(1)

Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi ter okoljskimi storitvami, pomembnimi za človeštvo, saj je večina kopenske biotske raznovrstnosti na Zemlji prav v njih. Ohranjajo funkcije ekosistemov, pomagajo varovati podnebni sistem, zagotavljajo čist zrak in imajo bistveno vlogo pri čiščenju voda in tal ter pri zadrževanju vode. Poleg tega gozdovi zagotavljajo preživetje in dohodek približno tretjini svetovnega prebivalstva, njihovo uničenje pa ima resne posledice za preživetje najranljivejših ljudi, vključno z domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ki so močno odvisni od gozdnih ekosistemov (18). Krčenje in degradacija gozdov zmanjšujeta tudi bistvene ponore ogljika in povečujeta verjetnost širjenja novih bolezni z živali na ljudi .

(1)

Gozdovi zagotavljajo številne okoljske, gospodarske in družbene koristi, vključno z lesnimi in nelesnimi gozdnimi proizvodi ter okoljskimi storitvami, pomembnimi za človeštvo, saj je večina kopenske biotske raznovrstnosti na Zemlji prav v njih. Ohranjajo funkcije ekosistemov, pomagajo varovati podnebni sistem, zagotavljajo čist zrak in imajo bistveno vlogo pri čiščenju voda in tal ter pri zadrževanju in obnavljanju vode , in več kot četrtina sodobnih zdravil se pridobiva iz rastlin tropskih gozdov. Velika gozdna območja delujejo kot vir vlažnosti in pomagajo preprečevati dezertifikacijo celinskih območij . Poleg tega gozdovi zagotavljajo preživetje in dohodek približno tretjini svetovnega prebivalstva, njihovo uničenje pa ima resne posledice za preživetje najranljivejših ljudi, vključno z domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, ki so močno odvisni od gozdnih ekosistemov (18). Krčenje , degradacija in spreminjanje rabe gozdov zmanjšujejo tudi bistvene ponore ogljika , prav tako pa povečujejo stike med divjimi in rejnimi živalmi in ljudmi, s čimer se povečuje verjetnost širjenja novih bolezni ter tveganja novih epidemij in pandemij .

(2)

Krčenje in degradacija gozdov se odvijata z zaskrbljujočo hitrostjo. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da je bilo med letoma 1990 in 2020 po vsem svetu izgubljenih 420 milijonov hektarov gozdov, kar je približno 10 % preostalih svetovnih gozdov oziroma območje, večje od Evropske unije (19). Krčenje in degradacija gozdov sta posledično pomembna dejavnika globalnega segrevanja in izgube biotske raznovrstnosti, ki sta najpomembnejša okoljska izziva našega časa. Kljub temu pa svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarov gozdov.

(2)

Krčenje , degradacija in spreminjanje rabe gozdov se odvijajo z zaskrbljujočo hitrostjo. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ocenjuje, da je bilo med letoma 1990 in 2020 po vsem svetu izgubljenih 420 milijonov hektarov gozdov, kar je približno 10 % preostalih svetovnih gozdov oziroma območje, večje od Evropske unije (19). Krčenje , degradacija in spreminjanje rabe gozdov so posledično pomembni dejavniki globalnega segrevanja in izgube biotske raznovrstnosti, ki sta najpomembnejša okoljska izziva našega časa. Kljub temu pa svet vsako leto izgubi 10 milijonov hektarov gozdov. Podnebne spremembe močno vplivajo tudi na gozdove in treba se bo spoprijeti s številnimi izzivi, da bi v prihodnjih desetletjih zagotovili njihovo odpornost in prilagodljivost.

(3)

Krčenje in degradacija gozdov prispevata k svetovni podnebni krizi na več načinov. Predvsem povečujeta emisije toplogrednih plinov zaradi z  njima povezanih gozdnih požarov, trajno škodujeta zmogljivosti ponorov ogljika in odpornosti prizadetega območja na podnebne spremembe ter znatno zmanjšujeta biotsko raznovrstnost. Samo krčenje gozdov povzroča 11 % emisij toplogrednih plinov (20).

(3)

Krčenje , degradacija in spreminjanje rabe gozdov prispevajo k svetovni podnebni krizi na več načinov. Predvsem povečujejo emisije toplogrednih plinov zaradi z  njimi povezanih gozdnih požarov, trajno škodujejo zmogljivosti ponorov ogljika in odpornosti prizadetega območja na podnebne spremembe ter znatno zmanjšujejo biotsko raznovrstnost in odpornost na bolezni in škodljivce . Samo krčenje gozdov povzroča 11 % emisij toplogrednih plinov (20).

(4)

Podnebni zlom povzroča izgubo biotske raznovrstnosti po vsem svetu, izguba biotske raznovrstnosti pa poslabšuje podnebne spremembe; oboje je neločljivo povezano, kot so potrdile nedavne študije. Biotska raznovrstnost pomaga blažiti podnebne spremembe . Žuželke, ptice in sesalci so opraševalci in raznašalci semen ter lahko neposredno ali posredno pomagajo učinkoviteje skladiščiti ogljik. Gozdovi zagotavljajo tudi stalno obnavljanje vodnih virov ter preprečujejo sušo in njene škodljive posledice za lokalne skupnosti, vključno z domorodnimi ljudstvi. Občutno zmanjšanje krčenja in degradacije gozdov ter sistematično obnavljanje gozdov in drugih ekosistemov predstavljata največjo naravno priložnost za blažitev podnebnih sprememb.

(4)

Podnebni zlom povzroča izgubo biotske raznovrstnosti po vsem svetu, izguba biotske raznovrstnosti pa poslabšuje podnebne spremembe; oboje je neločljivo povezano, kot so potrdile nedavne študije. Biotska raznovrstnost in ekosistemi so bistveni za razvoj, odporen proti podnebnim spremembam  (1a). Žuželke, ptice in sesalci so opraševalci in raznašalci semen ter lahko neposredno ali posredno pomagajo učinkoviteje skladiščiti ogljik. Gozdovi zagotavljajo tudi stalno obnavljanje vodnih virov ter preprečujejo sušo in njene škodljive posledice za lokalne skupnosti, vključno z domorodnimi ljudstvi. Občutno zmanjšanje krčenja , degradacije in spreminjanja rabe gozdov ter sistematično obnavljanje gozdov in drugih ekosistemov predstavljajo največjo naravno priložnost za blažitev podnebnih sprememb.

(5)

Biotska raznovrstnost je bistvena za odpornost ekosistemov in njihovih storitev na lokalni in svetovni ravni. Več kot polovica svetovnega bruto domačega proizvoda je odvisna od narave in storitev, ki jih ta zagotavlja. Trije pomembni gospodarski sektorji – gradbeništvo, kmetijstvo, hrana in pijača – so vsi močno odvisni od narave. Izguba biotske raznovrstnosti ogroža trajnostne vodne cikle in naše prehranske sisteme, s tem pa tudi našo prehransko in hranilno varnost. Več kot 75 % vrst prehrambnih posevkov na svetu je odvisnih od živalskega opraševanja. Poleg tega se več industrijskih sektorjev zanaša na gensko raznovrstnost in ekosistemske storitve kot ključne surovine za proizvodnjo, zlasti za zdravila.

(5)

Biotska raznovrstnost je bistvena za odpornost ekosistemov in njihovih storitev na lokalni in svetovni ravni. Več kot polovica svetovnega bruto domačega proizvoda je odvisna od narave in storitev, ki jih ta zagotavlja. Trije pomembni gospodarski sektorji – gradbeništvo, kmetijstvo, hrana in pijača – so vsi močno odvisni od narave. Izguba biotske raznovrstnosti ogroža trajnostne vodne cikle in naše prehranske sisteme, s tem pa tudi našo prehransko in hranilno varnost. Več kot 75 % vrst prehrambnih posevkov na svetu je odvisnih od živalskega opraševanja. Poleg tega se več industrijskih sektorjev zanaša na gensko raznovrstnost in ekosistemske storitve , prisotne v kompleksnih gozdovih, ki se naravno obnavljajo in imajo trajne kompleksne simbiotične odnose, kot ključne surovine za proizvodnjo, zlasti za zdravila , vključno z antimikrobiki. Poleg tega je transpiracija, tj. postopek, v katerem drevesa vzamejo vodo iz tal in iz listov izpustijo v ozračje, pomemben vir vode v ozračju in po ocenah prispeva približno polovico vseh padavin. Krčenje gozdov torej močno vpliva na padavinski režim in naravno regulacijo vodnih tokov, tako v gozdovih kot tudi na okoliških območjih. Vpliv krčenja gozdov na sistem recikliranja vode na Zemlji bi lahko bil tako uničujoč kot njegov vpliv na podnebne spremembe.

(6)

Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in krčenje gozdov so najbolj pereči svetovni problemi, saj vplivajo na preživetje človeštva in vzdržne življenjske razmere na Zemlji. Zaradi pospešenih podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in degradacije okolja ter oprijemljivih primerov njihovih uničujočih učinkov na naravo, življenjske razmere ljudi in lokalna gospodarstva je zeleni prehod prepoznan kot odločilni cilj našega časa in vprašanje medgeneracijske pravičnosti.

(6)

Podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in krčenje gozdov so najbolj pereči svetovni problemi, saj vplivajo na preživetje človeštva in vzdržne življenjske razmere na Zemlji. Zaradi pospešenih podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in degradacije okolja ter oprijemljivih primerov njihovih uničujočih učinkov na naravo, življenjske razmere ljudi in lokalna gospodarstva je zeleni prehod prepoznan kot odločilni cilj našega časa in vprašanje enakosti spolov in medgeneracijske pravičnosti.

(6a)

Sedemdeset odstotkov od 227 okoljevarstvenikov in zagovornikov zemljiških pravic, umorjenih leta 2020, se je borilo za zaščito svetovnih gozdov pred krčenjem in industrijskim razvojem. Tarča teh napadov so bili predvsem pripadniki domorodnih ljudstev, ki so bili žrtve v tretjini zabeleženih umorov leta 2020.

(7)

Potrošnja v Uniji je pomemben dejavnik krčenja in degradacije gozdov na svetovni ravni. V oceni učinka pobude je bilo ocenjeno, da bosta brez ustreznega regulativnega posredovanja proizvodnja in potrošnja šestih primarnih proizvodov, vključenih v področje uporabe (les, govedo, soja, palmovo olje, kakav in kava), v EU do leta 2030 odgovorni za krčenje približno 248 000  hektarov gozdov na leto.

(7)

Potrošnja v Uniji je pomemben dejavnik krčenja gozdov, spreminjanja rabe naravnih ekosistemov, degradacije naravnih ekosistemov in gozdov ter spreminjanja rabe gozdov na svetovni ravni. V oceni učinka pobude je bilo ocenjeno, da bosta brez ustreznega regulativnega posredovanja proizvodnja in potrošnja samo šestih primarnih proizvodov, vključenih v področje uporabe (les, govedo, soja, palmovo olje, kakav in kava), v EU do leta 2030 odgovorni za krčenje približno 248 000  hektarov gozdov na leto.

(8)

Kar zadeva stanje gozdov v EU, poročilo o stanju evropskih gozdov v letu 2020 (21) navaja, da se je med letoma 1990 in 2020 površina gozdov v Evropi povečala za 9 %, količina ogljika, shranjenega v biomasi, za 50 %, oskrba z lesom pa se je povečala za 40 %. Vendar pa se po podatkih poročila Evropske agencije za okolje o stanju okolja v letu 2020 manj kot 5 % evropskih gozdnih območij šteje za neokrnjene ali naravne  (22).

(8)

Kar zadeva stanje gozdov v EU, poročilo o stanju evropskih gozdov v letu 2020 (21) navaja, da se je med letoma 1990 in 2020 površina gozdov v Evropi povečala za 9 %, količina ogljika, shranjenega v biomasi, za 50 %, oskrba z lesom pa se je povečala za 40 %. Naravni in starorasli gozdovi pa so podvrženi intenziviranju gospodarjenja, njihova edinstvena biotska raznovrstnost in strukturne značilnosti pa so nepovratno izgubljeni. Poleg tega se zdaj manj kot 5 % evropskih gozdnih območij šteje za neokrnjena ali naravna, podnebne spremembe pa povzročajo nevarnosti, ki segajo od ekstremnih vremenskih vzorcev do izbruhov bolezni. Gozdni ekosistemi se morajo spoprijeti s številnimi pritiski, ki so posledica človekovih dejavnosti. Te vključujejo dejavnosti, ki neposredno vplivajo na ekosisteme in habitate, kot so nekatere prakse gospodarjenja z gozdovi. Zlasti gozdovi, v katerih so drevesa enake starosti in s katerimi se intenzivno gospodari, lahko močno vplivajo na celotne habitate zaradi golosekov in odstranjevanja odmrlega lesa  (22).

(9)

Komisija je leta 2019 sprejela več pobud za odziv na globalne okoljske krize, vključno s posebnimi ukrepi na področju krčenja gozdov. Komisija je v sporočilu z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“ (23) kot prednostno nalogo opredelila zmanjšanje odtisa porabe Unije na zemljišča in spodbujanje k porabi proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, v Uniji. Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (24) določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov in v kateri ne bo prezrta nobena oseba ali kraj. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank ter prihodnjih generacij pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Poleg tega je cilj evropskega zelenega dogovora državljanom in državljankam ter prihodnjim generacijam med drugim zagotoviti svež zrak, čisto vodo, zdrava tla in biotsko raznovrstnost. V ta namen je v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (25), strategiji „od vil do vilic“ (26), strategiji EU za gozdove (27), akcijskem načrtu EU za ničelno onesnaževanje (28) in drugih zadevnih strategijah (29), razvitih v okviru evropskega zelenega dogovora, dodatno poudarjen pomen ukrepov za varstvo in odpornost gozdov. Cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost je zlasti zaščititi naravo in obrniti trend degradacije ekosistemov. Poleg tega strategija EU za biogospodarstvo (30) krepi varstvo okolja in ekosistemov, hkrati pa z iskanjem novih načinov proizvodnje in potrošnje obravnava vse večje povpraševanje po hrani, krmi, energiji, materialih in proizvodih.

