P9_TA(2022)0366

Splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2023 – vsi oddelki

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. oktobra 2022 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2023 (12108/2022 – C9-0306/2022 – 2022/0212(BUD))

(2023/C 149/12)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

—	ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (2) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru), skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije v zvezi s tem (4) ter povezanih enostranskih izjav (5),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (6),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2022 z naslovom Socialne in ekonomske posledice ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje (8),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640) in svoje resolucije na to temo z dne 15. januarja 2020 (9),

—	ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 oC, njegovega posebnega poročila o podnebnih spremembah in zemljiščih ter njegovega posebnega poročila o oceanih in kriosferi,

—	ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic UNFCCC (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (Pariški sporazum),

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 22/2021 z naslovom Trajnostno financiranje: za preusmeritev financiranja k trajnostnim naložbam so potrebni bolj usklajeni ukrepi EU,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 09/2022 z naslovom Poraba za podnebne ukrepe v proračunu EU za obdobje 2014–2020 – znesek je bil naveden previsoko,

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 10/2021 z naslovom Vključevanje vidika spola v proračunu EU: čas je, da se z besed preide na dejanja,

—	ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2021 o letnem poročilu o delovanju schengenskega območja (10),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (COM(2022)0184), z dne 22. aprila 2022 ter poročila A9-0230/2022 o tem predlogu, ki sta ga Odbor za proračun in Odbor za proračunski nadzor sprejela 8. septembra 2022, Parlament pa ga je podprl na svojem delnem zasedanju od 12. do 15. septembra 2022,

—	ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic in svoje resolucije o njem z dne 19. januarja 2017 (11),

—	ob upoštevanju strategije EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2022 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2023, oddelek III – Komisija (13),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. aprila 2022 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2023 (14),

—	ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2023, ki ga je Komisija sprejela 1. julija 2022 (COM(2022)0400) (v nadaljnjem besedilu: predlog proračuna), in dopolnilnega pisma št. 1 k temu predlogu (COM(2022)0670),

—	ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2023, ki ga je Svet sprejel 6. septembra 2022 in ga 9. septembra 2022 posredoval Evropskemu parlamentu (12108/2022 – C9-0306/2022),

—	ob upoštevanju člena 94 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenj zadevnih odborov,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A9-0241/2022),

Splošni pregled oddelka III

opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 5. aprila 2022 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2023 opredelil jasne politične prednostne naloge za proračun za leto 2023; ponovno izraža odločno zavezanost tem prednostnim nalogam in podaja naslednje stališče, da se zagotovi ustrezna raven financiranja za njihovo uresničitev; meni, da je treba Unijo opremiti z vsemi možnimi proračunskimi sredstvi za odzivanje na sedanje krize in osredotočanje na potrebe ljudi;

ker bi moral proračun Evropske unije spodbujati javne naložbe ter podpreti produktivne in strateške sektorje, javne storitve, ustvarjanje delovnih mest s pravicami, boj proti revščini, socialni izključenosti in neenakosti, varstvo okolja ter izkoriščanje celotnega potenciala vsake države in regije, prav tako pa prizadevanje za zunanjepolitične odnose, temelječe na solidarnosti, sodelovanju, vzajemnem spoštovanju ter spodbujanju in ohranjanju miru;

poudarja, da se Unija sooča z izjemno zapletenim sklopom izzivov, vključno z neposrednimi in posrednimi posledicami vojne v Ukrajini, visoko inflacijo, širjenjem revščine, visokimi cenami energije in tveganji za zanesljivost oskrbe, vse slabšimi gospodarskimi obeti, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP) ter najranljivejša gospodinjstva, potrebo po zagotovitvi pravičnega, vključujočega in trajnostnega okrevanja po pandemiji, krizami v številnih drugih delih sveta, tehnološkimi spremembami, vključno z vse večjo digitalizacijo, neenakostjo spolov, pa tudi vse večjo nujnostjo boja proti podnebnim spremembam in krizi biotske raznovrstnosti in njihovim posledicami ter potrebo po pospešitvi pravičnega prehoda, tudi z naložbami v energetsko učinkovitost; meni, da bi moral proračun Unije prispevati k reševanju teh izzivov in zagotavljati ustrezno podporo za vse, hkrati pa izraža zaskrbljenost zaradi izjemno omejenih razlik do zgornje meje, ki znašajo približno tretjino lanskih, oziroma odsotnosti teh razlik, kot v primeru razdelka 6, in zaradi omejenih prožnosti in zmogljivosti za odzivanje, ki so vgrajene v proračun; meni, da je zlasti v času vojne bistveno povečati naložbe in zmanjšati brezposelnost ter postaviti temelje za bolj odporno in vzdržno Unijo, obenem pa se je treba osredotočiti tudi na konkretne ukrepe za spoprijemanje s posledicami vojn po svetu; obžaluje, da predlog proračuna ni zadosten odgovor na sedanje izzive; opozarja, da večletni finančni okvir ni bil vzpostavljen za obravnavanje pandemije, vojne, visoke inflacije, visokih cen energije, velikega števila beguncev, novih pristopov, neustrezne prehranske varnosti in humanitarne krize;

obžaluje stališče Sveta o predlogu proračuna, ki v primerjavi s predlogom Komisije v razdelkih večletnega finančnega okvira zmanjšuje odobritve za prevzem obveznosti za 1,64 milijarde EUR in odobritve plačil za 530 milijonov EUR; meni, da zmanjšanja, ki jih predlaga Svet, niti ne odražajo resnosti zgoraj omenjenih izzivov, s katerimi se soočajo Unija in njeni državljani, niti niso rezultat objektivne ocene trendov izvajanja ali absorpcijske sposobnosti ter so v nasprotju s temeljnimi skupnimi političnimi prednostnimi nalogami in ogrožajo sposobnost Unije, da uspešno izvaja svoje ključne politične cilje in prednostne naloge; meni, da se Svet ne bi smel osredotočati na programe, ki imajo koristi od prilagoditve iz člena 5 uredbe o večletnem finančnem okviru za uravnoteženje in stabilizacijo, saj bi bilo to v nasprotju s ciljem navedenega člena, ki je okrepiti posebne politične prednostne naloge; opozarja zlasti, da navedeni člen ne zagotavlja dodatnih sredstev, kot je navedel Svet; ugotavlja, da stališče Sveta še zdaleč ni v skladu s pričakovanji Parlamenta; zato sklene, da bo v splošnem odobritve v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal, obnovil na ravni iz predloga proračuna, in sicer tako za odhodke iz poslovanja kot za upravne odhodke, predlog proračuna pa bo uporabil kot izhodišče, na katerem bo oblikoval svoje stališče;

ohranja odobritve iz predloga proračuna za posebne tematske instrumente, in sicer rezervo za solidarnost in nujno pomoč, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za razseljene delavce in rezervo za prilagoditev na brexit; meni, da bi bilo treba glede na nepričakovane, izredne in izjemne izzive, s katerimi se sooča Unija, uporabiti celoten znesek instrumenta prilagodljivosti; meni, da je treba glede na sedanje hude medsebojno prepletene krize uporabiti razliko do zgornje meje za leto 2021 v razdelku (a) enotnega instrumenta za rezervo in dodatna sredstva v razdelku (c) tega instrumenta;

opozarja na svoje dolgoletno stališče, da bi morali nove politične prednostne naloge ali pristojnosti spremljati novi viri; namerava slediti temu pristopu pri predlogu za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih) (COM(2022)0046) in predlogu za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa Unije za varno povezljivost za obdobje 2023–2027 (COM(2022)0057); v tem smislu pozdravlja dejstvo, da predlog za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije z aktom o skupnih javnih naročilih (COM(2022)0349) ne zahteva prerazporeditev sredstev iz drugih programov ali dodelitev sredstev znotraj njih;

