno ocenil prejete ponudbe, pač pa je namesto tega sprejel prvotno ponudbo; ugotavlja, da je podpisana pogodba vključevala negativno obrestno mero za deponirana sredstva organa, pri čemer je znesek, plačan od januarja do avgusta 2020, namesto ocenjenih 11 808 EUR znašal 38 430 EUR; je seznanjen s pravno oceno Računskega sodišča, v kateri je bilo ugotovljeno, da bi bilo treba v skladu s točko 14 Priloge I k finančni uredbi na podlagi dejanskega zneska plačanih negativnih obresti uporabiti razpisni postopek za naročila nizke vrednosti z najmanj tremi ponudbami, za katere bi bilo treba zaprositi že od povsem na začetku, pa tudi z naknadnim sklepom Računskega sodišča, da se postopek javnega naročanja in z njim povezana plačila štejejo za nepravilne;

17.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da organ v nekem drugem postopku za oddajo javnega naročila pravnih storitev v vrednosti 31 000 EUR ni posredoval dovolj informacij, s katerimi bi utemeljil razloge za izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu, in da dokumentacija ni vsebovala ustrezne revizijske sledi; ugotavlja, da organ uporabe tega izrednega postopka ni ustrezno utemeljil niti vnaprej niti v obvestilu o dodelitvi, kot se zahteva v točki 30.3 Priloge I k finančni uredbi.

18.

je zaskrbljen zaradi številnih nepravilnosti, zamud in neustreznih razpisnih postopkov ter pomanjkanja skrbnosti, ki jih je pokazal organ v zvezi s pravili javnega naročanja, zaradi česar je imel organ visoke stroške; poziva ga, naj izboljša ugotovljene pomanjkljivosti in organu za podelitev razrešnice poroča o vseh sprejetih popravnih ukrepih;

19.

obžaluje, da je morala varuhinja človekovih pravic leta 2020 začeti preiskavo organa zaradi pojava vrtljivih vrat, v katerega je bil vpleten višji uradnik organa, pri čemer je bila ugotovljena nepravilnost; je seznanjen, da je organ po zaključku te preiskave izvedel vsa priporočila varuhinje človekovih pravic; poziva ga, naj sprejme trden etični okvir, da bi preprečil nasprotja interesov, pojav vrtljivih vrat ali nadlegovanje;

20.

se zaveda, da ima organ politiko na področju nasprotja interesov za uslužbence in posebno politiko za člane odbora nadzornikov in upravnega odbora; ugotavlja, da obe politiki zahtevata, da se vsako leto prijavijo vsi interesi, zaradi katerih prihaja do nasprotja z dejavnostmi, ki spadajo na področje delovanja organa in so se izvajale v preteklih dveh letih (v zvezi z odbori) ali v preteklih petih letih (za vse uslužbence); pozdravlja, da obe politiki nalagata obveznost prijave primerov nasprotja interesov, ki niso zajeti v letnih izjavah, saj lahko nerazrešeni primeri nasprotij interesov ogrozijo izvrševanje visokih etičnih standardov; poziva organ, naj vsakih štirinajst dni objavi vsa srečanja svojih uslužbencev z lobističnimi organizacijami;

21.

ugotavlja, da je organ ocenil okvir notranje kontrole, a v letnem poročilu svojih ugotovitev ne navaja po načelih in komponentah; ugotavlja, da je ocena pokazala, da organ nima sklopa ključnih kazalnikov uspešnosti za notranjo kontrolo in da pripravlja dokument o pristopu k notranji kontroli, ki bo zajemal obdobje 2021 do 2024; poziva organ, naj ustrezno oceni izvajanje okvira notranje kontrole in poroča o tem, organ za podelitev razrešnice pa naj za leto 2021 obvesti vsaj o stanju notranje kontrole po posameznih komponentah;

22.

je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da organ od leta 2017 ni uradno posodobil svojega načrta neprekinjenega poslovanja, pri čemer je bil posodobljen osnutek načrta pripravljen junija 2019, ko je organ svoj sedež preselil iz Londona v Pariz; ugotavlja pa, da ta tega osnutka načrta, čeprav ga je organ uporabil pri odzivanju na pandemijo COVID-19, višje vodstvo organa ni uradno potrdilo ali posodobilo, da bi vanj dodalo selitev na novi sedež ali nedavne izkušnje s pandemijo COVID-19; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da ta zamuda pomeni notranjo pomanjkljivost v postopkih organa;

23.

poziva organ, naj sprejme ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v njegovih sistemih notranje kontrole; poziva ga, naj organ za podelitev razrešnice seznanja z doseženim napredkom;

24.

ugotavlja, da ima organ posodobljeno strategijo za boj proti goljufijam, ki je bila sprejeta januarja 2019; vendar ugotavlja, da zamuja z oceno tveganja goljufij, in sicer leta 2019 zaradi selitve iz Londona, nato pa leta 2020 zaradi pandemije COVID-19, in je seznanjen, da je ocena tveganja goljufij predvidena v prvem četrtletju 2021; poziva ga, naj opravi to oceno in rezultate vključi v akcijski načrt strategije za boj proti goljufijam; poziva ga, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih ocene in o tem, kako so bili upoštevani;

25.

ugotavlja, da je kriza zaradi bolezni COVID-19 povzročila nenadno reorganizacijo načina dela organa, pri čemer je bil prvotni poudarek na ohranjanju neprekinjenega poslovanja v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju; ugotavlja, da je organ pripravil načrt pripravljenosti na bolezen COVID-19, s katerim je želel dokazati, da dejavno spremlja pandemijo in da lahko zagotovi jasne smernice in ukrepe za dobro počutje uslužbencev in neprekinjeno delovanje, med drugim s skupino za krizno odzivanje, ki je podpirala dejavnosti kriznega upravljanja in izvajanje načrta; pozdravlja, da se organ osredotoča na varnost uslužbencev, hkrati pa omejuje vpliv krize zaradi bolezni COVID-19 na njegove glavne naloge in dejavnosti; ugotavlja, da je organ ocenil ukrepe, ki jih je sprejel po reviziji zunanje revizijske družbe, in ga poziva, naj prek mreže agencij EU deli pridobljene izkušnje z drugimi agencijami Unije;

26.

ugotavlja, da je organ zaradi pandemije COVID-19 revidiral postopke zaposlovanja, tako da je nove uslužbence zaposloval in vključeval v delovni proces na daljavo; ugotavlja, da je organ med pandemijo organiziral veliko usposabljanj za dobro počutje, da bi podprl zaposlene in vodstvene delavce, ter da je na spletu organiziral tudi jezikovna in druga usposabljanja;

27.

pozdravlja ukrepe, ki jih je organ sprejel v okviru uporabe sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), in ga spodbuja, naj dokonča projekt EMAS in organu za podelitev razrešnice poroča o registraciji v sistemu EMAS; pozdravlja, da je organ potrdil, da bo področje uporabe sistema zajemalo vse njegove proizvode in dejavnosti;

28.

poziva organ, naj še naprej krepi prizadevanja za zmanjšanje svojega okoljskega odtisa, tako da si bolj prizadeva za uvedbo trajnostnega in brezpapirnega delovnega okolja, premisli o bolj ogljično nevtralnih virih energije, vključno s fotovoltaičnimi paneli, ter posodobi svojo pisarniško stavbo, da bi dosegla standard brez emisij;

29.

opozarja, kako pomembno je, da organ poveča svojo prepoznavnost v medijih in na spletu, da bi povečal ozaveščenost o svojih dejavnostih;

30.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 4. maja 2022 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.