(9)

Komisija je leta 2019 sprejela več pobud za odziv na globalne okoljske krize, vključno s posebnimi ukrepi na področju krčenja gozdov. Komisija je v sporočilu z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“ (23) kot prednostno nalogo opredelila zmanjšanje odtisa porabe Unije na zemljišča in spodbujanje k porabi proizvodov iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov, v Uniji. Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ (24) določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, temelječem na trajnostni prosti trgovini na podlagi pravil, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov in v kateri ne bo prezrta nobena oseba ali kraj. Njen cilj je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov in državljank ter prihodnjih generacij pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njegovimi učinki. Poleg tega je cilj evropskega zelenega dogovora državljanom in državljankam ter prihodnjim generacijam med drugim zagotoviti svež zrak, čisto vodo, zdrava tla in biotsko raznovrstnost. V ta namen je v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (25), strategiji „od vil do vilic“ (26), strategiji EU za gozdove (27), akcijskem načrtu EU za ničelno onesnaževanje (28) in drugih zadevnih strategijah (29), razvitih v okviru evropskega zelenega dogovora, dodatno poudarjen pomen ukrepov za varstvo in odpornost gozdov. Cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost je zlasti zaščititi naravo in obrniti trend degradacije ekosistemov. Poleg tega strategija EU za biogospodarstvo (30) krepi varstvo okolja in ekosistemov, hkrati pa z iskanjem novih načinov proizvodnje in potrošnje obravnava vse večje povpraševanje po hrani, krmi, energiji, materialih in proizvodih.

(10)

Države članice so večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi vztrajnega krčenja gozdov. Poudarile so, da sedanje politike in ukrepi na svetovni ravni na področju ohranjanja, obnove in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ne zadostujejo za zaustavitev krčenja in degradacije gozdov, zato je potrebno okrepljeno ukrepanje Unije, da bi učinkoviteje prispevali k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo leta 2015 sprejele vse države članice Združenih narodov. Svet je izrecno podprl napoved Komisije v sporočilu „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, da bo ovrednotila dodatne regulativne in neregulativne ukrepe ter predstavila ustrezne predloge (31).

(10)

Države članice so večkrat izrazile zaskrbljenost zaradi vztrajnega krčenja gozdov. Poudarile so, da sedanje politike in ukrepi na svetovni ravni na področju ohranjanja, obnove in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ne zadostujejo za zaustavitev krčenja , degradacije gozdov in spreminjanja rabe gozdov ter izgube biotske raznovrstnosti , zato je potrebno okrepljeno ukrepanje Unije, da bi učinkoviteje prispevali k doseganju ciljev trajnostnega razvoja v okviru agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo leta 2015 sprejele vse države članice Združenih narodov. Komisija in države članice so se zavezale tudi desetletju ukrepov OZN za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, desetletju OZN za obnovo ekosistemov in desetletju družinskega kmetovanja OZN. Svet je izrecno podprl napoved Komisije v sporočilu „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, da bo ovrednotila dodatne regulativne in neregulativne ukrepe ter predstavila ustrezne predloge (31).

(11)

Evropski parlament je poudaril, da je sedanje uničevanje svetovnih gozdov v veliki meri povezano s širitvijo kmetijske proizvodnje, zlasti s spreminjanjem gozdov v kmetijska zemljišča, namenjena proizvodnji številnih primarnih in drugih proizvodov, po katerih je veliko povpraševanje. Parlament je 22. oktobra 2020 v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejel resolucijo (32), v kateri je Komisijo pozval, naj na podlagi člena 192(1) PDEU predloži predlog „pravnega okvira EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU“.

(11)

Evropski parlament je poudaril, da so sedanje uničevanje , degradacija in spreminjanje rabe svetovnih gozdov ter naravnih ekosistemov kot tudi kršenje človekovih pravic v veliki meri povezani s širitvijo kmetijske proizvodnje, zlasti s spreminjanjem gozdov v kmetijska zemljišča, namenjena proizvodnji številnih primarnih in drugih proizvodov, po katerih je veliko povpraševanje. Parlament je 22. oktobra 2020 v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejel resolucijo (32), v kateri je Komisijo pozval, naj na podlagi člena 192(1) PDEU predloži predlog „pravnega okvira EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU“ , na podlagi obveznega sistema potrebne skrbnosti .

(12)

Boj proti krčenju in degradaciji gozdov je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izpolnitev zaveze Unije v okviru evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 (33) ter pravno zavezujoče zaveze v skladu z evropskimi podnebnimi pravili, da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost in da se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšajo za vsaj 55 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990.

(12)

Boj proti krčenju gozdov, spreminjanju rabe naravnih ekosistemov in degradaciji naravnih ekosistemov in gozdov ter spreminjanju rabe gozdov je pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izpolnitev zaveze Unije v okviru evropskega zelenega dogovora in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015 (33) in osmega okoljskega akcijskega programa, ki sta ga s Sklepom (EU) 2022/591 sprejela Evropski parlament in Svet  (33a) , ter pravno zavezujoče zaveze v skladu z evropskimi podnebnimi pravili, da se najpozneje do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost in da se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšajo za vsaj 55 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990.

(12a)

Boj proti krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov je tudi pomemben del svežnja ukrepov, potrebnih za boj proti izgubi biotske raznovrstnosti in za izpolnitev zavez Unije iz Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti, evropskega zelenega dogovora, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in ciljev EU za obnovo narave.

(12b)

Pragozdovi so edinstveni in nenadomestljivi. Gozdni nasadi in zasajeni gozdovi so manj biotsko raznovrstni in manj varujejo okolje kot pragozdovi in naravni gozdovi, zato je treba pri izvajanju te uredbe jasno razlikovati med različnimi vrstami gozdov.

(13a)

Za boj proti krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov ter spreminjanju rabe in degradaciji drugih ekosistemov morajo biti potrošniki ozaveščeni o bolj zdravih vzorcih potrošnje, ki imajo manjši okoljski odtis.

(13b)

Rastlinske beljakovine za krmljenje rejnih živali znatno prispevajo h krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov in spreminjanju rabe drugih ekosistemov po vsem svetu. Krčenje gozdov in spreminjanje rabe drugih ekosistemov se lahko preprečita še posebej z zmanjšanjem odvisnosti Unije od uvoženih rastlinskih beljakovin ter spodbujanjem lokalnih in trajnostnih rastlinskih beljakovin. Izpolnjevanje ciljev te uredbe morata spremljati večja samooskrba z beljakovinami in izvajanje strategije Unije za rastlinske beljakovine.

(14)

Unija je med letoma 1990 in 2008 uvozila in potrošila tretjino kmetijskih proizvodov, s katerimi se je trgovalo na svetovni ravni in ki so povezani s krčenjem gozdov. V tem obdobju je bila potrošnja Unije odgovorna za 10 % svetovnega krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo blaga ali storitvami. Čeprav se relativni delež potrošnje EU zmanjšuje, predstavlja potrošnja EU nesorazmerno velik dejavnik krčenja gozdov. Unija bi zato morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje svetovnega krčenja in degradacije gozdov, ki sta posledica njene potrošnje nekaterih primarnih in drugih proizvodov, ter si tako prizadevati za zmanjšanje svojega prispevka k emisijam toplogrednih plinov in izgubi svetovne biotske raznovrstnosti ter spodbujati trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje v Uniji in po svetu. Da bi politika Unije imela največji učinek, bi moral biti njen cilj vpliv na svetovni trg in ne le na dobavne verige v Uniji. V zvezi s tem so bistvenega pomena partnerstva in učinkovito mednarodno sodelovanje z državami proizvajalkami in državami porabnicami.

(14)

Unija je med letoma 1990 in 2008 uvozila in potrošila tretjino kmetijskih proizvodov, s katerimi se je trgovalo na svetovni ravni in ki so povezani s krčenjem gozdov. V tem obdobju je bila potrošnja Unije odgovorna za 10 % svetovnega krčenja gozdov, povezanega s proizvodnjo blaga ali storitvami. Čeprav se relativni delež potrošnje EU zmanjšuje, predstavlja potrošnja EU nesorazmerno velik dejavnik krčenja gozdov. Unija bi zato morala sprejeti ukrepe za zmanjšanje svetovnega krčenja , degradacije in spreminjanja rabe gozdov, ki so posledica njene potrošnje nekaterih primarnih in drugih proizvodov, ter si tako prizadevati za zmanjšanje svojega prispevka k emisijam toplogrednih plinov in izgubi svetovne biotske raznovrstnosti ter spodbujati trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje v Uniji in po svetu. Da bi politika Unije imela največji učinek, bi moral biti njen cilj vpliv na svetovni trg in ne le na dobavne verige v Uniji. V zvezi s tem so bistvenega pomena partnerstva in učinkovito mednarodno sodelovanje z državami proizvajalkami in državami porabnicami , med drugim sporazumi o prosti trgovini .

(15)

Ustavitev krčenja in degradacije gozdov je bistvena sestavina ciljev trajnostnega razvoja. Ta uredba bi morala prispevati zlasti k doseganju ciljev glede življenja na kopnem (cilj trajnostnega razvoja 15), podnebnih ukrepov (cilj trajnostnega razvoja 13), odgovorne porabe in proizvodnje (cilj trajnostnega razvoja 12), odprave lakote (cilj trajnostnega razvoja 2) ter zdravja in dobrega počutja (cilj trajnostnega razvoja 3). Zadevni cilj 15.2 za zaustavitev krčenja gozdov do leta 2020 ni bil dosežen, kar poudarja nujnost ambicioznih in učinkovitih ukrepov.

(15)

Ustavitev krčenja , degradacije in spreminjanja rabe gozdov in spreminjanja rabe in degradacije drugih ekosistemov je bistvena sestavina ciljev trajnostnega razvoja. Ta uredba bi morala prispevati zlasti k doseganju ciljev glede življenja na kopnem (cilj trajnostnega razvoja 15), podnebnih ukrepov (cilj trajnostnega razvoja 13), odgovorne porabe in proizvodnje (cilj trajnostnega razvoja 12), odprave lakote (cilj trajnostnega razvoja 2) ter zdravja in dobrega počutja (cilj trajnostnega razvoja 3). Zadevni cilj 15.2 za zaustavitev krčenja gozdov do leta 2020 ni bil dosežen, kar poudarja nujnost ambicioznih in učinkovitih ukrepov.

(17)

Ta uredba bi morala biti tudi odgovor na deklaracijo svetovnih voditeljev o gozdovih in rabi zemljišč (37) iz Glasgowa leta 2021, ki potrjuje, da bodo za izpolnitev ciljev glede rabe zemljišč, podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev trajnostnega razvoja, tako na svetovni kot nacionalni ravni, potrebni nadaljnji ukrepi za korenite spremembe na medsebojno povezanih področjih trajnostne proizvodnje in potrošnje; razvoja infrastrukture; trgovine, financ in naložb ter podpore malim kmetom, domorodnim ljudstvom in lokalnim skupnostim. Podpisnice so v deklaraciji poudarile tudi , da bodo okrepile skupna prizadevanja za spodbujanje trgovinskih in razvojnih politik na mednarodni in nacionalni ravni, ki spodbujajo trajnostni razvoj ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo primarnih proizvodov v vzajemno korist držav ter ne spodbujajo krčenja gozdov in degradacije zemljišč.

(17)

Ta uredba bi morala biti tudi odgovor na deklaracijo svetovnih voditeljev o gozdovih in rabi zemljišč iz Glasgowa leta 2021 (37), ki potrjuje, da bodo za izpolnitev ciljev glede rabe zemljišč, podnebja in biotske raznovrstnosti ter ciljev trajnostnega razvoja, tako na svetovni kot nacionalni ravni, potrebni nadaljnji ukrepi za korenite spremembe na medsebojno povezanih področjih trajnostne proizvodnje in potrošnje, razvoja infrastrukture, trgovine, financ in naložb ter podpore malim kmetom, domorodnim ljudstvom in lokalnim skupnostim. Podpisnice so se zavezale, da bodo do leta 2030 ustavile in obrnile trend krčenja gozdov in degradacije zemljišč, in poudarile , da bodo okrepile skupna prizadevanja za spodbujanje trgovinskih in razvojnih politik na mednarodni in nacionalni ravni, ki spodbujajo trajnostni razvoj ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo primarnih proizvodov v vzajemno korist držav.

(18)

Unija je kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) zavezana k spodbujanju univerzalnega, na pravilih temelječega, odprtega, preglednega, predvidljivega, vključujočega, nediskriminatornega in pravičnega večstranskega trgovinskega sistema v okviru STO ter odprte, trajnostne in odločne trgovinske politike. Področje uporabe te uredbe bo zato vključevalo primarne in druge proizvode, proizvedene v Uniji, ter primarne in druge proizvode, uvožene v Unijo.