meni, da ima proračun Unije zaradi svoje velikosti, strukture in pravil zelo omejene zmogljivosti za ustrezno odzivanje na izzive, s katerimi se sooča Unija, ali za ustrezno financiranje in izvajanje novih skupnih političnih ambicij ali pobud, napovedanih v govoru predsednice Komisije o stanju v Uniji za leto 2022; zlasti opozarja, da so voditelji držav ali vlad rusko vojno agresijo proti Ukrajini opisali kot „tektonski premik v evropski zgodovini“ in da je Komisija izjavila, da „nepredvidene potrebe, nastale zaradi vojne v Evropi, močno presegajo sredstva, ki so na voljo v sedanjem večletnem finančnem okviru“, zaradi česar so potrebni novi viri financiranja; poudarja, da bi morala Unija stopiti na čelo prizadevanj, da skupaj z mednarodnimi partnerji Ukrajini zagotovi zadostno, pravočasno in zanesljivo podporo; meni, da je to dodaten dokaz, da je nujno potrebna občutna revizija večletnega finančnega okvira, ki jo je treba predložiti čim prej oziroma najpozneje v prvem četrtletju leta 2023 ter mora vključevati povečanje prožnosti okvira in zvišanje njegove zgornjih mej, kjer je to potrebno, da bi odražale nastajajoče potrebe in nove prednostne naloge, ter obravnavati težave, ki jih povzroča vključitev stroškov financiranja iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podrazdelek 2b;

poudarja, da je bistven dejanski napredek, kar zadeva vire lastnih sredstev, tako za odplačevanja Instrumenta Evropske unije za okrevanje (EURI), namenjenega izvajanju instrumenta Next Generation EU (NGEU), kot za finančno čvrstost in izvajanje sedanjega in prihodnjih večletnih finančnih okvirov; poziva Komisijo, naj zagotovi pravočasno uvedbo novih virov lastnih sredstev v skladu z načrtom iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 in naj pospeši pripravo predloga za drugo košarico; poziva Svet, naj spoštuje dogovorjene roke in doseže potrebni napredek v zvezi z viri lastnih sredstev iz prve košarice, ki jo je Komisija predlagala 22. decembra 2021, da bi se začeli nemudoma izvrševati;

poudarja, da se je treba odzvati na posledice ruske vojaške agresije proti Ukrajini in pandemije COVID-19, rastočo inflacijo in dvigovanje cen energije ter neustrezno prehransko varnost na ravni Unije; poudarja zlasti, da je za okrepitev energetske neodvisnosti Unije in izvajanje zelenega dogovora potrebnih dovolj okolju prijaznih naložb; želi spomniti, da kohezijska in kmetijska politika ne moreta biti glavni vir financiranja nujnih prednostnih nalog, saj bi to ogrozilo izvajanje dolgoročnih ciljev, ter poudarja, da je treba podpreti regije, ki sta jih hudo prizadeli pandemija in energetska kriza; poziva Komisijo, naj glede na omejena sredstva iz proračuna Unije za odzivanje na visoke cene energije analizira morebitne možnosti za prilagajanje ter dodatne vire, vključno z vsemi neporabljenimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, da bi podprla mala in srednja podjetja ter ranljiva gospodinjstva;

10.

meni, da bi morala Unija usklajeno ukrepati zoper energetsko krizo, in predlaga precej pomembne dodatne naložbe na tem področju; opozarja, da bodo za uresničitev tega cilja potrebna dodatna finančna sredstva, tudi onkraj proračuna za leto 2023; zato opozarja na pomen zagotavljanja dodatne finančne podpore prek REPowerEU; poziva, naj se nemudoma doseže dogovor o pobudi REPowerEU in začne njeno izvajanje, da bo mogoče čim prej sprostiti sredstva in tako hitro povečati energetsko neodvisnost Unije preko strateških naložb, vključno s podporo za MSP in ranljiva gospodinjstva;

11.

pozdravlja delo, ki ga je Komisija opravila v zvezi z novo klasifikacijo za merjenje vpliva spola na porabo Unije; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ta klasifikacija osredotočena na jasen in celovit prikaz vpliva programov na enakost spolov, da bi programi, ki so trenutno kategorizirani z nič (zvezdicami), prinesli kar največji vpliv na enakost spolov in da bi se pridobile izkušnje za zasnovo programov; poleg tega poziva, naj se ta klasifikacija razširi na vse programe večletnega finančnega okvira, da bi se prikazali rezultati za proračun 2023; poudarja, da sta v zvezi s tem potrebna sistematično zbiranje in analiza podatkov, razčlenjenih po spolu; pričakuje, da bo vse poročanje, ki je pomembno za enakost spolov, temeljilo na obsegu in ne na številu ukrepov;

12.

je zelo zaskrbljen, ker je Komisija nedavno financirala oziroma sofinancirala kampanje, ki so promovirale hidžab, na primer s sloganom, da „je svoboda v hidžabu“; poudarja, da se iz proračuna Unije ne bi smela financirati nobena prihodnja kampanja, ki bi ga lahko promovirala;

13.

pričakuje, da bodo doseženi cilji v zvezi z vključevanjem podnebnih ukrepov in biotske raznovrstnosti; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja za doseganje preglednejšega in celovitejšega poročanja ter poudarja, da je treba izvesti zadostne naknadne ocene in si prizadevati za razdrobljeno strukturo razpoložljivih podatkov; ponovno poziva Komisijo, naj obravnava zaključke Evropskega računskega sodišča glede previsoke porabe za podnebne ukrepe; pozdravlja tudi poročanje o odhodkih za biotsko raznovrstnost; vseeno je zaskrbljen, da cilji za leti 2026 in 2027 morda ne bodo doseženi, in poziva Komisijo, naj si za to bolj prizadeva; poziva Komisijo, naj ob predstavitvi predloga proračuna za vsak program objavi zneske in deleže odhodkov, ki bodo prispevali k tem ciljem; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje načela, da se ne škoduje bistveno, in po potrebi takoj sprejme popravne ukrepe;

14.

ponovno poudarja, da mora proračun za leto 2023 odražati izvajanje priporočil, ki jih je podprla konferenca o prihodnosti Evrope;

15.

zato določa skupno raven odobritev za prevzem obveznosti v proračunu za leto 2023 (vsi oddelki) na 187 293 119 206 EUR, kar pomeni povečanje za 1 702 055 778 EUR v primerjavi s predlogom proračuna; poleg tega sklene dati na voljo znesek v višini 836 090 000 EUR za odobritve za prevzem obveznosti na podlagi sprostitev v skladu s členom 15(3) finančne uredbe; določa skupno raven odobritev plačil v proračunu za leto 2023 (vsi oddelki) na 167 612 834 087 EUR;

Razdelek 1 – Enotni trg, inovacije in digitalno

16.

poudarja, da razdelek 1 pomembno prispeva k odpravljanju posledic vojne v Ukrajini ter k doseganju ciljev Unije na področjih podnebja in energije, med drugim zmanjšanju odvisnosti Unije od fosilnih goriv, tudi iz Rusije, s podpiranjem raziskav in naložb v trajnostni energetski in prometni sektor; ponovno poudarja potencial programov iz tega razdelka pri vključitvi Ukrajine v enotni trg, infrastrukturno omrežje in raziskovalno področje;

17.

podpira predlog iz predloga proračuna, da se da na voljo 78,8 milijona EUR sproščenih sredstev za tri sklope, navedene v ustrezni skupni politični izjavi, priloženi uredbi o programu Obzorje Evropa (15); ugotavlja pa, da preostala sproščena sredstva za raziskave iz let 2021 in 2020 znašajo 836,09 milijona EUR; glede na omejena razpoložljiva sredstva in znatne potrebe vztraja, da bi moral biti ta nepričakovano visok znesek sproščenih sredstev za raziskave, ki ga Komisija ni predvidela med pogajanji o večletnem finančnem okviru, v celoti na voljo programu Obzorje Evropa, kar bi bilo povsem v skladu s členom 15(3) finančne uredbe; želi spomniti na zelo visoko dodano vrednost Unije in odlično stopnjo izvajanja tega programa; zato je trdno prepričan, da bi bilo treba s preostalimi zneski znatno povečati sredstva za ključne raziskovalne prednostne naloge, kot so zdravje (vključno z dolgotrajnim covidom in post-covidom, denimo za klinično testiranje), podnebje, mobilnost in energija, kultura in ustvarjalnost (tudi za nadaljnji razvoj novega evropskega Bauhausa) ter hrana, biogospodarstvo, naravni viri in okolje, da bi se spoprijeli s perečimi izzivi, s katerimi se sooča Unija, in zagotovili dodatno podporo raziskovalcem prek ukrepov Marie Skłodowska-Curie, vključno z raziskovalci iz Ukrajine, s posebnim osredotočanjem na evropski zeleni dogovor, digitalno agendo in pobudo Močnejša Evropa v svetu;

18.

poudarja svojo globoko zaskrbljenost glede predlaganega načina upravljanja sklada Evropskega sveta za inovacije, in poziva Komisijo, naj začne odprt dialog s Parlamentom o načinu upravljanja sklada, da se zagotovi ustrezno proračunsko izvrševanje;

19.

razveljavlja prerazporeditve, ki jih je predlagala Komisija za financiranje zakona o čipih in programa za varno povezljivost, v skladu s svojim stališčem, da bi bilo treba nove pobude financirati z novimi sredstvi, ter črta ustrezne rezerve Sveta, s čimer se zagotovi ustrezna raven financiranja za prednostne naloge v programu Obzorje Evropa, programu za digitalno Evropo in vesoljskem programu Unije; ponovno daje na voljo sproščene odobritve za raziskave, s katerimi bi nadomestili sredstva, ki so v okviru programa Obzorje Evropa predvidena za zakon o čipih in program za varno povezljivost, da novi predlogi ne bi vplivali na obstoječe prednostne naloge na področju raziskav; poudarja, da črpanje sredstev iz instrumenta NGEU ne sme služiti kot opravičilo za to, da se ne izvaja člen 15(3) finančne uredbe in se ne uporabijo znatni zneski sproščenih sredstev v času krize;

20.

želi spomniti, da je Instrument za povezovanje Evrope (IPE) ključen za spodbujanje naložb v razvoj visoko zmogljivih in trajnostnih vseevropskih omrežij; poudarja, da mora imeti IPE ključno vlogo pri razogljičenju gospodarstva Unije, saj podpira infrastrukturo za alternativna goriva in energijo iz obnovljivih virov, s čimer pospešuje zeleni prehod in povečuje energetsko neodvisnost in varnost Unije, ter spodbuja medsebojno povezljivost na celotnem ozemlju Unije, tudi z Iberskim polotokom in oddaljenimi, redko poseljenimi regijami; poudarja, da neizzvan ruski vojaški napad na Ukrajino, ki je brez primere, zahteva nujno podporo prometni infrastrukturi v Ukrajini in na poti k njej („solidarnostne poti“), da bi omogočili prevoz kritičnega blaga v obe smeri; zato predlaga, da se financiranje sklopov IPE za promet in za energijo poveča za skupaj 90 milijonov EUR v odobritvah za prevzem obveznosti nad ravnjo iz predloga proračuna;

21.

poudarja, da je dobro delujoč enotni trg v središču konkurenčnosti Unije; poudarja, kako pomembno ga je ohraniti in prilagoditi glede na številne izzive; poziva Komisijo, naj pripravi potrebne predloge, tudi v dopolnilnem pismu, da bi premostili morebitne vrzeli med začetkom veljavnosti akta o digitalnih storitvah in izterjavo pristojbin za nadzor;

22.

poudarja, da je podjetja, zlasti mala in srednja, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva, trenutna kriza močno prizadela, med drugim podjetja v turističnem, kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ki so doživela veliko krčenje poslovanja, hude pa so tudi posledice ruske vojaške agresije proti Ukrajini, zlasti visoke cene energije; podpira, da se sredstva za mala in srednja podjetja v sklopu za enotni trg v primerjavi s predlogom proračuna povečajo za 10 milijonov EUR; predlaga tudi povečanje za 1 milijon EUR v primerjavi s predlogom proračuna, da bi podprli tekoče delo Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) pri oblikovanju visokokakovostnih standardov poročanja, pod pogojem, da EFRAG sprejme delovni načrt, v katerem bodo opisani ukrepi za ustrezno pregledno dolžno pravno ravnanje in javni nadzor ter uravnoteženo zastopanost deležnikov;

23.

zato je sklenil sredstva za prevzem obveznosti v razdelku 1 povečati za 663 650 000 EUR glede na predlog proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), to povečanje pa se bo financiralo iz razpoložljive razlike do zgornje meje in posebnih instrumentov; poleg tega v tem razdelku daje na voljo skupni znesek 836 090 000 EUR za prevzem obveznosti, ki ustreza sproščenim obveznostim v skladu s členom 15(3) finančne uredbe, s čimer se v primerjavi s predlogom proračuna za 677 278 157 EUR povečajo sproščene obveznosti, ki so bile ponovno dane na voljo;

Podrazdelek 2a – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

24.

poudarja, da ima kohezijska politika osrednjo vlogo kot bistvena naložbena politika Unije in konvergenčni instrument, ki spodbuja trajnostno rast in podpira vsesplošen in usklajen razvoj držav članic in njihovih regij, pa tudi razvoj med regijami in znotraj njih; pričakuje, da se bo po zapoznelem začetku načrtovanja programov v prvih dveh letih večletnega finančnega okvira 2021–2027 v letu 2022 izvajanje pospešilo; poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo načrtovanje programov, da se bo leta 2023 lahko začelo izvajanje kohezijskih skladov, kar bo pripomoglo k odpravljanju socialnih, gospodarskih in teritorialnih neenakosti in spodbudilo gospodarstvo Unije ter pomagalo javnemu in zasebnemu sektorju, malim in srednjim podjetjem ter državljanom v teh težkih časih; poudarja, da obstaja tveganje, da bo zaradi pandemije in vojne v Ukrajini prišlo do zamud pri projektih; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo treba prilagoditi politike in sprejeti podporne ukrepe, in to po potrebi predlaga, da bi zagotovila nadaljevanje in neokrnjeno izvajanje vseh projektov;

25.

poziva, da se v programih EU nameni prednost projektom, ki spodbujajo in omogočajo ustvarjanje delovnih mest s pravicami ter stabilnimi in zakonsko urejenimi plačami in delovnimi razmerji;

26.

sprejema stališče Sveta v zvezi s podrazdelkom 2a;

Podrazdelek 2b – Odpornost in vrednote

27.

ponovno poudarja, da se kljub zahtevam Parlamenta, naj za instrument Evropske unije za okrevanje ne velja zgornja meja, stroški refinanciranja krijejo iz podrazdelka 2b; ugotavlja, da bo glede na nepredvidene razmere na finančnih trgih zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini, ki še naprej negativno vpliva na gospodarstvo Unije in ga usmerja na pot nižje rasti, višje inflacije in naraščajočih obrestnih mer, vrstica, namenjena stroškom financiranja instrumenta Evropske unije za okrevanje, verjetno potrebna v celoti, potrebe pa bi lahko celo močno presegle znesek, predviden v proračunu; obžaluje, da to dejansko vpliva na programe v istem razdelku, saj omejuje zmožnost Komisije, da predlaga povečanje finančnega načrta, če bi se izkazalo za potrebno; ugotavlja, da stroškov financiranja instrumenta Evropske unije za okrevanje ne bi smeli črpati iz posebnih instrumentov, namenjenih reševanju nepredvidenih izzivov, kot so posledice vojne v Ukrajini in energetska kriza;

28.

zato za vodilni program Erasmus+, ki se osredotoča na učno mobilnost v izobraževanjuin usposabljanju, predlaga za 200 milijonov EUR višji znesek kot v predlogu proračuna, saj je treba podpreti ukrajinske študente in učitelje, kot je ugotovila Komisija, študentom nasploh pa pomagati tudi zaradi inflacije; poudarja, da bodo ta sredstva prispevala tudi k uravnoteženju finančnega profila programa Erasmus+, za katerega se denar izplačuje predvsem na koncu obdobja, in zagotovila doslednejše letno financiranje programa s stabilnim letnim povpraševanjem; poleg tega poudarja, da bodo večja sredstva prispevala k stalnim prizadevanjem za okolju prijaznejši in bolj vključujoč program ter omogočila dokončanje še neopravljenih nalog po evropskem letu mladih 2022; spominja na napoved predsednice Ursule von der Leyen v govoru o stanju v Uniji, da bi moralo biti leto 2023 evropsko leto znanja in spretnosti in da bi ga bilo treba v proračunu za leto 2023 podpreti;

29.