(18)

Unija je kot članica Svetovne trgovinske organizacije (STO) zavezana k spodbujanju univerzalnega, na pravilih temelječega, odprtega, preglednega, predvidljivega, vključujočega, nediskriminatornega in pravičnega večstranskega trgovinskega sistema v okviru STO ter odprte, trajnostne in odločne trgovinske politike. Vsi ukrepi, ki jih v ta namen uvede Unija in vplivajo na trgovino, morajo biti skladni s pravili STO. Poleg tega je treba pri vseh ukrepih, ki jih uvede Unija in ki vplivajo na trgovino, upoštevati morebitni odziv trgovinskih partnerjev Unije in zagotoviti, da izvajanje teh ukrepov ne bo neupravičeno omejevalo in oviralo trgovine, upoštevati pa je treba tudi, da je prevladujoči interes ohranitev neobnovljivih naravnih virov. Področje uporabe te uredbe bo zato vključevalo primarne in druge proizvode, proizvedene v Uniji, ter primarne in druge proizvode, uvožene v Unijo , pa tudi poudarek na primarnih in drugih proizvodih, s katerimi je povezano največje tveganje, da bi povzročili krčenje, degradacijo in spreminjanje rabe gozdov .

(18a)

Izzive podnebnih sprememb in izgubljanja biotske raznovrstnosti, s katerimi se sooča svet, je mogoče obravnavati le z ukrepanjem na svetovni ravni. Unija bi morala biti močan svetovni akter, ki daje zgled in ima vodilno vlogo v mednarodnem sodelovanju, da bi vzpostavili odprt večstranski sistem, v katerem je trajnostna trgovina ključen dejavnik, ki omogoča zeleni prehod za boj proti podnebnim spremembam in obrnitev trenda izgubljanja biotske raznovrstnosti.

(19)

Ta uredba upošteva tudi sporočilo Komisije z naslovom „Odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“ (38), v katerem je navedeno, da EU zaradi novih notranjih in zunanjih izzivov ter zlasti novega, bolj trajnostnega modela rasti, kot je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru in evropski digitalni strategiji, potrebuje novo strategijo trgovinske politike, ki bo podpirala doseganje njenih ciljev notranje in zunanje politike ter spodbujala večjo trajnostnost v skladu z zavezo, da bo v celoti izvajala cilje ZN za trajnostni razvoj. Trgovinska politika mora v  celoti odigrati svojo vlogo pri okrevanju po pandemiji COVID-19, pri zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva in pri vzpostavitvi odpornejše Evrope v svetu.

(19)

Ta uredba upošteva tudi sporočilo Komisije z naslovom „Odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“ (38), v katerem je navedeno, da EU zaradi novih notranjih in zunanjih izzivov ter zlasti novega, bolj trajnostnega modela rasti, kot je opredeljen v evropskem zelenem dogovoru in evropski digitalni strategiji, potrebuje novo strategijo trgovinske politike, ki bo podpirala doseganje njenih ciljev notranje in zunanje politike ter spodbujala večjo trajnostnost v skladu z zavezo, da bo v celoti izvajala cilje OZN za trajnostni razvoj. Trgovina in mednarodno sodelovanje sta lahko pomembni orodji za uveljavljanje višjih standardov trajnostnosti, zlasti v  sektorjih, ki so povezani z gozdovi in njihovimi vrednostnimi verigami. Ocena veljavnih sporazumov o prosti trgovini pa je pokazala na slabosti pri izvajanju in izvrševanju obstoječih trgovinskih sporazumov v nekaterih primerih ter na potrebo po racionalizaciji trgovinske in naložbene politike Unije, da bi učinkoviteje obravnavali izziv krčenja gozdov po svetu.

(19a)

Da bi ponovno oživili delo Unije na področju sporazumov o prosti trgovini, zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja Unije ter izpolnili zaveze Unije iz Pariškega sporazuma in Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki pozivata k varstvu gozdov, bi se morala trgovinska politika Unije osredotočiti na izvajanje in izvrševanje veljavnih trgovinskih sporazumov ter vodenje pogajanj in sklepanje novih trgovinskih sporazumov, ki vključujejo močne, zavezujoče in izvršljive določbe o trajnostnem razvoju.

(19b)

V pogajalske mandate bi bilo treba po potrebi vključiti stroge klavzule o krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov ter spreminjanju rabe in degradaciji drugih ekosistemov, za odobritev novih trgovinskih preferencialov pa bi bilo treba vključiti merila trajnostnosti za zadevne surovine.

(19c)

Partnerstva in sodelovanje bi morala omogočati polno udejstvovanje vseh deležnikov, vključno s civilno družbo, domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in zasebnim sektorjem, MSP in malimi kmeti, ob upoštevanju avtonomnosti socialnih partnerjev.

(19d)

V določbah o javnih naročilih v sporazumih o prosti trgovini bi bilo treba upoštevati družbeno, okoljsko in odgovorno poslovno ravnanje.

(19e)

To uredbo bi morali spremljati trdni sporazumi o partnerstvu, ki temeljijo na trgovini in sodelovanju z glavnimi državami proizvajalkami zadevnega blaga in proizvodov ter upoštevajo posebne interese malih kmetov in lokalnih skupnosti.

(20)

Ta uredba bi morala poleg tega dopolnjevati druge ukrepe, predlagane v Sporočilu Komisije z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“ (39), zlasti: 1) partnersko sodelovanje z državami proizvajalkami, podpora državam pri odpravljanju temeljnih vzrokov krčenja gozdov, kot so slabo upravljanje, neučinkovito izvrševanje zakonodaje in korupcija, ter 2) krepitev mednarodnega sodelovanja z glavnimi državami porabnicami, da se spodbudi sprejetje podobnih ukrepov za preprečevanje dajanja proizvodov iz dobavnih verig, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na njihove trge.

(20)

Ta uredba bi morala poleg tega dopolnjevati druge ukrepe, predlagane v Sporočilu Komisije z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“ (39), zlasti: 1) partnersko sodelovanje z državami proizvajalkami, podpora državam pri odpravljanju temeljnih vzrokov krčenja gozdov, kot so slabo upravljanje, neučinkovito izvrševanje zakonodaje in korupcija, ter 2) krepitev mednarodnega sodelovanja z glavnimi državami porabnicami, na primer s spodbujanjem trgovinskih sporazumov, ki bodo vsebovali tudi določbe o ohranjanju gozdov in bodo spodbujali trgovino s kmetijskimi in gozdarskimi proizvodi, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ter s sprejetjem podobnih ukrepov za preprečevanje dajanja proizvodov iz dobavnih verig, povezanih s krčenjem , degradacijo in spreminjanjem rabe gozdov, na njihove trge.

(20a)

Ta uredba bi morala spoštovati načelo skladnosti politik za razvoj in bi tako morala spodbujati in omogočati lažje sodelovanje z državami v razvoju, zlasti z najmanj razvitimi državami, in sicer z zagotavljanjem tehnične in finančne pomoči ter izmenjavo informacij in primerov dobre prakse na področju varstva, ohranjanja in trajnostne rabe gozdov, pri čemer je treba še posebej priznati pobude na področju trajnostnosti, ki jih izvaja zasebni sektor.

(20b)

Odvisno od tega, za katero državo v razvoju gre, in od njenih splošnih okoljskih, socialnih in gospodarskih okoliščin bi bilo treba razmisliti o celostnem pristopu k trajnostnosti, pri tem pa upoštevati okoljsko, socialno in gospodarsko razsežnost, zlasti v primeru najmanj razvitih držav. Ukrepi Unije ne bi smeli voditi v zmanjšanje dohodka ranljivih skupin prebivalstva, izgubo delovnih mest ali nazadovanje, kar zadeva dosežke držav v razvoju, ter ne bi smeli spodbujati nezakonitih dejavnosti, med katerimi so številne povezane z mednarodnim organiziranim kriminalom, ki ima še bolj pogubne posledice za okolje in družbo. Prav tako bi bilo treba ustrezno upoštevati, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti pa je nesorazmerno prizadela revne in ranljive osebe, negativno pa je vplivala tudi na zaposlovanje in neenakost.

(21)

Komisija bi morala še naprej partnersko sodelovati z državami proizvajalkami in na splošno sodelovati z mednarodnimi organizacijami in organi ter okrepiti svojo podporo in spodbude v zvezi z varstvom gozdov in prehodom na proizvodnjo, ki ne povzroča krčenja gozdov, ob priznavanju vloge domorodnih ljudstev, izboljšanju upravljanja zemljiške posesti, krepitvi izvrševanja zakonodaje in spodbujanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, odpornega proti podnebnim spremembam, trajnostne intenzifikacije in diverzifikacije, agroekologije in kmetijskega gozdarstva. Pri tem bi morala priznavati vlogo domorodnih ljudstev pri varstvu gozdov. Na podlagi izkušenj in spoznanj, pridobljenih v okviru že obstoječih pobud, bi morale Unija in države članice v partnerstvu z državami proizvajalkami na njihovo zahtevo sodelovati , da bi izkoristile večnamenskost gozdov, jih podpreti pri prehodu na trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter se spopasti s svetovnimi izzivi, hkrati pa izpolnjevati lokalne potrebe in posvečati pozornost izzivom, s katerimi se soočajo mali kmetje, v skladu s sporočilom o okrepitvi ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Partnerski pristop bi moral državam proizvajalkam pomagati pri zaščiti, obnovi in trajnostni rabi gozdov ter tako prispevati k cilju te uredbe, da se zmanjšata krčenje in degradacija gozdov.

(21)

Komisija bi morala usklajeno z državami članicami še naprej sodelovati z državami proizvajalkami in na splošno sodelovati z mednarodnimi organizacijami in organi ter ustreznimi deležniki, dejavnimi na terenu, ter okrepiti svojo podporo in spodbude v zvezi z varstvom in obnovo gozdov ter prehodom na proizvodnjo, ki ne povzroča krčenja gozdov, ob priznavanju in krepitvi vloge in pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti , izboljšanju upravljanja zemljiške posesti, pravice do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju, krepitvi izvrševanja zakonodaje in spodbujanju trajnostnega sonaravnega gospodarjenja z gozdovi na podlagi kazalnikov in pragov, ekoturizma , kmetijstva, odpornega proti podnebnim spremembam, diverzifikacije, agroekologije in kmetijskega gozdarstva. Pri tem bi morala polno priznavati tudi vlogo in pravice domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti pri varstvu gozdov. Na podlagi izkušenj in spoznanj, pridobljenih v okviru že obstoječih pobud, bi morale Unija in države članice v partnerstvu z državami proizvajalkami na njihovo zahtevo sodelovati ter se spopasti s svetovnimi izzivi, hkrati pa izpolnjevati lokalne potrebe in posvečati pozornost izzivom, s katerimi se soočajo mali kmetje, v skladu s sporočilom o okrepitvi ukrepov za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Z novimi pravili in zahtevami bi morali poskušati čim bolj zmanjšati breme za male kmete v tretjih državah ter odpraviti ovire, ki jim onemogočajo dostop do trga Unije in mednarodne trgovine. Partnerski pristop bi moral državam proizvajalkam pomagati pri zaščiti, obnovi in trajnostni rabi gozdov ter tako prispevati k cilju te uredbe, da se zmanjšajo krčenje , degradacija in spreminjanje rabe gozdov , pa tudi da se nudi podpora obnovi gozdov, vključno z uporabo digitalnih tehnologij in geoprostorskih informacij .

(21a)

Ta uredba priznava gospodarski pomen izvoza primarnih proizvodov za tretje države in posebne izzive, s katerimi se lahko spoprijemajo mali kmetje, zlasti ženske. Glede na to, da je lahko delež malih kmetov v proizvodnji zadevnih primarnih proizvodov zelo visok, je treba posebno pozornost nameniti izzivom, s katerimi se bodo spoprijemali pri izvajanju te uredbe. Ključnega pomena je, da jim gospodarski subjekti, ki kupujejo od njih, pravočasno ponudijo finančno in tehnično podporo, da bodo lahko izpolnili nove zahteve za dostop do trga Unije. Unija bi morala za pomoč trajnostnim praksam, kot sta agroekologija in gospodarjenje z gozdovi skupnosti, obravnavati neposredne in posredne dejavnike krčenja gozdov in revščino, s podpiranjem dohodka malih kmetov, ki proizvajajo blago, izvoženo v Unijo, in zagotavljanjem zadostnih sredstev za posebno podporo malim kmetom v tretjih državah pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe in olajšanju njihovega dostopa do trga Unije. Male kmete bi opolnomočil tudi verodostojen sistem za sledljivost, saj bi lahko preprečil neplačevanje obljubljenih premij za trajnostnost in omogočil, da bi prejemali elektronska plačila prek državnega sistema za sledljivost, s čimer bi se preprečile tudi goljufije, lokalni organi pa bi pridobili podatke o številu parcel proizvajalcev in nadzorovali število kmetov.

(22)

Drugi pomemben ukrep, napovedan v sporočilu, je ustanovitev evropske opazovalnice krčenja in degradacije gozdov, sprememb v svetovni gozdni površini in s tem povezanih dejavnikov (v nadaljnjem besedilu: opazovalnica EU), ki jo bo Komisija ustanovila, da bo lahko bolje spremljala spremembe v svetovnih gozdnih površinah in z njimi povezane dejavnike. Poleg tega bo evropska opazovalnica na podlagi že obstoječih orodij za spremljanje, vključno s produkti programa Copernicus, javnim subjektom, potrošnikom in podjetjem olajšala dostop do informacij o dobavnih verigah, pri čemer bo zagotavljala lahko razumljive podatke in informacije, ki bodo krčenje in degradacijo gozdov ter spremembe v gozdnih površinah po svetu povezali s povpraševanjem v EU po primarnih in drugih proizvodih in trgovino z njimi. Evropska opazovalnica bo tako neposredno podpirala izvajanje te uredbe z zagotavljanjem znanstvenih dokazov o krčenju in degradaciji gozdov po svetu ter s tem povezani trgovini. Evropska opazovalnica bo tesno sodelovala z zadevnimi mednarodnimi organizacijami, raziskovalnimi inštituti in tretjimi državami.

(22)

Drugi pomemben ukrep, napovedan v sporočilu, je ustanovitev evropske opazovalnice krčenja in degradacije gozdov, sprememb v svetovni gozdni površini in s tem povezanih dejavnikov (v nadaljnjem besedilu: opazovalnica EU), ki jo bo Komisija ustanovila, da bo lahko bolje spremljala spremembe v svetovnih gozdnih površinah in z njimi povezane dejavnike. Poleg tega bo evropska opazovalnica na podlagi že obstoječih orodij za spremljanje, vključno s produkti programa Copernicus in drugimi javno ali zasebno dostopnimi viri , javnim subjektom, potrošnikom in podjetjem olajšala dostop do informacij o dobavnih verigah, pri čemer bo zagotavljala lahko razumljive podatke in informacije, ki bodo krčenje in degradacijo gozdov ter spremembe v gozdnih površinah po svetu povezali s povpraševanjem v EU po primarnih in drugih proizvodih in trgovino z njimi. Evropska opazovalnica bo tako neposredno podpirala izvajanje te uredbe z zagotavljanjem znanstvenih dokazov o krčenju in degradaciji gozdov po svetu ter s tem povezani trgovini. Opazovalnica EU bi morala imeti stalna in zadostna sredstva ter sodelovati pri vzpostavitvi sistema zgodnjega opozarjanja za gospodarske subjekte, trgovce, civilno družbo in pristojne organe, kadar analiza gozdnih površin pokaže krčenje ali degradacijo gozdov. Komisija bi morala preučiti tudi, kako lahko opazovalnica EU prispeva k analizi ustrezne zakonodaje v državah proizvajalkah, vključno z zemljiškimi pravicami in procesno pravico do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju, da bi olajšala izvajanje te uredbe. Evropska opazovalnica bo tesno sodelovala z zadevnimi mednarodnimi organizacijami, raziskovalnimi inštituti , nevladnimi organizacijami, gospodarskimi subjekti in tretjimi državami. Sodelovala bo tudi s pristojnimi organi držav članic, da bi centralizirala podatke in rezultate pregledov, ki jih izvajajo na kraju samem.

(23)

Obstoječi zakonodajni okvir EU se osredotoča na boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini, krčenja gozdov pa neposredno ne obravnava. Sestavljata ga Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (40), ter Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (41) . Obe uredbi sta bili ocenjeni v  okviru preverjanja primernosti , s katerim je bilo ugotovljeno, da čeprav je zakonodaja pozitivno vplivala na gospodarjenje z gozdovi, cilji obeh uredb, in sicer omejitev nezakonite sečnje in z  njo povezane trgovine ter zmanjšanje porabe nezakonito pridobljenega lesa v  EU, niso bili doseženi  (42), ugotovljeno pa je bilo tudi , da osredotočanje zgolj na zakonitost lesa ne zadostuje za izpolnitev zastavljenih ciljev .

(23)

Obstoječi okvir EU za gozdove je akcijski načrt EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov in se osredotoča na boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini, krčenja gozdov pa neposredno ne obravnava. Sestavljata ga Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov (40), ki dajejo na trg les in lesne proizvode40, ter Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (41) , ki operacionalizirajo sporazume o prostovoljnem partnerstvu.  V  zvezi z uspešnostjo in izvajanjem obeh uredb je bilo opravljeno preverjanje ustreznosti , pri katerem je bilo ugotovljeno, da sta sicer obe uspešni, vendar so številni izzivi pri izvajanju zavirali napredek pri doseganju ciljev v celoti. Zaradi uporabe in delovanja sistema potrebne skrbnosti v skladu z  Uredbo (EU) št. 995/2010 na eni strani ter omejenega števila držav, vključenih v  postopek prostovoljnega sporazuma o partnerstvu , pri čemer ima le ena doslej vzpostavljen sistem izdajanja dovoljenj (Indonezija) , na drugi strani pa se je zmanjšala učinkovitost pri doseganju cilja porabe nezakonite pridobljenega lesa v EU .

(24)

Razpoložljiva poročila potrjujejo, da je znaten del trenutnega krčenja gozdov zakonit v skladu z zakoni države proizvajalke. V nedavnem poročilu (43) je bilo ocenjeno, da je bilo med letoma 2013 in 2019 približno 30 % krčenja gozdov, povzročenega zaradi komercialnega kmetijstva v tropskih državah, zakonitega. Razpoložljivi podatki se običajno osredotočajo na države s šibkim upravljanjem – svetovni delež nezakonitega krčenja gozdov je morda manjši, vendar je iz podatkov jasno razvidno, da neupoštevanje krčenja gozdov, ki je v državi proizvodnje zakonito, ogroža učinkovitost ukrepov politike .

(24)

Razpoložljiva poročila potrjujejo, da je znaten del trenutnega krčenja gozdov zakonit v skladu z zakoni države proizvajalke. V nedavnem poročilu (43) je bilo ocenjeno, da je bilo med letoma 2013 in 2019 približno 30 % krčenja gozdov, povzročenega zaradi komercialnega kmetijstva v tropskih državah, zakonitega. Razpoložljivi podatki se običajno osredotočajo na države s šibkim upravljanjem – svetovni delež nezakonitega krčenja gozdov je morda manjši, vendar je iz podatkov jasno razvidno, da neupoštevanje krčenja gozdov, ki je v državi proizvodnje zakonito, ogroža učinkovitost ukrepov s tega področja .

(25)

V oceni učinka morebitnih ukrepov politike za obravnavanje krčenja in degradacije gozdov, ki ju povzroča Unija, je v sklepih Sveta in resoluciji Evropskega parlamenta iz leta 2020 jasno opredeljena potreba po določitvi krčenja in degradacije gozdov kot vodilnega merila za prihodnje ukrepe Unije. Zato bi moral novi pravni okvir Unije obravnavati tako zakonitost kot tudi vprašanje, ali je proizvodnja zadevnih primarnih in drugih proizvodov taka, da ne povzroča krčenja gozdov.

(25)

V oceni učinka morebitnih ukrepov politike za obravnavanje krčenja in degradacije gozdov, ki ju povzroča Unija, je v sklepih Sveta in resoluciji Evropskega parlamenta iz leta 2020 jasno opredeljena potreba po določitvi krčenja in degradacije gozdov kot vodilnega merila za prihodnje ukrepe Unije. Z osredotočanjem zgolj na zakonitost bi lahko spodbudili tekmovanje v zniževanju standardov v državah, ki so močno odvisne od izvoza kmetijskih proizvodov. Te države bi lahko poskušale zmanjšati varstvo okolja, da bi svojim proizvodom olajšale dostop do trga Unije. Zato bi moral novi pravni okvir Unije obravnavati tako zakonitost kot tudi vprašanje, ali je proizvodnja zadevnih primarnih in drugih proizvodov taka, da ne povzroča krčenja gozdov in ali je zagotovljena zaščita pravice domorodnih ljudstev do zemljiške posesti .

(26)

Opredelitev pojma „ne povzroča krčenja gozdov“ bi morala biti dovolj široka, da zajame tako krčenje kot degradacijo gozdov, zagotoviti bi morala pravno jasnost in biti merljiva na podlagi kvantitativnih, objektivnih in mednarodno priznanih podatkov.

(26)

Opredelitev pojma „ne povzroča krčenja gozdov“ bi morala biti dovolj široka, da bi zajela tako krčenje in degradacijo kot spreminjanje rabe gozdov, zagotovila pravno jasnost in bila merljiva na podlagi kvantitativnih, objektivnih in mednarodno priznanih podatkov.

(27)

Uredba bi morala zajemati tiste primarne proizvode, katerih potrošnja v Uniji je najpomembnejša z vidika povzročanja krčenja in degradacije svetovnih gozdov in za katere bi lahko posredovanje politike Unije prineslo največje koristi glede na vrednost na enoto trgovine. V okviru študije v podporo ocene učinka je bil izveden obsežen pregled znanstvene literature (primarnih virov, ki ocenjujejo vpliv potrošnje v EU na krčenje gozdov po svetu in ta odtis povezujejo s specifičnimi primarnimi proizvodi), ki je bil navzkrižno preverjen z obsežnim posvetovanjem z deležniki. Na podlagi tega postopka je bil sestavljen prvi seznam osmih primarnih proizvodov. V področje uporabe je bil neposredno vključen les, saj je že zajet v uredbi o lesu. Seznam primarnih proizvodov se je nato dodatno zmanjšal po analizi učinkovitosti v oceni učinka. Analiza učinkovitosti je primerjala hektarje krčenja gozdov, povezanega s potrošnjo v EU, kot so bili ocenjeni v nedavnem znanstvenem članku  (44) , s povprečno vrednostjo uvoza v EU, in sicer za vsak primarni proizvod s seznama.  V skladu z  znanstvenim člankom, uporabljenim za analizo učinkovitosti, je od osmih primarnih proizvodov, analiziranih v navedenem članku, šest odgovornih za največji delež krčenja gozdov, ki ga povzroča EU, in sicer: palmovo olje (33,95  %), soja (32,83  %), les (8,62  %), kakav (7,54  %), kava (7,01  %) in govedina (5,01  %).

(27)

Uredba bi morala zajemati tiste primarne proizvode, katerih potrošnja v Uniji je najpomembnejša z vidika povzročanja krčenja , degradacije in spreminjanja rabe svetovnih gozdov in za katere bi lahko posredovanje politike Unije prineslo največje koristi glede na vrednost na enoto trgovine. V okviru študije v podporo ocene učinka je bil izveden obsežen pregled znanstvene literature (primarnih virov, ki ocenjujejo vpliv potrošnje v EU na krčenje gozdov po svetu in ta okoljski odtis povezujejo s specifičnimi primarnimi proizvodi), ki je bil navzkrižno preverjen z obsežnim posvetovanjem z deležniki. Na podlagi tega postopka je bil sestavljen prvi seznam primarnih proizvodov. V področje uporabe je bil neposredno vključen les, saj je že zajet v uredbi o lesu. V skladu z  nedavnim znanstvenoraziskovalnim člankom (44), uporabljenim za analizo učinkovitosti, je od vseh primarnih proizvodov, analiziranih v navedenem članku, šest odgovornih za največji delež krčenja gozdov, ki ga povzroča EU, in sicer: palmovo olje (33,95  %), soja (32,83  %), les (8,62  %), kakav (7,54  %), kava (7,01  %) in govedina (5,01  %). Za uvoz mesa v Unijo bi morala veljati enaka pravila kot za meso, proizvedeno v Uniji. Ta uredba bi morala zato zajemati prašičje, perutninsko ter ovčje in kozje meso, da bi zagotovili, da bodo živali, vzrejene zunaj Unije in nato uvožene, krmljene s primarnimi ali drugimi proizvodi, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Ta uredba bi morala zajemati tudi kavčuk in koruzo, saj oba vplivata na krčenje gozdov po svetu. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da sprejme delegirane akte za razširitev področja uporabe Priloge I.

(27a)

Ta uredba bi se morala uporabljati za finančne institucije, saj lahko njihove storitve privedejo do spodbujanja dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane s krčenjem, degradacijo ali spreminjanjem rabe gozdov. V področje njene uporabe bi bilo treba torej vključiti vse bančne, naložbene in zavarovalniške dejavnosti finančnih institucij, da ne bi mogle financirati projektov, ki so neposredno ali posredno povezani s krčenjem, degradacijo ali spreminjanjem rabe gozdov.

(29)

V tej uredbi bi bilo treba določiti obveznosti v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, da se bomo lahko učinkovito borili proti krčenju in degradaciji gozdov ter spodbujali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

(29)

V tej uredbi bi bilo treba določiti obveznosti v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, da se bomo lahko učinkovito borili proti krčenju , degradaciji ali spreminjanju rabe gozdov ter spodbujali dobavne verige, ki ne povzročajo krčenja gozdov , in varstvo človekovih pravic ter pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti v Uniji in tretjih državah .

(29a)

Pri ocenjevanju tveganja neskladnosti z zahtevami iz te uredbe pri zadevnih primarnih in drugih proizvodih, namenjenih dajanju na trg Unije ali izvozu z njega, bi bilo treba upoštevati kršitve človekovih pravic, povezane s krčenjem, degradacijo ali spreminjanjem rabe gozdov, vključno s pravicami domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in imetnikov običajne pravice do zemljiške posesti.

(30)

Številne mednarodne organizacije in organi (npr. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Medvladni panel za podnebne spremembe, Program Združenih narodov za okolje, Pariški sporazum, Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov, Konvencija o biološki raznovrstnosti) so dejavni na področju krčenja in degradacije gozdov, opredelitve v tej uredbi pa izhajajo iz njihovega dela.

(30)

Številne mednarodne organizacije in organi (npr. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Medvladni panel za podnebne spremembe, Program Združenih narodov za okolje, Pariški sporazum, Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov, Konvencija o biološki raznovrstnosti) so dejavni na področju krčenja in degradacije gozdov ter spreminjanja rabe in degradacije drugih ekosistemov , opredelitve v tej uredbi pa izhajajo iz njihovega dela.