želi spomniti, da program Erasmus+ v sklopu za šport podpira nepridobitne športne prireditve, namenjene nadaljnjemu razvoju evropske razsežnosti športa in promociji vprašanj, pomembnih za množični šport; poudarja ključno vlogo, ki jo ima šport v boju proti diskriminaciji in pri spodbujanju socialne vključenosti; predlaga ciljno povečanje v višini 10 milijonov EUR za vrstico „šport“, da bo lahko program podprl specialno olimpijado v Berlinu leta 2023;

30.

poudarja, da evropska solidarnostna enota mladim pomaga pridobiti praktične izkušnje v drugi državi članici, s čimer povečuje njihovo zaposljivost in bogati življenjske priložnosti; poudarja tudi, da ta enota financira prostovoljno humanitarno delo v enoti za humanitarno pomoč, ki lahko zagotovi pomembno humanitarno pomoč zunaj konfliktnih območij; zato je sklenil povečati sredstva za evropsko solidarnostno enoto za 8 milijonov EUR glede na predlog proračuna;

31.

poudarja, da pandemija COVID-19 še ni končana in da je treba ohraniti podporo zdravstvenim sistemom, da bi povečali njihovo odpornost in pripravljenost prek programa EU za zdravje; poleg tega poudarja, da ima ta program ključno vlogo pri načrtu za boj proti raku, farmacevtski strategiji za Evropo ter novoustanovljenem organu za odzivanje na izredne zdravstvene razmere; zato odpravlja nesorazmerno in neupravičeno zmanjšanje, ki ga je predlagal Svet, in povečuje proračun programa za 25 milijonov EUR glede na predlog proračuna, kar zajema tudi podporo ukrepom za splošno zdravstveno zavarovanje po vsej Uniji, vključno s kakovostnimi storitvami za spolno in reproduktivno zdravje;

32.

opozarja na vse številnejše in hujše naravne nesreče v Evropi, kot so pokazali rekordni požari v naravi poleti 2022; obžaluje, da se bodo ekstremni vremenski pojavi zaradi podnebnih sprememb še zaostrovali in bili vse pogostejši; zato je v skladu z zavezo predsednice Komisije iz govora o stanju v Uniji za leto 2022 sklenil povečati sredstva mehanizma Unije na področju civilne zaščite za 20 milijonov EUR, da bi izboljšali zmogljivost Unije za odzivanje in bolje zaščitili njene državljane, vključno z zmogljivostmi za mobilizacijo zdravstvenih enot v izrednih razmerah; poudarja, da je treba vlagati v blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v posebej ranljivih regijah;

33.

opozarja, da so pandemija COVID-19 in z njo povezani javnozdravstveni ukrepi močno prizadeli kulturni in ustvarjalni sektor, pogosto mala podjetja, posamezne umetnike in nepridobitne organizacije skupnosti; poudarja, da ima program Ustvarjalna Evropa ključno vlogo pri podpiranju evropskega ustvarjanja in vrednot Unije, okrevanju kulturnega in ustvarjalnega sektorja, spodbujanju medijske pismenosti in boju proti dezinformacijam; zato je sklenil povečati sredstva programa za leto 2023 za 12 milijonov EUR glede na predlog proračuna;

34.

poudarja, da je treba spodbujati spoštovanje pravne države in temeljnih pravic; opozarja na ključno vlogo programa za državljane, enakost, pravice in vrednote pri krepitvi vrednot Unije, državljanstva in demokracije Unije, enakosti in enakosti spolov ter pravne države v Uniji in pri podpori žrtvam nasilja na podlagi spola; zato je sklenil razveljaviti zmanjšanje sredstev za program, ki ga je predlagal Svet; poleg tega je sklenil povečati sredstva za sklop Daphne za 2 milijona EUR glede na predlog proračuna, da bi se spoprijeli z nasiljem na podlagi spola, ki se je od pandemije še poslabšalo, pa tudi nasiljem nad begunci, otroki, mladimi in drugimi ranljivimi skupinami, kot so osebe LGBTIQ+ in invalidi; prav tako je povečal sredstva za delovanje in udeležbo državljanov za 1,5 milijona EUR glede na predlog proračuna, zlasti da se zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje po konferenci o prihodnosti Evrope;

35.

je zelo zaskrbljen, ker se v številnih poročilih izpostavlja financiranje združenj, povezanih z radikalnimi verskimi in političnimi organizacijami, kot je Muslimanska bratovščina; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo Unija financirala le organizacije, ki dosledno spoštujejo vse evropske vrednote, vključno s svobodo misli, svobodo govora ter enakostjo moških in žensk, zlasti prek programa za državljane, enakost, pravice in vrednote; zato poziva Komisijo, naj od upravičenih organizacij, preden jim da na voljo sredstva, zahteva, da podpišejo listino, s katero se zavežejo spoštovanju teh vrednot;

36.

opozarja, da je treba podpreti socialni dialog in usposabljanje delavcev ter zagotoviti stabilno financiranje; poziva Komisijo, naj poskrbi za dobro črpanje zadevnih proračunov;

37.

meni, da bi bilo treba v proračunski vrstici turške skupnosti na Cipru predvideti dovolj sredstev, da bi odločilno prispevali k nadaljevanju in okrepitvi misije odbora za pogrešane osebe na Cipru ter podprli tehnični odbor za kulturno dediščino obeh skupnosti;

38.

ugotavlja, da so številni dokumenti in sporočila institucij, organov, uradov in agencij Unije na voljo samo v angleščini; ugotavlja tudi, da na delovnih sejah ni možnosti tolmačenja; poziva k spoštovanju načel, pravic in obveznosti iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Uredbe št. 1/1958 pa tudi iz notranjih smernic in sklepov, kot je kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev; zato poziva institucije, organe, urade in agencije Unije, naj zagotovijo potrebne človeške vire za spoštovanje večjezičnosti, tako da povečajo število zaposlenih, odgovornih za prevajanje in tolmačenje;

39.

poudarja, da je treba proračun Unije zaščititi pred goljufijami, korupcijo in drugim prepovedanim ravnanjem, ki negativno vpliva na proračune Unije in držav članic; poudarja osrednjo vlogo, ki jo ima Evropsko javno tožilstvo (EJT) pri zaščiti finančnih interesov Unije, tudi v zvezi z uporabo sredstev instrumenta NGEU, in zagotavljanju spoštovanja pravne države; zato je sklenil ciljno povečati proračun EJT in število zaposlenih, da bo lahko ta organ izpolnil svoj mandat; poziva vse države članice, naj se pridružijo EJT in izboljšajo zaščito finančnih interesov Unije; želi spomniti, kako pomembno je spoštovanje splošnega režima pogojenosti za zaščito proračuna Unije;

40.

meni, da mora biti financiranje institucionalnega komuniciranja zadostno in stabilno, da bo lahko Unija nagovarjala državljane, tudi na lokalni ravni, se borila proti dezinformacijam in olajšala udeležbo državljanov v demokratičnem življenju, kar je še bolj nujno zaradi ruske vojne proti Ukrajini; zato obnavlja zneske iz predloga proračuna v ustreznih vrsticah;

41.

je sklenil sredstva za prevzem obveznosti v podrazdelku 2b povečati za 296 065 210 EUR v primerjavi s predlogom proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), kar se bo financiralo z uporabo razpoložljive razlike do zgornje meje in posebnih instrumentov;

Razdelek 3 – Naravni viri in okolje

42.

izraža resno zaskrbljenost zaradi vpliva ruske vojne v Ukrajini in njenih gospodarskih posledic, pa tudi zaradi skrajnih vremenskih pojavov, med drugim hude in dolgotrajne suše, na proizvodnjo in distribucijo v kmetijskem sektorju in na živilskih trgih; poudarja, da ima kmetijstvo strateško vlogo pri preprečevanju prehranske krize s pridelavo varne in visokokakovostne hrane po dostopnih cenah po vsej Evropi; opozarja, da bo leto 2023 prvo leto nove skupne kmetijske politike, ki bo podpirala kmete v Uniji, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju gospodarske odpornosti podeželskih območij, tako da bo zmanjšala dolžniško breme mladih kmetov ter jim ponudila pomoč pri obvladovanju vse višjih obrestnih mer za posojila in višjih vhodnih stroškov; meni, da krizne razmere upravičujejo delno uporabo nove kmetijske rezerve za mlade kmete v višini najmanj 10 milijonov EUR; poziva Komisijo, naj pripravi ustrezne izredne ukrepe v skladu z ustreznimi določbami temeljnega akta in po potrebi poveča znesek, ki ga je treba uporabiti;