(31)

Določiti bi bilo treba presečni datum, ki bo podlaga za oceno, ali je na zadevnem zemljišču prišlo do krčenja ali degradacije gozdov, kar pomeni, da za primarne in druge proizvode s področja uporabe te uredbe vstop na trg Unije ali izvoz ne bi bil mogoč, če so bili proizvedeni na zemljiščih, na katerih je po tem datumu prišlo do krčenja ali degradacije gozdov. Omogočati bi moral ustrezno preverjanje in spremljanje, ustrezati obstoječim mednarodnim zavezam , kot so cilji trajnostnega razvoja in newyorška deklaracija o gozdovih, ter tako zmanjšati nenadne motnje v dobavnih verigah zaradi začetka veljavnosti te uredbe in hkrati odpraviti vse spodbude za pospeševanje dejavnosti, ki povzročajo krčenje in degradacijo gozdov.

(31)

Določiti bi bilo treba presečni datum, ki bo podlaga za oceno, ali je na zadevnem zemljišču prišlo do krčenja , degradacije ali spreminjanja rabe gozdov, kar pomeni, da za primarne in druge proizvode s področja uporabe te uredbe vstop na trg Unije ali izvoz ne bi bil mogoč, če so bili proizvedeni na zemljiščih, na katerih je po tem datumu prišlo do krčenja , degradacije ali spreminjanja rabe gozdov. Omogočati bi moral ustrezno preverjanje in spremljanje, upoštevati veljavne mednarodne zaveze , kot so cilji trajnostnega razvoja in newyorška deklaracija o gozdovih, ter tako zmanjšati nenadne motnje v dobavnih verigah zaradi začetka veljavnosti te uredbe in hkrati odpraviti vse spodbude za pospeševanje dejavnosti, ki povzročajo krčenje , degradacijo ali spreminjanje rabe gozdov.

(32)

Za okrepitev prispevka Unije k zaustavitvi krčenja in degradacije gozdov ter za zagotovitev, da se primarni in drugi proizvodi iz dobavnih verig, povezani s krčenjem in degradacijo gozdov, ne dajejo na trg Unije, se zadevni primarni in drugi proizvodi ne bi smeli dajati na trg Unije, ne bi smeli biti dostopni na trgu Unije in se ne bi smeli izvažati s trga Unije, razen če so bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, in v skladu z  zadevno zakonodajo države proizvodnje . Za potrditev tega bi jim morala biti vedno priložena izjava o potrebni skrbnosti.

(32)

Za okrepitev prispevka Unije k zaustavitvi krčenja , degradacije ali spreminjanja rabe gozdov ter za zagotovitev, da se primarni in drugi proizvodi iz dobavnih verig, povezani s krčenjem , degradacijo ali spreminjanjem rabe gozdov, ne dajejo na trg Unije ali izvažajo z njega , se zadevni primarni in drugi proizvodi ne bi smeli dajati na trg Unije, ne bi smeli biti dostopni na trgu Unije in se ne bi smeli izvažati s trga Unije, razen če so bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, in v skladu z  zadevnim domačim in mednarodnim pravom in standardi . Za potrditev tega bi jim morala biti vedno priložena izjava o potrebni skrbnosti.

(33)

Na podlagi sistemskega pristopa bi morali gospodarski subjekti sprejeti ustrezne ukrepe, da bi se prepričali, da zadevni primarni in drugi proizvodi, ki jih nameravajo dati na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe o nekrčenju gozdov in zakonitosti. V ta namen bi morali gospodarski subjekti vzpostaviti in izvajati postopke potrebne skrbnosti. Postopek potrebne skrbnosti, ki ga zahteva ta uredba, bi moral vključevati tri elemente: zahteve v zvezi z informacijami, oceno tveganja in ukrepe za zmanjševanje tveganja. Postopki potrebne skrbnosti bi morali biti oblikovani tako, da zagotovijo dostop do informacij o virih in dobaviteljih primarnih in drugih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, vključno z informacijami, ki dokazujejo, da so izpolnjene zahteve o nepovzročanju krčenja in degradacije gozdov ter zahteve o zakonitosti, med drugim z opredelitvijo države in območja proizvodnje , vključno z geolokacijskimi koordinatami zadevnih zemljišč . Te geolokacijske koordinate, ki temeljijo na določanju točnega časa, določanju položaja in/ali opazovanju Zemlje, lahko uporabljajo podatke iz vesolja in storitve, ki se zagotavljajo v okviru vesoljskega programa Unije (EGNOS/Galileo in Copernicus). Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij izvesti oceno tveganja. Če je ugotovljeno tveganje, bi ga morali gospodarski subjekti zmanjšati na raven, ko ga ni več ali ko je zanemarljivo. Šele po zaključku zahtevanih korakov postopka potrebne skrbnosti in ugotovitvi, da tveganja, da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, ni ali da je zanemarljivo, bi se gospodarskemu subjektu smelo dovoliti dajanje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trg Unije oziroma njegov izvoz.

(33)

Na podlagi sistemskega pristopa bi morali gospodarski subjekti sprejeti ustrezne ukrepe, da bi se prepričali, da zadevni primarni in drugi proizvodi, ki jih nameravajo dati na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe o nekrčenju gozdov in zakonitosti. V ta namen bi morali gospodarski subjekti vzpostaviti in izvajati postopke potrebne skrbnosti. Postopek potrebne skrbnosti, ki ga zahteva ta uredba, bi moral vključevati štiri elemente: zahteve v zvezi z informacijami, oceno tveganja, ukrepe za zmanjševanje tveganja in obveznosti poročanja . Postopki potrebne skrbnosti bi morali biti oblikovani tako, da zagotovijo dostop do informacij o virih in dobaviteljih primarnih in drugih proizvodov, ki se dajejo na trg Unije, vključno z informacijami, ki dokazujejo, da so izpolnjene zahteve o nepovzročanju krčenja, degradacije ali spreminjanja rabe gozdov ter spoštovanje zahteve o zakonitosti in da država proizvajalka izpolnjuje zahteve o zakonitosti in mednarodno pravo o človekovih pravicah , tudi pravico do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju med drugim z opredelitvijo države ali njenih delov , vključno z geolokacijskimi koordinatami. Te geolokacijske koordinate, ki temeljijo na določanju točnega časa, določanju položaja in/ali opazovanju Zemlje, lahko uporabljajo podatke iz vesolja in storitve, ki se zagotavljajo v okviru vesoljskega programa Unije (EGNOS/Galileo in Copernicus). Uporaba zahteve glede geolokacije v sektorjih, v katerih mali kmetje predstavljajo znaten delež proizvajalcev, bi lahko bila še posebej težavna, zato bi bilo treba zanjo po potrebi zagotoviti smernice ter tehnično in finančno podporo. Gospodarski subjekti bi morali na podlagi teh informacij izvesti oceno tveganja. Če je ugotovljeno tveganje, bi ga morali gospodarski subjekti zmanjšati na raven, ko ga ni več ali ko je zanemarljivo. Šele po zaključku zahtevanih korakov postopka potrebne skrbnosti in ugotovitvi, da tveganja, da zadevni primarni ali drug proizvod ni skladen s to uredbo, ni ali da je zanemarljivo, bi se gospodarskemu subjektu smelo dovoliti dajanje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda na trg Unije oziroma njegov izvoz. Da bi spodbudili preglednost in olajšali izvrševanje, bi morali gospodarski subjekti vsako leto javno poročati o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje njihovih obveznosti.

(33a)

Gospodarski subjekti bi si morali razumno prizadevati, da proizvajalci, od katerih nabavljajo, zlasti mali kmetje, prejmejo pošteno plačilo, da bodo imeli zagotovljen dohodek za preživetje in da se bo lahko učinkovito izkoreninila revščina, ki je eden od temeljnih vzrokov za krčenje gozdov.

(33b)

Gospodarskim subjektom in trgovcem ter pristojnim organom držav članic bi moralo biti omogočeno, da pri zbiranju in prepisovanju informacij, potrebnih za postopek skrbnega pregleda, izkoristijo orodja, ki jih da na voljo Unija. Agencije, pristojne za EGNOS/Galileo in Copernicus, bi morale povečati sinergije, da bi omogočile celosten pristop. Gospodarski subjekti in trgovci bi morali v sodelovanju s Komisijo podpirati kmete, še posebej male kmete, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, da bi lahko nabavljali in uporabljali potrebna orodja za zbiranje informacij, vključno z geolokacijo, ter prevzeli odgovornost zanje na trajnosten način.

(34)

Gospodarski subjekti bi morali formalno prevzeti odgovornost za skladnost zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki jih nameravajo dati na trg Unije ali izvažati, in sicer tako, da dajo na voljo izjave o potrebni skrbnosti. Ta uredba bi morala vsebovati predlogo za te izjave. To naj bi olajšalo izvrševanje te uredbe prek pristojnih organov in sodišč ter povečalo skladnost gospodarskih subjektov s predpisi.

(34)

Gospodarski subjekti , ki dajo na trg Unije primarni ali drug proizvod ali ga izvozijo v tretjo državo, bi morali formalno prevzeti odgovornost za skladnost zadevnih primarnih ali drugih proizvodov, ki jih nameravajo dati na trg Unije ali izvažati, in sicer tako, da dajo na voljo izjave o potrebni skrbnosti. Ta uredba bi morala vsebovati predlogo za te izjave. To naj bi olajšalo izvrševanje te uredbe prek pristojnih organov in sodišč ter povečalo skladnost gospodarskih subjektov s predpisi.

(36)

Trgovci bi morali odgovarjati za zbiranje in hranjenje informacij, ki zagotavljajo preglednost dobavne verige zadevnih primarnih in drugih proizvodov, katerih dostopnost na trgu omogočajo. Veliki trgovci, ki niso mala in srednja podjetja, močno vplivajo na dobavne verige in imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da delujejo tako, da ne povzročajo krčenja gozdov, zato bi morali imeti enake obveznosti kot gospodarski subjekti.

(36)

Trgovci bi morali odgovarjati za zbiranje in hranjenje informacij, ki zagotavljajo preglednost dobavne verige zadevnih primarnih in drugih proizvodov, katerih dostopnost na trgu omogočajo. Veliki trgovci, ki niso mala in srednja podjetja, močno vplivajo na dobavne verige in imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da dobavne verige delujejo tako, da ne povzročajo krčenja gozdov, zato bi morali imeti enake obveznosti kot gospodarski subjekti.

(37)

Da bi spodbudili preglednost in olajšali izvrševanje, bi morali gospodarski subjekti , ki niso MSP, vsako leto javno poročati o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje njihovih obveznosti.

(37)

Da bi spodbudili preglednost in olajšali izvrševanje, bi morali gospodarski subjekti vsako leto javno poročati o svojem sistemu potrebne skrbnosti, vključno z ukrepi, sprejetimi za izvajanje njihovih obveznosti.

(38)

Drugi zakonodajni instrumenti EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje, bi se morali uporabljati, če v tej uredbi ni posebnih določb z enakim ciljem, naravo in učinkom, ki bi se lahko prilagodile glede na prihodnje zakonodajne spremembe. Obstoj te uredbe ne bi smel izključevati uporabe drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi. Kadar drugi takšni zakonodajni instrumenti EU vsebujejo podrobnejše določbe ali dodajajo zahteve določbam iz te uredbe, bi bilo treba take določbe uporabljati v povezavi z določbami te uredbe. Kadar ta uredba vsebuje podrobnejše določbe, se te ne bi smele razlagati na način, ki bi ogrozil učinkovito uporabo drugih zakonodajnih instrumentov EU pri postopkih potrebne skrbnosti ali doseganju njihovega splošnega cilja.

(38)

Drugi zakonodajni instrumenti EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje, na primer Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) in [prihodnja direktiva o trajnostnem upravljanju podjetij]  (1b) , bi se morali uporabljati, če v tej uredbi ni posebnih določb z enakim ciljem, naravo in učinkom, ki bi se lahko prilagodile glede na prihodnje zakonodajne spremembe. Cilj te uredbe je zagotoviti skladnost primarnih in drugih proizvodov z zahtevami glede trajnostnosti in zakonitosti. Uporablja se predhodno, preden se primarni ali drugi proizvodi dajo na trg Unije ali izvozijo z njega. Obstoj te uredbe , ki velja za primarne proizvode, ne bi smel izključevati uporabe drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi. Kadar drugi takšni zakonodajni instrumenti EU vsebujejo podrobnejše določbe ali dodajajo zahteve določbam iz te uredbe, bi bilo treba take določbe uporabljati v povezavi z določbami te uredbe. Kadar ta uredba vsebuje podrobnejše določbe, se te ne bi smele razlagati na način, ki bi ogrozil učinkovito uporabo drugih zakonodajnih instrumentov EU pri postopkih potrebne skrbnosti ali doseganju njihovega splošnega cilja. Komisija bi morala izdati jasne in lahko razumljive smernice za pomoč gospodarskim subjektom in trgovcem, zlasti MSP, pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe, da bi čim bolj zmanjšali upravno in finančno breme. Smernice bi morale biti gospodarskim subjektom tudi v pomoč pri tem, kako učinkovito izpolniti svoje obveznosti glede potrebne skrbnosti, kadar se področje uporabe te uredbe prekriva z drugimi zakonodajnimi instrumenti, ki glede potrebne skrbnosti določajo druge zahteve.