43.

znova poudarja, da je program LIFE pomemben dejavnik podpore za podnebne ukrepe in varstvo okolja, ima pa tudi ključno vlogo pri pripravi vzorčnega posredovanja in usmerjanju ukrepov k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k ustavitvi izgube biotske raznovrstnosti; poziva, naj se v različnih programskih sklopih poveča raven proračunske podpore za ta program; poudarja, da bo vsako letno povečanje sredstev za program LIFE pomenilo napredek k uresničitvi ciljev in ambicij vključevanja na področju podnebja in biotske raznovrstnosti; meni, da sedanje okoliščine upravičujejo poseben poudarek na členu o prehodu na čisto energijo;

44.

poudarja, da je treba znatno povečati proračun Evropske agencije za okolje, da bi zagotovili dovolj finančnih in kadrovskih virov za izvajanje evropskega zelenega dogovora in z njim povezanih politik v celoti, saj je to eden od glavnih stebrov za to, da bo gospodarstvo Unije postalo pravično, vključujoče, trajnostno, odporno in ogljično nevtralno; meni, da bi morala Komisija za vsako ceno preprečiti vse grožnje za izvajanje in izvrševanje okoljskih politik in zakonodaje;

45.

poudarja pomembno vlogo načrtov za pravični prehod in potrebo po njihovi pravočasni odobritvi v sedanjih gospodarskih in geopolitičnih razmerah, da bi zagotovili potrebne naložbe in rast v Uniji; poudarja, da je treba zagotoviti nemoteno izvrševanje Sklada za pravični prehod kot bistvenega orodja za povečanje energetske neodvisnosti in inovacijske zmogljivosti Unije ter obravnavanje socialno-ekonomskih izzivov in energetskega prehoda v odziv na podnebne cilje;

46.

je sklenil povečati sredstva za prevzem obveznosti v razdelku 3 za 61 240 000 EUR glede na predlog proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), za financiranje tega povečanja pa uporabiti del razpoložljive razlike do zgornje meje;

47.

opozarja, da bo z dopolnilnim pismom, kot je že običaj, razpoložljivost sredstev za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) bolj pregledna in da bo mogoče med spravnim postopkom ustrezno prilagoditi pristop k spremembam v razdelku 3;

Razdelek 4 – Migracije in upravljanje meja

48.

ugotavlja, da je bilo treba leta 2022 zaradi vojne proti Ukrajini zagotoviti dodatno financiranje v višini 150 milijonov EUR za Sklad za azil, migracije in vključevanje, da bi podprli države članice, ki sprejemajo ljudi, ki bežijo pred konfliktom; pozdravlja odločitev o uporabi direktive o začasni zaščiti (16), ki bo zaradi narave konflikta in prizadevanj držav članic, da bi ženske in otroke obvarovale pred trgovino z ljudmi, med drugim za spolno izkoriščanje, vključevala dolgoročnejše finančne obveznosti in potrebovala stalno proračunsko podporo za države članice; zato je sklenil, da se sredstva za Sklad za azil, migracije in vključevanje povečajo za 100 milijonov EUR glede na predlog proračuna za leto 2023;

49.

opozarja, da je bilo treba v letu 2022 zagotoviti tudi dodatna sredstva za instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko, da bi omogočili dodatno podporo državam članicam, ki so v vojnih časih najbolj obremenjene, pa tudi podporo Romuniji, Bolgariji in Hrvaški pri vključevanju v schengensko območje; obžaluje, da je Komisija večkrat predlagala zmanjšanje dogovorjenih finančnih sredstev za ta instrument, da bi v predlogu proračuna poiskala vire za agencije na področju pravosodja in notranjih zadev z razširjenimi pooblastili, vključno z Europolom; na podlagi povedanega je sklenil povečati sredstva za ta instrument za 25 milijonov EUR glede na predlog proračuna za leto 2023;

50.

opozarja na ključno vlogo, ki jo ima Agencija Evropske unije za azil pri podpiranju držav članic na področju azilnih postopkov in postopkov za mednarodno zaščito, in ugotavlja, da se je delovna obremenitev agencije povečala, tako zaradi vojne v Ukrajini kot zaradi novih nalog, ki so ji bile zaupane v okviru razširjenega mandata; je zato sklenil povečati število zaposlenih v agenciji;

51.

poudarja, da je treba dodatno povečati sredstva za prevzem obveznosti in število zaposlenih za agencijo eu-LISA, in sicer v skladu z njenimi ugotovljenimi potrebami, da bo lahko v letu 2023 še naprej izvajala številne ključne projekte Unije za notranjo varnost in upravljanje meja;

52.

poudarja pomen učinkovite Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), ki bo pomagala državam članicam pri upravljanju skupnih zunanjih meja Unije in zagotovila integrirano upravljanje meja, pri tem pa v celoti spoštovala temeljne pravice; ugotavlja, da ima agencija Frontex še vedno težave pri črpanju znatnega vsakoletnega povečanja proračunskih sredstev in zaposlovanju potrebnega dodatnega operativnega osebja; poziva Komisijo, naj opravi poglobljeno analizo stanja, da bi izboljšala izvajanje pod nadzorom Parlamenta; zato je sklenil podpreti predlog Sveta, da se sredstva za agencijo Frontex v letu 2023 zmanjšajo za 50 milijonov EUR; kljub temu poudarja, da je treba agenciji Frontex zagotoviti potrebna proračunska sredstva za izpolnjevanje njenega mandata in obveznosti;

53.

je sklenil povečati razdelek 4 za skupaj 130 430 664 EUR glede na stališče Sveta in za 80 430 664 EUR glede na predlog proračuna, za financiranje tega povečanja pa uporabiti del razpoložljive razlike do zgornje meje;

Razdelek 5 – Varnost in obramba

54.

poudarja, kako pomembno je okrepiti evropsko sodelovanje v obrambnih zadevah, pri čemer je treba upoštevati rusko vojaško agresijo v Ukrajini in zelo nestabilno mednarodno okolje; meni, da takšno sodelovanje ne povečuje le varnosti Evrope in njenih državljanov, temveč vodi tudi k večji učinkovitosti in morebitnim prihrankom; v zvezi s tem poziva, naj se povečajo sredstva za sklop za razvoj zmogljivosti v okviru Evropskega obrambnega sklada, da bi spodbudili inovativno in konkurenčno obrambno industrijsko bazo, ki bo prispevala k strateški neodvisnosti Unije;

55.

predlaga tudi, naj se povečajo sredstva za vojaško mobilnost, da bi državam članicam omogočili hitrejše in učinkovitejše ukrepanje; ugotavlja, da je treba nameniti zadostna sredstva za podporo misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike, vključno z ukrepi, kot sta financiranje prometne infrastrukture z dvojno rabo ter poenostavitev diplomatskih dovoljenj in carinskih pravil; ugotavlja, da bi lahko vojaško mobilnost izboljšali tudi s hitrim pristopom Romunije, Bolgarije in Hrvaške k schengenskemu območju; opozarja, da bo imel neuspeh pri reševanju tega vprašanja škodljiv gospodarski in geostrateški učinek; poudarja, da je treba obnoviti znesek iz predloga proračuna za Sklad za notranjo varnost, da bo na voljo dovolj finančnih sredstev za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu s čezmejno razsežnostjo ter kibernetski kriminaliteti;

56.

je sklenil povečati razdelek 5 za skupaj 81 192 700 EUR glede na znesek iz predloga proračuna, za financiranje tega povečanja pa uporabiti razpoložljive razlike do zgornje meje in posebne instrumente;

Razdelek 6 – Sosedstvo in svet

57.