(38a)

Krčenje gozdov je neposredno povezano s spreminjanjem rabe ekosistemov in kršitvami človekovih pravic, še posebej pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti. Posebno pozornost je treba nameniti njihovim potrebam in njihovi polni vključitvi v izvajanje te uredbe. Spodbujati bi bilo treba tudi popolno spoštovanje mednarodnih besedil in standardov, vključno s konvencijo Mednarodne organizacije dela o domorodnih ljudstvih in plemenih, običajno pravico do zemljiške posesti in pravico do prostovoljnega predhodnega soglasja. Enako velja tudi za pravice delavcev, kot so določene v temeljnih konvencijah Mednarodne organizacije dela, pravice žensk, pravice do varstva okolja ter pravico do varstva človekovih pravic in okolja.

(40)

Za izvrševanje te uredbe bi morale biti odgovorne države članice, njihovi pristojni organi pa bi morali zagotoviti, da se ta uredba v celoti upošteva. Enotno izvrševanje te uredbe v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, je mogoče doseči le s sistematično izmenjavo informacij in sodelovanjem med pristojnimi organi, carinskimi organi in Komisijo.

(40)

Za izvrševanje te uredbe bi morale biti odgovorne države članice, njihovi pristojni organi pa bi morali zagotoviti, da se ta uredba v celoti upošteva. Enotno izvrševanje te uredbe v zvezi z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, je mogoče doseči le s sistematično izmenjavo informacij in sodelovanjem med pristojnimi organi, carinskimi organi in Komisijo. Komisija bi morala še posebej analizirati kazni, ki jih uporabljajo države članice, in z njimi izmenjati mnenja, da bi spodbudila usklajeno izvajanje te uredbe.

(40a)

Pripadniki javnosti, ki jih zadeva ta uredba, bi morali imeti možnost ukrepanja, da bi zagotovili skladnost z okoljsko zakonodajo in s tem varstva okolja ter da pristojni organi, gospodarski subjekti in trgovci učinkovito izvršujejo to uredbo in ravnajo skladno z njo.

(40b)

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva je mednarodno priznana človekova pravica, zapisana v členu 8 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, členu 9(3) Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah ter členu 2(3) Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ter je tudi temeljna pravica Unije v smislu člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zato bi morale države članice zagotoviti, da imajo pripadniki javnosti, ki jih kršitev te uredbe zadeva ali jih je prizadela, ustrezen dostop do učinkovitega pravnega sredstva.

(41)

Uspešno in učinkovito izvajanje in izvrševanje te uredbe sta bistvena za doseganje njenih ciljev. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti in upravljati informacijski sistem, ki bo gospodarskim subjektom in pristojnim organom pomagal pri podajanju potrebnih informacij o zadevnih primarnih in drugih proizvodih, danih na trg, in dostopu do njih. Gospodarski subjekti bi morali izjave o potrebni skrbnosti predložiti v informacijski sistem. Informacijski sistem bi moral biti dostopen pristojnim organom in carinskim organom, da se jim olajša izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe. Informacijski sistem bi moral biti dostopen tudi širši javnosti , anonimizirani podatki pa bi morali biti na voljo v odprti in strojno berljivi obliki v skladu s politiko odprtih podatkov Unije.

(41)

Uspešno in učinkovito izvajanje in izvrševanje te uredbe sta bistvena za doseganje njenih ciljev. V ta namen bi morala Komisija vzpostaviti in upravljati informacijski sistem, ki bo gospodarskim subjektom in pristojnim organom pomagal pri podajanju potrebnih informacij o zadevnih primarnih in drugih proizvodih, danih na trg, in dostopu do njih. Gospodarski subjekti bi morali izjave o potrebni skrbnosti predložiti v informacijski sistem. Informacijski sistem bi moral biti dostopen pristojnim organom in carinskim organom, da se jim olajša izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe , ter bi moral omogočati prenos informacij med državami članicami, pristojnimi organi in carinskimi organi . Širši javnosti bi morali biti dostopni tudi poslovno neobčutljivi podatki , s tem da so podatki anonimizirani , razen informacij o evropskem seznamu gospodarskih subjektov in trgovcev, na voljo pa bi morali biti v odprti in strojno berljivi obliki v skladu s politiko odprtih podatkov Unije.

(42)

Pri zadevnih primarnih proizvodih, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, so pristojni organi zadolženi za preverjanje skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov z obveznostmi iz te uredbe, naloga carinskih organov pa je zagotoviti, da je sklic na izjavo o potrebni skrbnosti na voljo v carinski deklaraciji, če je to ustrezno, in poleg tega od trenutka, ko bo vzpostavljen elektronski vmesnik za izmenjavo informacij med carinskimi organi in pristojnimi organi, preverjati status izjave o potrebni skrbnosti po začetni analizi tveganja, ki jo pristojni organi izvedejo v informacijskem sistemu, ter ustrezno ukrepati (tj. začasno ustaviti ali zavrniti primarni ali drugi proizvod, če se to zahteva prek statusa v informacijskem sistemu). Ta posebna organizacija nadzora opušča uporabo poglavja VII Uredbe (EU) 2019/1020, kar zadeva uporabo in izvrševanje te uredbe.

(42)

Pri zadevnih primarnih in drugih proizvodih, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, so pristojni organi zadolženi za preverjanje skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov z obveznostmi iz te uredbe , med drugim na osnovi izjav o primerni skrbnosti, ki jih predložijo gospodarski subjekti , naloga carinskih organov pa je zagotoviti, da je sklic na izjavo o potrebni skrbnosti na voljo v carinski deklaraciji, če je to ustrezno, in poleg tega od trenutka, ko bo vzpostavljen elektronski vmesnik za izmenjavo informacij med carinskimi organi in pristojnimi organi, preverjati status izjave o potrebni skrbnosti po začetni analizi tveganja, ki jo pristojni organi izvedejo v informacijskem sistemu, ter ustrezno ukrepati (tj. začasno ustaviti ali zavrniti primarni ali drugi proizvod, če se to zahteva prek statusa v informacijskem sistemu). Ta posebna organizacija nadzora opušča uporabo poglavja VII Uredbe (EU) 2019/1020, kar zadeva uporabo in izvrševanje te uredbe.

(42a)

Pregledi, ki jih izvajajo pristojni organi, bi se morali izvajati na način, ki najmanj moti trgovino ter delovanje gospodarskih subjektov in trgovcev.

(43a)

Komisija bi morala zagotoviti ustrezna in zadostna finančna sredstva, zlasti za tehnično podporo, tudi prek Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, da bi partnerskim državam pomagala pri izpolnjevanju zahtev iz te uredbe. Ti viri bi morali biti na voljo že pred začetkom veljavnosti te uredbe in njenim celovitim izvajanjem, da bi se okrepile prilagoditvene zmogljivosti prizadetih skupnosti, s posebnim poudarkom na malih kmetih.

(45)

Za optimizacijo in razbremenitev procesa nadzora nad zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, je treba vzpostaviti elektronske vmesnike, ki omogočajo samodejni prenos podatkov med carinskimi sistemi in informacijskim sistemom pristojnih organov. Okolje enotnega okenca EU za carino je logična izbira za tak prenos podatkov. Vmesniki bi morali biti zelo avtomatizirani in enostavni za uporabo, dodatno breme za carinske organe pa bi moralo biti omejeno . Poleg tega je zaradi majhnih razlik med podatki, ki jih je treba deklarirati v carinski deklaraciji in izjavi o potrebni skrbnosti, primerno predlagati tudi pristop sodelovanja med podjetji in državno upravo, v skladu s katerim trgovci in gospodarski subjekti prek nacionalnega okolja enotnega okenca za carino dajo na voljo izjavo o potrebni skrbnosti za zadevni primarni ali drug proizvod, ta izjava pa se samodejno posreduje v informacijski sistem, ki ga uporabljajo pristojni organi. Carinski in pristojni organi bi morali sodelovati pri določanju podatkov, ki jih je treba posredovati, in vseh drugih tehničnih zahtevah.

(45)

Za optimizacijo in razbremenitev procesa nadzora nad zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi, ki vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, je treba vzpostaviti interoperabilne elektronske vmesnike, ki bodo omogočali samodejni prenos podatkov med carinskimi sistemi in informacijskim sistemom pristojnih organov. Okolje enotnega okenca EU za carino je logična izbira za tak prenos podatkov. Vmesniki bi morali biti zelo avtomatizirani in enostavni za uporabo, carinskim organom omogočati čim lažje izvajanje procesov ter omejiti stroške za gospodarske subjekte . Poleg tega je zaradi majhnih razlik med podatki, ki jih je treba deklarirati v carinski deklaraciji in izjavi o potrebni skrbnosti, primerno predlagati tudi pristop sodelovanja med podjetji in državno upravo, v skladu s katerim gospodarski subjekti prek nacionalnega okolja enotnega okenca za carino dajo na voljo izjavo o potrebni skrbnosti za zadevni primarni ali drug proizvod, ta izjava pa se samodejno posreduje v informacijski sistem, ki ga uporabljajo pristojni organi. Carinski in pristojni organi bi morali sodelovati pri določanju podatkov, ki jih je treba posredovati, in vseh drugih tehničnih zahtevah.

(46)

Tveganje, da se neskladni primarni in drugi proizvodi dajo na trg Unije, se razlikuje glede na primarni in drug proizvod ter državo porekla in proizvodnje. Za gospodarske subjekte, ki nabavljajo primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov, ki predstavljajo nizko tveganje za pridelovanje, pobiranje ali proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov v nasprotju s to uredbo, bi moralo veljati manj obveznosti, s čimer bi se zmanjšali stroški zagotavljanja skladnosti in upravno breme. Primarni in drugi proizvodi iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem bi morali biti predmet okrepljenega nadzora pristojnih organov.

(46)

Tveganje, da se neskladni primarni in drugi proizvodi dajo na trg Unije, se razlikuje glede na primarni in drug proizvod ter državo porekla in proizvodnje ali dele te države . Za gospodarske subjekte, ki nabavljajo primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov, ki predstavljajo nizko tveganje za pridelovanje, pobiranje ali proizvodnjo zadevnih primarnih proizvodov v nasprotju s to uredbo, bi moralo veljati manj obveznosti, s čimer bi se zmanjšali stroški zagotavljanja skladnosti in upravno breme , razen če gospodarski subjekt ve ali ima razlog za prepričanje, da obstaja tveganje neizpolnjevanja te uredbe. Kadar pristojni organ izve za tveganje izogibanja zahtevam iz te uredbe, na primer kadar se primarni ali drugi proizvod, proizveden v državi z visokim tveganjem, naknadno predela v EU ali izvozi v EU iz države z nizkim tveganjem in je v carinski deklaraciji ali izjavi o primerni skrbnosti navedeno, da je bil primarni ali drugi proizvod proizveden v državi z nizkim tveganjem, bi moral pristojni organ z dodatnimi preverjanju ugotoviti, ali obstaja kakršna koli neskladnost in po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe, kot so zaseg in začasna ustavitev dajanja tega proizvoda na trg, ter izvesti dodatne preglede . Primarni in drugi proizvodi iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem bi morali biti predmet okrepljenega nadzora pristojnih organov.

(47)

Zato bi morala Komisija oceniti tveganje krčenja in degradacije gozdov na ravni države ali njenih delov na podlagi vrste meril, ki odražajo kvantitativne, objektivne in mednarodno priznane podatke ter pokazatelje, da so države dejavno vključene v boj proti krčenju in degradaciji gozdov . Te primerjalne informacije bi morale gospodarskim subjektom v Uniji olajšati izvajanje potrebne skrbnosti, pristojnim organom pa spremljanje in uveljavljanje skladnosti, hkrati pa bi morale države proizvajalke spodbuditi, da povečajo trajnostnost svojih sistemov kmetijske proizvodnje in zmanjšajo svoj vpliv na krčenje gozdov. To bi moralo prispevati k večji preglednosti in trajnostni naravnanosti dobavnih verig. Sistem primerjalnih analiz bi moral temeljiti na tristopenjski razvrstitvi držav, ki bi jih bilo treba obravnavati kot države z nizkim, standardnim ali visokim tveganjem. Za zagotovitev ustrezne preglednosti in jasnosti bi morala Komisija zlasti javno objaviti podatke, ki se uporabljajo za primerjalno analizo, razloge za predlagano spremembo razvrstitve in odziv zadevne države. Za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali delov držav z nizkim tveganjem bi bilo treba gospodarskim subjektom omogočiti uporabo poenostavljenega postopka potrebne skrbnosti, pristojni organi pa bi morali za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali delov držav z visokim tveganjem uporabiti okrepljen nadzor. Komisija bi morala biti upravičena do sprejetja izvedbenih ukrepov za določitev držav ali njihovih delov, pri katerih obstaja majhno ali veliko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki niso skladni s to uredbo.

(47)

Zato bi morala Komisija oceniti tveganje krčenja , degradacije ali spreminjanja rabe gozdov na ravni države ali njenih delov na podlagi vrste meril, ki odražajo kvantitativne, objektivne in mednarodno priznane podatke ter pokazatelje, da so države dejavno vključene v boj proti krčenju , degradaciji in spreminjanju rabe, pa tudi v spodbujanje pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti . Te primerjalne informacije bi morale gospodarskim subjektom v Uniji olajšati izvajanje potrebne skrbnosti, pristojnim organom pa spremljanje in uveljavljanje skladnosti, hkrati pa bi morale države proizvajalke spodbuditi, da povečajo trajnostnost svojih sistemov kmetijske proizvodnje in zmanjšajo svoj vpliv na krčenje gozdov. To bi moralo prispevati k večji preglednosti in trajnostni naravnanosti dobavnih verig. Sistem primerjalnih analiz bi moral temeljiti na tristopenjski razvrstitvi držav, ki bi jih bilo treba obravnavati kot države z nizkim, standardnim ali visokim tveganjem. Za zagotovitev ustrezne preglednosti in jasnosti bi morala Komisija zlasti javno objaviti podatke, ki se uporabljajo za primerjalno analizo, razloge za predlagano spremembo razvrstitve in odziv zadevne države. Za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali delov držav z nizkim tveganjem bi bilo treba gospodarskim subjektom omogočiti uporabo poenostavljenega postopka potrebne skrbnosti, pristojni organi pa bi morali za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali delov držav z visokim tveganjem uporabiti okrepljen nadzor. Komisija bi morala biti upravičena do sprejetja izvedbenih ukrepov za določitev držav ali njihovih delov, pri katerih obstaja majhno ali veliko tveganje za proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki niso skladni s to uredbo.

(47a)

Komisija bi morala sodelovati z državami, ki so opredeljene kot države s standardnim ali visokim tveganjem, in ustreznimi deležniki v njih, da bi si prizadevali za znižanje stopnje tveganja ter zagotovili, da ta uredba ne bo povzročala nepotrebnih omejitev trgovine.

(48)

Pristojni organi bi morali redno opravljati preglede gospodarskih subjektov in trgovcev, da preverijo, ali dejansko izpolnjujejo obveznosti, določene v tej uredbi. Poleg tega bi morali pristojni organi, če imajo na voljo zadevne informacije, na njihovi osnovi izvajati preglede, vključno na osnovi utemeljenih pomislekov tretjih oseb. Za celovito vključitev zadevnih primarnih in drugih proizvodov, zadevnih gospodarskih subjektov in trgovcev ter obsega njihovega deleža primarnih in drugih proizvodov bi bilo treba uporabiti dvojni pristop. Zato bi bilo treba od pristojnih organov zahtevati, da preverijo določen odstotek gospodarskih subjektov in trgovcev, hkrati pa vključijo tudi določen odstotek zadevnih primarnih in drugih proizvodov. Ti odstotki bi morali biti višji za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem.

(48)

Pristojni organi bi morali redno opravljati preglede gospodarskih subjektov in trgovcev, da preverijo, ali dejansko izpolnjujejo obveznosti, določene v tej uredbi. Poleg tega bi morali pristojni organi, če imajo na voljo zadevne informacije, na njihovi osnovi izvajati preglede, vključno na osnovi utemeljenih pomislekov tretjih oseb. Za celovito vključitev zadevnih primarnih in drugih proizvodov, zadevnih gospodarskih subjektov in trgovcev ter obsega njihovega deleža primarnih in drugih proizvodov bi bilo treba uporabiti dvojni pristop. Zato bi bilo treba od pristojnih organov zahtevati, da preverijo določen odstotek gospodarskih subjektov in trgovcev, hkrati pa vključijo tudi določen odstotek zadevnih primarnih in drugih proizvodov. Ti odstotki bi morali biti višji za zadevne primarne in druge proizvode iz držav ali njihovih delov z visokim tveganjem , za države za nizkim tveganjem ali njihove dele pa so lahko nižji .

(49)

Pregledi gospodarskih subjektov in trgovcev, ki jih izvajajo pristojni organi, bi morali zajemati sisteme potrebne skrbnosti ter skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z določbami te uredbe. Pregledi bi morali biti osnovani na načrtu pregledov, ki bi temeljil na oceni tveganja. Načrt bi moral vsebovati merila tveganja, ki pristojnim organom omogočajo izvedbo analize tveganja izjav o potrebni skrbnosti, ki jih predložijo gospodarski subjekti in trgovci. Merila tveganja bi morala upoštevati tveganje krčenja gozdov, povezano z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi v državi proizvodnje, zgodovino izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev ter vse druge zadevne informacije, ki so na voljo pristojnim organom. Analiza tveganja izjav o potrebni skrbnosti bi morala pristojnim organom omogočiti opredelitev gospodarskih subjektov, trgovcev ter zadevnih primarnih in drugih proizvodov, izvajati pa bi jo bilo treba z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov v informacijskem sistemu, ki zbira izjave o potrebni skrbnosti.

(49)

Pregledi gospodarskih subjektov in trgovcev, ki jih izvajajo pristojni organi, bi morali zajemati sisteme potrebne skrbnosti ter skladnost zadevnih primarnih in drugih proizvodov z določbami te uredbe. Pregledi bi morali biti osnovani na načrtu pregledov, ki bi temeljil na oceni tveganja. Načrt bi moral vsebovati merila tveganja, ki pristojnim organom omogočajo izvedbo analize tveganja izjav o potrebni skrbnosti, ki jih predložijo gospodarski subjekti in trgovci. Merila tveganja bi morala upoštevati tveganje krčenja gozdov, povezano z zadevnimi primarnimi in drugimi proizvodi v državi proizvodnje, zgodovino izpolnjevanja obveznosti iz te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev ter vse druge zadevne informacije, ki so na voljo pristojnim organom. Analiza tveganja izjav o potrebni skrbnosti bi morala pristojnim organom omogočiti opredelitev gospodarskih subjektov, trgovcev ter zadevnih primarnih in drugih proizvodov, izvajati pa bi jo bilo treba z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov v informacijskem sistemu, ki zbira izjave o potrebni skrbnosti. Če je to potrebno in tehnično izvedljivo, bi morali pristojni organi v tesnem sodelovanju z organi v tretjih državah izvajati tudi nadzor na kraju samem.

(50)

Če analiza tveganja izjav o potrebni skrbnosti razkrije visoko tveganje neskladnosti posameznih zadevnih primarnih in drugih proizvodov, bi morali imeti pristojni organi možnost, da sprejmejo takojšnje začasne ukrepe za preprečitev njihovega dajanja na trg Unije ali omogočanja njihove dostopnosti na njem. Če taki zadevni primarni in drugi proizvodi vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, bi morali pristojni organi od carinskih organov zahtevati začasno ustavitev sprostitve v prosti promet ali izvoza, da lahko pristojni organi opravijo potrebne preglede. Takšno zahtevo bi bilo treba sporočiti prek vmesniškega sistema med carinskimi in pristojnimi organi. Začasna ustavitev dajanja na trg Unije ali omogočanja dostopnosti na njem, sprostitve v prosti promet ali izvoza bi morala biti omejena na tri delovne dni, razen če pristojni organi zahtevajo dodaten čas za oceno skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov s to uredbo. V tem primeru bi morali pristojni organi sprejeti dodatne začasne ukrepe za podaljšanje obdobja začasne ustavitve ali za takšno podaljšanje zaprositi carinske organe, če zadevni primarni in drugi proizvodi vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo.

(50)

Če analiza tveganja izjav o potrebni skrbnosti razkrije visoko tveganje neskladnosti posameznih zadevnih primarnih in drugih proizvodov, bi morali imeti pristojni organi možnost, da sprejmejo takojšnje začasne ukrepe za preprečitev njihovega dajanja na trg Unije ali omogočanja njihove dostopnosti na njem ali njihovega izvoza iz Unije . Če taki zadevni primarni in drugi proizvodi vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo, bi morali pristojni organi od carinskih organov zahtevati začasno ustavitev sprostitve v prosti promet ali izvoza, da lahko pristojni organi opravijo potrebne preglede. Takšno zahtevo bi bilo treba sporočiti prek vmesniškega sistema med carinskimi in pristojnimi organi. Začasna ustavitev dajanja na trg Unije ali omogočanja dostopnosti na njem, sprostitve v prosti promet ali izvoza bi morala biti omejena na pet delovnih dni, v primeru svežih primarnih in drugih proizvodov, ki se lahko pokvarijo, pa 72 ur, razen če pristojni organi zahtevajo dodaten čas za oceno skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov s to uredbo. V tem primeru bi morali pristojni organi sprejeti dodatne začasne ukrepe za podaljšanje obdobja začasne ustavitve ali za takšno podaljšanje zaprositi carinske organe, če zadevni primarni in drugi proizvodi vstopajo na trg Unije ali ga zapuščajo.

(50a)

Gospodarski subjekti bi morali podpirati skladnost svojih dobaviteljev, ki so mali kmetje, s to uredbo, na primer z naložbami in krepitvijo zmogljivosti, pa tudi z mehanizmi oblikovanja cen, ki proizvajalcem, od katerih nabavljajo, omogočajo preživetje.

(51)

Načrt pregledov bi bilo treba redno posodabljati na podlagi rezultatov njihovega izvajanja. Za tiste gospodarske subjekte, ki izkazujejo dosledno skladnost s predpisi, bi morala veljati manjša pogostost pregledov.

(51)

Načrt pregledov bi bilo treba redno posodabljati na podlagi rezultatov njihovega izvajanja. Za tiste gospodarske subjekte, ki izkazujejo dosledno skladnost s predpisi, bi lahko veljala manjša pogostost pregledov.

(51a)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v primeru, ko utemeljeno meni, da država članica ne izvaja zadostnega nadzora za zagotovitev izvrševanja te uredbe, v dialogu s to državo članico ustrezno spremeni načrt pregledov v tej državi, da se stanje popravi.

(52)

Za zagotovitev izvajanja in učinkovitega izvrševanja te uredbe bi morale biti države članice pooblaščene za umik in odpoklic neskladnih zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter sprejetje ustreznih popravnih ukrepov. Prav tako bi morale zagotoviti, da se kršitve te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

(52)

Za zagotovitev izvajanja in učinkovitega izvrševanja te uredbe bi morale biti države članice pooblaščene za umik in odpoklic neskladnih zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter sprejetje ustreznih popravnih ukrepov. Prav tako bi morale zagotoviti, da se kršitve te uredbe s strani gospodarskih subjektov in trgovcev kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi ter da so gospodarski subjekti, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe, odgovorni za škodo, ki bi se ji s primerno skrbnostjo izognili, in so jo dolžni nadomestiti .

(52a)

Komisija bi morala objaviti imena gospodarskih subjektov in trgovcev, ki kršijo to uredbo. To bi lahko pomagalo drugim gospodarskim subjektom in trgovcem pri njihovih ocenah tveganja ter povečalo pritisk potrošnikov in civilne družbe na gospodarske subjekte in trgovce, ki ne izpolnjujejo zahtev, naj nabavljajo iz dobavnih verig, ki ne povzročajo krčenja gozdov.

(53)

Ob upoštevanju mednarodnega značaja krčenja in degradacije gozdov ter s tem povezanega trgovanja bi morali pristojni organi sodelovati med seboj, s carinskimi organi držav članic, Komisijo in upravnimi organi tretjih držav. Pristojni organi bi morali sodelovati tudi s pristojnimi organi za nadzor in izvrševanje drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje.

(53)

Ob upoštevanju mednarodnega značaja krčenja , degradacije in spreminjanja rabe gozdov ter s tem povezanega trgovanja bi morali pristojni organi sodelovati med seboj, s carinskimi organi držav članic, Komisijo in upravnimi organi tretjih držav. Pristojni organi bi morali sodelovati tudi s pristojnimi organi za nadzor in izvrševanje drugih zakonodajnih instrumentov EU, ki določajo zahteve glede postopkov potrebne skrbnosti v vrednostni verigi v zvezi s škodljivimi vplivi na človekove pravice ali okolje.

(53a)

Da bi imeli gospodarski subjekti ter organi držav članic in zainteresiranih tretjih držav lažji dostop do točnih, zanesljivih in posodobljenih informacij o krčenju gozdov ter da bi olajšali izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, bi morala Komisija vzpostaviti platformo, ki bi zajemala gozdne površine po vsem svetu in ponujala nabor orodij, s katerimi bi lahko vse strani hitro prešle na dobavne verige, v katerih ne bi prihajalo do krčenja gozdov. Platforma bi morala vključevati tematske zemljevide, zemljevid gozdne pokritosti s spremembami od presečnega datuma, določenega s to uredbo, in sklop razredov, na podlagi katerih bi bilo mogoče razbrati sestavo krajine. Opremljena bi morala biti tudi s sistemom obveščanja, ki bi temeljil na mesečnem spremljanju sprememb gozdnatosti, ter z različnimi analizami in uporabniku prijaznimi in zaščitenimi rezultati, iz katerih bi bil razviden vpliv dobavnih verig na krčenje gozdov. Platforma bi morala biti na voljo vsem zadevnim deležnikom, organom držav članic in organom zainteresiranih tretjih držav, saj bi s tem spodbujali uporabo najzanesljivejših in najnovejših informacij, omogočili pripravo ocen in analiz tveganja, izboljšali preverjanje deklaracij in primerjalnih analiz držav ter razvijali sodelovalni pristop. Platforma bi morala uporabljati satelitske posnetke, tudi satelitov Sentinel programa Copernicus, iz katerih je mogoče pridobiti zanesljive in posodobljene zahtevane informacije.

(54)

Čeprav ta uredba obravnava krčenje in degradacijo gozdov, kot je predvideno v sporočilu iz leta 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, varstvo gozdov ne sme povzročiti spremembe rabe ali degradacije drugih naravnih ekosistemov. Ekosistemi, kot so mokrišča, savane in šotišča, so zelo pomembni za svetovna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam pa tudi za druge cilje trajnostnega razvoja, zato je treba spremembi njihove rabe ali njihovi degradaciji nujno nameniti posebno pozornost. V ta namen bi morala Komisija dve leti po začetku veljavnosti oceniti potrebo po razširitvi področja uporabe na druge ekosisteme in dodatne primarne proizvode ter njeno izvedljivost. Hkrati bi morala Komisija z delegiranim aktom opraviti tudi pregled zadevnih proizvodov iz Priloge I k tej uredbi.