z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se zaradi ruskega napada na Ukrajino in njegovih posledic za ves svet močno povečale potrebe po humanitarni pomoči, ki so bile že prej velike zaradi vrzeli v financiranju ter množenja kriz in konfliktov po svetu; poziva k znatnemu povečanju humanitarne pomoči, da bi pokrili doslej največjo vrzel med potrebami in razpoložljivimi sredstvi; obžaluje, da razdelek 6 nima razlike do zgornje meje in zato ni primeren za sedanje razmere ali obravnavo morebitnih novih nujnih primerov; meni, da bi bilo treba nujno povečati zgornjo mejo razdelka 6; obžaluje, da predlog proračuna ne more vsaj ohraniti sedanje ravni odziva, medtem ko se humanitarne potrebe in izredne razmere po vsem svetu močno povečujejo, zlasti zaradi vse večje neustrezne prehranske varnosti zaradi posledic ruske vojaške agresije v Ukrajini, vse bolj vidnih posledic podnebnih sprememb, vse hujših nesreč zaradi podnebnih sprememb in novih konfliktov; je močno zaskrbljen, da kljub povečanju, ki ga je predlagal Parlament, v letu 2023 ne bo dovolj sredstev, da bi zadovoljili potrebe po humanitarni pomoči;

58.

poziva k nadaljnji in znatni podpori vzhodnemu sosedstvu, zlasti državam, ki pomagajo beguncem, ki bežijo iz Ukrajine, ter se soočajo z inflacijo in visokimi cenami energije in hrane; meni, da je treba podpreti politične, gospodarske in socialne reforme ter akterje civilne družbe, zlasti aktiviste za človekove pravice in demokracijo, organizacije civilne družbe, ki se zavzemajo za pravice žensk in pravice skupnosti LGBTIQ+ ali nudijo pomoč preganjanim osebam in političnim zapornikom, skupaj z ukrajinskimi in moldavskimi organizacijami, ki so bile prisiljene prestrukturirati svoje dejavnosti zaradi ruske vojaške agresije, organizacije, ki prispevajo k boju proti korupciji, in neodvisne medije, ki pomagajo razkrivati dezinformacije in propagando;

59.

poziva, naj se južnemu sosedstvu dodelijo dodatna sredstva, da bi podprli politične, gospodarske in socialne reforme; pozdravlja nedavno napoved, da se bo Unija še naprej zavzemala za večletno financiranje Agencije OZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA); poudarja, da je povečanje sredstev za južno sosedstvo namenjeno predvsem zagotavljanju predvidljivega financiranja za agencijo UNRWA, saj ima bistveno vlogo pri zaščiti palestinskih beguncev in izpolnjevanju njihovih osnovnih potreb ter prispevanju k njihovemu človekovemu razvoju;

60.

je sklenil okrepiti tematske programe in ukrepe hitrega odzivanja v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa), zlasti prek programa „Ljudje“, da bi obravnavali posledice vojne v Ukrajini, razvili trdnejše zdravstvene sisteme in odpravili vrzeli v dostopu do osnovnih zdravstvenih storitev, prav tako pa financirali ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev prek programa „Planet“ in z uporabo vrstice za odpornost, namenjene spodbujanju sinergij med humanitarnimi, razvojnimi in javnimi naložbami ter mirovnimi ukrepi, zlasti v državah, ki so kandidatke za pristop, vendar še nimajo koristi od instrumenta za predpristopno pomoč (IPA);

61.

poudarja, da je treba v okviru IPA povečati sredstva za države Zahodnega Balkana, da bi podprli gospodarsko rast in zaposlovanje, pa tudi kot geopolitično prednostno nalogo, zlasti v okviru neizzvane ruske vojaške agresije v Ukrajini, ki močno odmeva po vsej regiji, vendar vztraja pri zahtevah glede pogojevanja s pravno državo za vsak evro, za katerega so bile v proračunu za leto 2023 prevzete obveznosti; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj del dodatnih sredstev za program Erasmus+ uporabi za povečanje financiranja visokošolskih ustanov za namene novega programa štipendiranja za študente iz držav Zahodnega Balkana;

62.

poziva, naj se Ukrajina in Republika Moldavija čim prej vključita v področje uporabe IPA, sredstva za ta program pa ustrezno povečajo; meni, da je treba zagotoviti podporo Ukrajini in Moldaviji kot novima državama kandidatkama za članstvo v Uniji ter Gruziji kot državi, ki je na poti, da postane kandidatka za članstvo v Uniji; poziva k dodatni finančni pomoči, ki se zagotavlja v okviru IPA III, da bi spodbujali mednarodno razsežnost programa „Erasmus+“.

63.

je sklenil povečati podporo za strateško komuniciranje, zlasti za ukrepe za boj proti dezinformacijam na svetovni ravni s sistematičnim sledenjem in razkrivanjem dezinformacij, ki jih širijo državni in drugi akterji;

64.

poudarja ključno vlogo, ki jo ima makrofinančna pomoč EU Moldaviji, Albaniji, Bosni in Hercegovini, Gruziji, Kosovu, Črni gori, Severni Makedoniji in Ukrajini za spodbujanje naložb, podporo okrevanju po koronavirusni krizi in posledicah vojne;

65.

je sklenil povečati razdelek 6 za skupaj 465 000 000 EUR nad zneskom iz predloga proračuna, povečanje pa financirati z uporabo posebnih instrumentov;

Razdelek 7 – Evropska javna uprava

66.

meni, da so zmanjšanja sredstev, ki jih je za ta razdelek predlagal Svet in katerih namen je preprečiti uporabo instrumenta prilagodljivosti, kot je predlagano v predlogu proračuna, neutemeljena in Komisiji ne bi omogočila izpolnjevanja njenih nalog; je zato sklenil znesek za upravne odhodke Komisije, vključno z njenimi uradi, obnoviti na raven iz predloga proračuna;

67.

poudarja tveganja za notranjo varnost Unije, ki izhajajo iz ruske invazije na Ukrajino; v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev podpornega vozlišča za notranjo varnost in upravljanje meja v Moldaviji ter poziva Komisijo, naj prek sodelovanja z GD za notranje zadeve in GD za pravosodje, pa tudi s strokovnjaki Unije iz ustreznih agencij Unije na področju pravosodja in notranjih zadev, ki so bili napoteni v Moldavijo, z logistično in finančno podporo olajša in pospeši polno delovanje vozlišča;

68.

poudarja, da je treba Komisiji priskrbeti dovolj uslužbencev za izpolnjevanje njenih nalog, vključno s tistimi, ki se nanašajo na nove pobude in pravkar sprejeto zakonodajo; zato poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo imela dovolj dodatnih uslužbencev, potrebnih za učinkovito in uspešno izvajanje; v zvezi s tem poudarja učinek, ki ga imajo zakonodajni predlogi v okviru evropskega zelenega dogovora, akta o digitalnem trgu in akta o digitalnih storitvah ter povečanje porabe Unije zaradi instrumenta NGEU ter mehanizma za okrevanje in odpornost, na potrebe po osebju v nekaterih službah, zlasti v Generalnem direktoratu Komisije za okolje (GD ENV), Generalnem direktoratu za konkurenco (GD COMP), Generalnem direktoratu za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (GD CNECT) ter Evropskem uradu za boj proti goljufijam (OLAF); izraža zaskrbljenost, ker Komisija za navedene naloge nima potrebnega osebja; poziva Komisijo, naj upošteva te potrebe po osebju, ne da bi pri tem ogrozila število zaposlenih v drugih oddelkih;

69.

poziva k hitremu sprejetju ciljno usmerjene revizije finančne uredbe, ki jo je predlagala Komisija v zvezi z obravnavanjem zamudnih obresti za zamude pri odplačilu preklicanih ali znižanih glob zaradi kršitev pravil konkurence, da bi se izognili pritisku na porabo v razdelku 7;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

70.

opozarja na pomen, ki ga imajo pilotni projekti in pripravljalni ukrepi kot orodja za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvajanje novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi Unije; na podlagi temeljite analize vseh prejetih predlogov in ob popolnem upoštevanju ocene Komisije glede izpolnjevanja pravnih zahtev in izvedljivosti sprejema uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki odražajo politične prednostne naloge Parlamenta; poziva Komisijo, naj začne pilotne projekte in pripravljalne ukrepe čim prej izvajati ter naj zagotovi povratne informacije o njihovi uspešnosti in rezultatih na terenu;

Plačila

71.

poudarja, da je treba v proračunu za leto 2023 zagotoviti zadostno raven odobritev plačil, in je sklenil, da bo v splošnem razveljavil zmanjšanja Sveta in povečal odobritve plačil v tistih vrsticah, v katerih so bile odobritve za prevzem obveznosti spremenjene; poudarja, da je treba pospešiti izvajanje programov, da bi preprečili kopičenje plačil v drugi polovici večletnega finančnega okvira;

Drugi oddelki

Oddelek I – Evropski parlament

72.

ohranja nespremenjeno skupno raven proračuna za leto 2023, ki znaša 2 268 777 642 EUR, kar je v skladu z načrtom prihodkov in odhodkov, ki je bil sprejet na plenarnem zasedanju 7. aprila 2022 in posodobljen 3. maja 2022 na zahtevo Komisije, in sicer zaradi spremembe ocenjene stopnje indeksacije; je sklenil v kadrovski načrt samo za eno leto umetno in na proračunsko nevtralen način vključiti 98 delovnih mest, da se omogoči vključitev uspešnih kandidatov na notranjem natečaju v skladu z uporabo člena 29(4) kadrovskih predpisov, podobno kot je bilo storjeno v proračunu za leto 2020; želi posodobiti opombe v zvezi s petimi proračunskimi vrsticami, da se doda tudi možnost povračila stroškov udeležbe vlagateljev peticij, vključno s potnimi stroški, dnevnicami in dodatnimi stroški, med uradnimi misijami Odbora za peticije zunaj prostorov Parlamenta;

73.

priznava pomembno vlogo, ki jo ima Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije za preglednost, dobro finančno poslovodenje in raznolikost političnega sistema, saj zagotavlja, da stranke in fundacije uporabljajo skupna pravila; ugotavlja, da je proračun organa vključen v oddelek I – Evropski parlament, vendar gre za neodvisen organ Unije; je zato sklenil uvesti ločeno postavko za osebne prejemke in nadomestila uslužbencev, ki delajo za organ, ter ločeno vrstico v kadrovski shemi Parlamenta za ta delovna mesta, pri čemer v predlogu proračuna niso predvidena dodatna sredstva;

74.

poziva predsedstvo, naj za člen 3 2 3 – Podpora demokraciji in povečevanje zmogljivosti parlamentov tretjih držav nameni dovolj sredstev, da bo lahko Parlament učinkovito prispeval k organizaciji tretje konference na visoki ravni Globalnega kampusa za človekove pravice, če bo to potrebno in mogoče, tudi tako, da uprava Parlamenta med izvrševanjem letnega proračuna poda zahtevo za prerazporeditev;

75.

v skladu s svojo zgoraj navedeno resolucijo z dne 7. aprila 2022 o načrtu prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2023 in ob upoštevanju odgovorov generalnega sekretarja z dne 20. julija 2022:

(a)

opozarja, da lahko pomanjkljivosti v boju na področju kibernetske in hibridne varnosti v eni instituciji vplivajo na vse druge institucije; zato ponovno poudarja, kako pomembno je, da je proračun Parlamenta ustrezno opremljen za krepitev njegovih zmogljivosti proti kibernetskim in hibridnim grožnjam v korist vseh institucij, zlasti glede na rusko vojaško agresijo v Ukrajini, vse večje število napadov v zadnjih letih in bližajoče se evropske volitve leta 2024;

(b)

je seznanjen s tekočimi ukrepi, ki jih je sprejela uprava za boj proti dezinformacijam ali dejanjem, namenjenim napačnemu predstavljanju stališč poslancev, zlasti v zvezi z evropskimi volitvami leta 2024; ponovno poziva k okrepljenemu sodelovanju med vsemi vpletenimi akterji na medinstitucionalni ravni;

(c)

je seznanjen s podporo, ki jo uživajo skupina za podporo demokraciji in usklajevanje ter njeni vodilni člani pri izvajanju dejavnosti v podporo demokraciji; pozdravlja okrepljene dejavnosti in poziva, naj se nadaljuje s podporo pri komuniciranju z državljani, tako da se informacije, kadar je to primerno, podajajo tudi v jezikih jezikovnih manjšin, regij in skupnosti, pa tudi pri boju proti dezinformacijam, pri čemer naj se poseben poudarek nameni novim prednostnim državam;

(d)

glede na sedanji postopek revizije splošnih izvedbenih določb o povračilu izdatkov za službene poti in potovanja ter notranjih pravil, ki urejajo službene poti in potovanja uradnikov in drugih uslužbencev Evropskega parlamenta, znova opozarja, da je Parlament na plenarnem zasedanju že večkrat izrazil stališče, da bi moralo predsedstvo nadomestila, izplačana akreditiranim parlamentarnim pomočnikom za službena potovanja, ki jih opravljajo med tremi kraji dela Parlamenta, uskladiti s sistemom nadomestil za uradnike in druge uslužbence;

(e)

znova poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj opravita revizijo izvedbenih določb, ki urejajo delo delegacij in misij zunaj Unije, ter sklepa o misijah odborov zunaj treh krajev dela; poudarja, da bi bilo treba pri tej reviziji razmisliti o možnosti, da akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljajo poslance na uradnih delegacijah in misijah Parlamenta, s čimer bi zagotovili pravo ravnovesje med visoko dodano vrednostjo za poslance ter okoljskimi, logističnimi in proračunskimi omejitvami;

(f)

poudarja, da mora Odbor za proračun pravočasno in na razumljiv način prejeti vse ustrezne informacije v zvezi s proračunom Parlamenta, da bo lahko sprejel informirane odločitve; priznava pomen, ki ga ima ustanovitev projekta Doživi Evropo v vseh državah članicah kot način, na katerega se Unijo približa ljudem, in zahteva posodobitev tekočih stroškov centrov Doživi Evropo glede na visoko inflacijo; zahteva tudi posodobitev v zvezi s posojilom v višini 37,9 milijona EUR, ki je bilo predlagano za financiranje nakupa stavbe Doživi Evropo v Dublinu, kot določa člen 266(6) finančne uredbe;

(g)	opozarja na pomen, ki ga ima pregleden in pravičen postopek odločanja na področju nepremičninske politike, pri čemer je treba glede nepremičninske politike Parlamenta ustrezno upoštevati člen 266 finančne uredbe;

(h)

spominja predsedstvo, da je treba pred sprejetjem vseh pomembnejših odločitev o vprašanjih, povezanih z gradnjo, obvestiti Odbor za proračun in se z njim posvetovati, saj imajo te odločitve pomembne proračunske posledice; poziva predsedstvo, naj preuči možnosti za varčevanje in v celoti znova razmisli o projektu glede prihodnosti stavbe Spaak v Bruslju;

(i)

meni, da bi morale institucije Unije v času, ko se državljani Unije soočajo z dramatičnim dvigom dnevnih življenjskih stroškov, brez izjeme pokazati solidarnost in dajati zgled, zlasti ko gre za zmanjšanje porabe energije; ugotavlja, da inflacija in naraščajoče cene energije povzročajo ogromen pritisk na proračun Parlamenta. je seznanjen s sklepoma predsedstva z dne 2. maja 2022 in 3. oktobra 2022 o kratkoročnih ukrepih za zmanjšanje porabe energije v Parlamentu; zahteva, da lahko uporabniki sami natančno prilagodijo temperaturo v pisarnah in sejnih sobah, hkrati pa ostanejo v dogovorjenem okviru, da bi dosegli prihranek; poziva Parlament, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zmanjšanje srednje- in dolgoročne porabe energije, da bi pri prihodnji reviziji sedanjega pristopa k dejavnostim varčevanja z energijo zmanjšali stroške za energijo; glede na energetsko krizo in geopolitične razmere pozdravlja in spodbuja naložbe v energijo iz obnovljivih virov in postopno opuščanje fosilnih goriv, zlasti namestitev toplotnih črpalk; poziva k povečanju proizvodnje energije na kraju samem, zlasti s čimprejšnjo namestitvijo najsodobnejših strešnih fotovoltaičnih naprav za največji izkoristek potenciala v Bruslju in Strasbourgu, ter pozdravlja novo študijo o stroškovno učinkovitejših fotovotaičnih panelih, ki trenutno poteka; pozdravlja sistem upravljanja z energijo v stavbah, vzpostavljen v sistemu EMAS, in poziva, naj bo letni pregled del osnutka načrta prihodkov in odhodkov, ki so ga predložile službe; poziva predsedstvo, naj začne izmenjavo primerov dobre prakse med vodstvenimi organi institucij Unije pri reviziji njihovih večletnih strategij porabe, da bi poiskali načine za nadaljnje prihranke; spodbuja nadaljnjo izmenjavo mnenj o primerih najboljše prakse pri politikah porabe energije zunaj institucij Unije, na primer z lokalnimi organi;

(j)

pozdravlja predhodne ukrepe za oblikovanje cilja ogljične nevtralnosti; opozarja poslance in politične skupine ter jih poziva, naj v skladu z zavezo predsedstva prispevajo k stalnemu zmanjševanju števila poslanih zabojev med Brusljem in Strasbourgom med plenarnimi zasedanji; poziva, naj se v prihodnjih proračunih načrtujejo ustrezne naložbe v pridobivanje in ponovno uporabo deževnice ter v bolj racionalno rabo vode;

76.

poziva Parlament, naj še naprej redno ocenjuje organizacijo svojih kadrovskih potreb, prerazporeja delovna mesta med direktorati v skladu z razvijajočimi se prednostnimi nalogami, da bi nove naloge v čim večji meri obvladoval s stalnim številom zaposlenih, prav tako pa naj oceni tveganja, povezana z zaposlovanjem vse več pogodbenih uslužbencev, vključno z nevarnostjo vzpostavitve dvotirne kadrovske strukture v Parlamentu; ob upoštevanju pravnih obveznosti Parlamenta poudarja, da postaja prednostno prerazporejanje virov v inflacijskem okolju vse pomembnejše;

Drugi oddelki (oddelki IV–X)

77.

poudarja pritisk, ki ga imajo visoke inflacijske razmere na odhodke za druge institucije; poudarja, da so največji deli njihovih proračunov določeni z zakonskimi ali pogodbenimi obveznostmi, na katere vpliva inflacija, in da nimajo nadzora nad stopnjo inflacije in zviševanjem cen energije; poudarja, da morajo imeti institucije dovolj osebja, da bodo lahko izpolnile svoj mandat; pozdravlja nenehna prizadevanja institucij, da bi prerazporedile osebje in dodatno povečale učinkovitost, vendar priznava omejitve tega pristopa v sedanjih razmerah, ki jih spremljajo vse večje odgovornosti; obžaluje, da Komisija ni odobrila dodatnih delovnih mest, ki so jih zahtevale druge institucije, ne glede na njihove nove naloge; obsoja horizontalni pristop, ki ga je Svet uporabil za povečanje stopnje znižanja za 1,8 odstotne točke v vsaki instituciji in meni, da to ni upravičeno; opozarja, da bi bile druge institucije s povečanjem stopnje znižanja primorane obdržati večje število delovnih mest nezasedenih, s čimer bi se zmanjšali njihova delovna sila ter zmožnost, da se odzovejo na težave državljanov in izpolnijo svoj mandat;

78.

je zato sklenil, da bo za Evropski odbor regij obnovil raven iz predloga proračuna; v skladu z neformalnim dogovorom ni spremenil zneskov za Svet in Evropski svet iz stališča Sveta;

79.

je sklenil v naslednjih ustrezno utemeljenih primerih povečati raven odobritev ali osebja nad raven iz predloga proračuna, da se institucijam zagotovijo zadostna sredstva za ustrezno, učinkovito in uspešno opravljanje vse večjega števila nalog iz njihovega mandata ter da se pripravijo na prihodnje izzive, zlasti na področju kibernetske varnosti; v zvezi s tem poudarja, da Unija ni dovolj pripravljena na boj proti kibernetskim grožnjam, ki postajajo v zadnjih letih vse pogostejše in kompleksnejše; meni, da bi bilo treba vsem institucijam Unije zagotoviti ustrezna sredstva in osebje, da bi se lahko interno in v okviru medinstitucionalnega sodelovanja spoprijele s temi grožnjami; zato predlaga, da se:

(a)

obnovi raven odobritev v skladu z načrtom prihodkov in odhodkov Sodišča Evropske unije in Evropskega varuha človekovih pravic, tako da se poveča raven odobritev nad raven iz predloga proračuna za proračunske vrstice, iz katerih se črpajo sredstva v zvezi z novimi uslužbenci, in število delovnih mest v njunih kadrovskih načrtih;

(b)

obnovi raven odobritev, ki je delno v skladu z načrtom prihodkov in odhodkov Evropskega računskega sodišča, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Evropske službe za zunanje delovanje, in sicer s povečanjem sredstev glede na predlog proračuna za proračunske vrstice, iz katerih se črpajo sredstva v zvezi z novimi uslužbenci, in število delovnih mest v njihovih kadrovskih načrtih;

(c)	okrepi več operativnih vrstic v skladu z zahtevo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, da bi proračun za leto 2023 odražal nepričakovane visoke življenjske stroške, ki niso bili upoštevani pri pripravi ocen;

Ocena dopolnilnega pisma

80.

ugotavlja, da se bodo z dopolnilnim pismom št. 1 k predlogu splošnega proračuna za leto 2023 odhodki skupaj neto povečali za 758,3 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in za 2 394,9 milijona EUR v odobritvah plačil, vključno z zelo velikim povečanjem odobritev plačil zaradi predloga FAST-CARE; ugotavlja tudi, da Komisija predlaga uporabo instrumenta prilagodljivosti v skupnem znesku 822,1 milijona EUR za razdelke 2b, 5 in 6;

81.

ugotavlja, da dopolnilno pismo vključuje le nekatere pomisleke in prednostne naloge Parlamenta iz te resolucije, kot so povečanje sredstev za humanitarno pomoč, mehanizem Unije na področju civilne zaščite in Erasmus+ ter večja podpora za obrambo; vseeno izraža zaskrbljenost, da predlagana povečanja ne bodo dovolj in da pri nekaterih predlaganih povečanjih ne gre za dodatne odobritve, temveč za vnaprejšnjo dodelitev sredstev;

82.

je seznanjen z dosedanjimi ukrepi, ki so bili sprejeti v podporo Ukrajini od začetka vojne, in spodbuja Komisijo, naj predlaga nadaljnje ukrepe; obžaluje, da proračunski predlogi Komisije za leto 2023 ne zagotavljajo ustreznega odziva na obsežne posledice ruske vojaške agresije proti Ukrajini; meni, da so potrebe za leto 2023 veliko večje, kot je predlagano v dopolnilnem pismu;

83.

je seznanjen s predlogom, da se uporabi enotni instrument za rezervo v znesku 450 milijonov EUR za kritje stroškov financiranja Instrumenta EU za okrevanje; poudarja, da so dejanski zneski, potrebni za stroške financiranja Instrumenta EU za okrevanje, v danem letnem proračunu odvisni od obrestnih mer za najeta posojila, kar povzroča precejšnjo negotovost v pogajanjih o letnem proračunu; poudarja, da se zaradi teh stroškov nikoli ne bi smelo zmanjšati financiranje programov; poudarja, da uporaba enotnega instrumenta za rezervo za stroške financiranja Instrumenta EU za okrevanje poleg tega omejuje že tako zelo skromno prožnost proračuna in majhne rezerve ter s tem sposobnost odzivanja na sedanje in porajajoče se potrebe; ponovno poziva, da je treba nujno temeljito revidirati večletni finančni okvir, in opozarja na zahteve Parlamenta, da se Instrument EU za okrevanje uvrsti nad zgornje meje večletnega finančnega okvira;

84.

je seznanjen s prilagojeno ravnjo odobritev za druge oddelke, s katero se upošteva sedanja ocena prilagoditve plač za leto 2022, ki je nižja od napovedi v predlogu proračuna za leto 2023, in prerazporeditev sredstev od drugih institucij za skupino CERT-EU, da bi povečali zmogljivosti Unije na področju kibernetske varnosti, s čimer se raven sredstev za druge institucije zmanjša za 45 milijonov EUR;

o o

85.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo, skupaj s spremembami k predlogu splošnega proračuna, posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 424, 15.12.2020, str. 1.

(2) UL L 193, 30.7.2018, str. 1.

(3) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11.

(4) UL C 444 I, 22.12.2020.

(5) Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2020 o osnutku uredbe Sveta o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, priloga 2: Izjave (Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0357).

(6) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28.

(7) UL L 243, 9.7.2021, str. 1.

(8) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0219.

(9) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005.

(10) UL C 99, 1.3.2022, str. 158.

(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010.

(12) UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1.

(13) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0106.

(14) Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0127.

(15) Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

(16) Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).