(55)

Za zagotovitev, da zahteve v zvezi z informacijami, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti in ki so določene v tej uredbi, ostanejo relevantne ter v skladu z znanstvenim in tehnološkim razvojem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo zahtev po informacijah, potrebnih za postopek potrebne skrbnosti, informacij in meril za oceno in zmanjševanje tveganja, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti in so določeni v tej uredbi, ter seznama blaga iz Priloge I k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na strokovni ravni , in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematičen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(55)

Za zagotovitev, da zahteve v zvezi z informacijami, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti in ki so določene v tej uredbi, ostanejo relevantne ter v skladu z znanstvenim in tehnološkim razvojem, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo zahtev po informacijah, potrebnih za postopek potrebne skrbnosti, informacij in meril za oceno in zmanjševanje tveganja, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti in so določeni v tej uredbi, ter seznama blaga iz Priloge I k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov in z deležniki , in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematičen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(57)

Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 določa postopke Unije za izvajanje sheme izdajanja dovoljenj FLEGT z dvostranskimi sporazumi o prostovoljnem partnerstvu z državami proizvajalkami lesa. Za spoštovanje dvostranskih zavez, ki jih je sprejela Evropska unija, in ohranitev napredka, doseženega s partnerskimi državami, ki imajo vzpostavljen delujoč sistem (faza izdajanja dovoljenj FLEGT), bi morala ta uredba vključevati določbo, v skladu s katero les in lesni proizvodi, za katere je izdano veljavno dovoljenje FLEGT, izpolnjujejo zahtevo po zakonitosti iz te uredbe.

(57)

Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 določa postopke Unije za izvajanje sheme izdajanja dovoljenj FLEGT z dvostranskimi sporazumi o prostovoljnem partnerstvu z državami proizvajalkami lesa. Prostovoljni sporazumi o partnerstvu so namenjeni spodbujanju sistemskih sprememb v gozdarskem sektorju, katerih cilj je trajnostno gospodarjenje z gozdovi, izkoreninjenje nezakonite sečnje in podpiranje svetovnih prizadevanj za zaustavitev krčenja gozdov. Ti sporazumi so pomemben pravni okvir za Unijo in njene partnerske države, kar omogoča dobro sodelovanje in pa prizadevanja vseh teh držav. Spodbujati bi bilo treba nove prostovoljne sporazume o partnerstvu z dodatnimi partnerji. Ta uredba bi morala temeljiti na delu, opravljenem v okviru Uredbe (ES) št. 2173/2005, ki ostaja pomemben mehanizem za zaščito svetovnih gozdov. Za spoštovanje dvostranskih zavez, ki jih je sprejela Evropska unija, in ohranitev napredka, doseženega s partnerskimi državami, ki imajo vzpostavljen delujoč sistem (faza izdajanja dovoljenj FLEGT), ter za spodbujanje drugih partnerjev, da bi si prizadevali priti do te stopnje, bi morala ta uredba vključevati določbo, v skladu s katero les in lesni proizvodi, za katere je izdano veljavno dovoljenje FLEGT, izpolnjujejo zahtevo po zakonitosti iz te uredbe , ter tako zagotoviti, da se bo lahko zahteva o primerni skrbnosti zlahka preverjala. Partnerstva na podlagi prostovoljnih sporazumov o partnerstvu bi bilo treba podpreti z ustreznimi viri ter namensko upravno podporo in podporo za krepitev zmogljivosti. Uredba (ES) št. 2173/2005 bo ostala tudi pomemben sistem, ki zagotavlja okvire za posvetovanja z več deležniki.

(57a)

Komisija bi morala najmanj razvitim državam ter MSP pomagati pri njihovem razumevanju, uvajanju in izpolnjevanju standardov iz te uredbe, pri čemer bi morala odprt način sodelovanja z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi vladami, organizacijami civilne družbe in proizvajalci, zlasti malimi pridelovalci, za krepitev zmogljivosti.

(58)

Čeprav ta uredba obravnava krčenje in degradacijo gozdov, kot je predvideno v sporočilu iz leta 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, varstvo gozdov ne sme povzročiti spremembe rabe ali degradacije drugih naravnih ekosistemov. Ekosistemi, kot so mokrišča, savane in šotišča, so zelo pomembni za svetovna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam pa tudi za druge cilje trajnostnega razvoja, zato je treba spremembi njihove rabe ali njihovi degradaciji nujno nameniti posebno pozornost . Zato bi bilo treba v dveh letih od začetka veljavnosti te uredbe oceniti potrebo po razširitvi področja uporabe te uredbe še na druge ekosisteme poleg gozdov in njeno izvedljivost.

(58)

Čeprav ta uredba obravnava krčenje , degradacijo in spreminjanje rabe gozdov, kot je predvideno v sporočilu iz leta 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, varstvo gozdov ne sme povzročiti spremembe rabe ali degradacije drugih naravnih ekosistemov. Ekosistemi, kot so mokrišča, savane in šotišča, so zelo pomembni za svetovna prizadevanja v boju proti podnebnim spremembam in krizi biotske raznovrstnosti, pa tudi za druge cilje trajnostnega razvoja, zato sprememba njihove rabe ali njihova degradacija zahtevata nujno ukrepanje in ju je treba preprečiti. Nedvomno je potrošnja Unije pomembno gonilo tudi spreminjanja rabe in degradacije biotsko raznovrstnih in z ogljikom bogatih ekosistemov po vsem svetu, ki niso gozdovi. Da bi zmanjšali odtis Unije na vse naravne ekosisteme, bi bilo treba najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe oceniti izvajanje te uredbe in pripraviti zakonodajni predlog za razširitev njenega področja uporabe na druge ekosisteme , ki niso gozdovi, in druga gozdna zemljišča, za kar bi se morale priprave začeti najpozneje na dan začetka veljavnosti te uredbe. Dodatno odlašanje z vključitvijo drugih ekosistemov v to uredbo bi lahko kmetijsko proizvodnjo preusmerilo z gozdov na ekosisteme, ki niso gozdovi. Zaradi proizvodnje primarnih proizvodov za trg Unije so tudi ti pod vse večjim pritiskom spreminjanja rabe in degradacije. Komisija bi morala najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe oceniti tudi potrebo po razširitvi področja uporabe na nadaljnje blago in njeno izvedljivost. Hkrati bi morala Komisija z delegiranim aktom opraviti tudi pregled zadevnih proizvodov iz Priloge I k tej uredbi.

(58a)

Ob upoštevanju zahteve Evropskega parlamenta iz njegove resolucije o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU z dne 22. oktobra 2020 ter velike večine od skoraj 1,2 milijona ljudi, ki so sodelovali v javnem posvetovanju Komisije o krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov zaradi povpraševanja, da se v to uredbo vključijo ekosistemi, ki niso gozdovi, bi morala Komisija svojo oceno in zakonodajni predlog za razširitev področja uporabe te uredbe na druge ekosisteme utemeljiti na podlagi opredelitev „naravnih ekosistemov“, „spremembe rabe naravnih ekosistemov“ ter „degradacije gozdov in naravnega ekosistema“ in presečnega datuma 31. decembra 2019, kot je določeno v tej uredbi.

(60)

Ker cilja te uredbe, tj. boja proti krčenju in degradaciji gozdov z zmanjšanjem prispevka, ki ga povzroči potrošnja v Uniji, države članice ne morejo uresničiti same in ga je zaradi obsega predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(60)

Ker cilja te uredbe, tj. boja proti krčenju , degradaciji in spreminjanju rabe gozdov z zmanjšanjem prispevka, ki ga povzroči potrošnja v Uniji , in s spodbudami za zmanjšanje krčenja gozdov v državah proizvajalkah , države članice ne morejo uresničiti same in ga je zaradi obsega predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(61)

Gospodarskim subjektom, trgovcem in pristojnim organom bi bilo treba dati na voljo dovolj časa, da se lahko pripravijo na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe –

(61)

Da bi se izognili motnjam v dobavni verigi in zmanjšali negativne učinke na tretje države, bi bilo treba trgovinskim partnerjem, zlasti malim kmetom, gospodarskim subjektom, trgovcem in pristojnim organom dati na voljo dovolj časa, da se lahko pripravijo na izpolnjevanje zahtev iz te uredbe –

(a)

zmanjšali prispevek Unije h krčenju in degradaciji gozdov po vsem svetu,

(a)

zmanjšali prispevek Unije h krčenju, degradaciji in spreminjanju rabe gozdov po vsem svetu,

(b)

zmanjšali prispevek Unije k emisijam toplogrednih plinov in izgubi biotske raznovrstnosti na svetovni ravni.

(b)

zmanjšali prispevek Unije k emisijam toplogrednih plinov in izgubi biotske raznovrstnosti na svetovni ravni,

(ba)

prispevali k zmanjšanju krčenja gozdov po svetu.

(1)

„krčenje gozdov“ pomeni spreminjanje gozdov v zemljišča za kmetijsko rabo, ne glede na to, ali ga povzroči človek ali ne;

(1)

„krčenje gozdov“ pomeni spreminjanje gozdov ali drugih gozdnih zemljišč v zemljišča za kmetijsko rabo ali nasade dreves , ne glede na to, ali ga povzroči človek ali ne;

(1a)

(2a)

(2b)

(5a)

(6)

„degradacija gozdov“ pomeni dejavnosti sečnje, ki niso trajnostne in povzročajo zmanjšanje ali izgubo biološke ali gospodarske produktivnosti in kompleksnosti gozdnih ekosistemov, kar dolgoročno na splošno zmanjšuje koristi , ki jih prinašajo gozdovi , vključno z lesom , biotsko raznovrstnostjo in drugimi proizvodi ali storitvami ;

(6)

„degradacija gozdov in drugih naravnih ekosistemov“ pomeni zmanjšanje ali izgubo biološke ali gospodarske produktivnosti in kompleksnosti gozdov in drugih gozdnih zemljišč ter drugih naravnih ekosistemov, kar vpliva na njihovo sestavo vrst, strukturo ali funkcijo , ne glede na to , ali jih neposredno povzroči človek ali ne; to vključuje nezakonito izkoriščanje gozdov ali drugih naravnih ekosistemov ter uvedbo ali povečano uporabo metod gospodarjenja , ki znatno ali trajno vplivajo na njegovo sposobnost podpiranja biotske raznovrstnosti ali zagotavljanja ekosistemskih storitev ;

(7)

(8)

„ne povzroča krčenja gozdov“ pomeni,

(8)

„ne povzroča krčenja gozdov“ pomeni, da so bili zadevni primarni in drugi proizvodi, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za zadevne proizvode ali jih ti vsebujejo, so proizvedeni na zemljišču, na katerem po 31. decembru 2019 ni prišlo do krčenja in niso povzročili degradacije ali spreminjanja rabe gozdov ali prispevali k njima,

(a)

da so bili zadevni primarni in drugi proizvodi, vključno s tistimi, ki se uporabljajo za zadevne proizvode ali jih vsebujejo, proizvedeni na zemljišču, ki ni bilo podvrženo krčenju gozdov po 31. decembru 2020, in

(b)

da je bil les po 31. decembru 2020 pridobljen iz gozda, ne da bi to povzročilo degradacijo gozdov;

(9)

„proizvedeno“ pomeni gojeno, spravljeno , vzrejeno, krmljeno ali pridobljeno na zadevnem zemljišču;

(9)

„proizvedeno“ pomeni gojeno, spravljeno ali pridobljeno na zadevnem zemljišču , v primeru živine pa „proizvedeno“ pomeni vsa zadevna zemljišča vključena v živinorejski proces ;

(16)

„zanemarljivo tveganje“ pomeni popolno oceno tako posebnih kot splošnih informacij o skladnosti zadevnih primarnih ali drugih proizvodov s členom  3(a) in (b), ki ne pomeni razloga za zaskrbljenost;

(16)

„zanemarljivo tveganje“ pomeni stopnjo tveganja, ki velja za zadevne primarne in druge proizvode, ki bodo dani na trg Unije ali izvoženi z njega, kadar ti proizvodi ne vzbujajo razlogov za zaskrbljenost na podlagi popolne ocene tako posebnih kot splošnih informacij o skladnosti zadevnih primarnih ali drugih proizvodov s členom 3 ter uporabe ustreznih blažilnih ukrepov;

(16a)

(18)

„neskladni proizvodi“ pomenijo zadevne primarne in druge proizvode, ki niso bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, ali niso bili proizvedeni v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje ali oboje ;

(18)

„neskladni proizvodi“ pomenijo zadevne primarne in druge proizvode, ki niso bili proizvedeni na način, ki ne povzroča krčenja gozdov, ali niso bili proizvedeni v skladu z zadevno zakonodajo in standardi, tudi o pravicah domorodnih ljudstev, pravici do zemljiške posesti lokalnih skupnosti in pravici do prostovoljnega soglasja po predhodnem obveščanju ali pa niso vključeni v izjavo o primerni skrbnosti ;

(21)

„utemeljen pomislek“ pomeni utemeljeno navedbo, ki temelji na objektivnih in preverljivih informacijah o neskladnosti s to uredbo in na podlagi katere se lahko zahteva posredovanje pristojnih organov;

(21)

„utemeljen pomislek“ pomeni navedbo, ki temelji na objektivnih in preverljivih informacijah o neskladnosti s to uredbo in na podlagi katere se lahko zahteva posredovanje pristojnih organov;

(28)

„zadevna zakonodaja države proizvodnje“ pomeni pravila, ki se uporabljajo v državi proizvodnje v zvezi s pravnim statusom območja proizvodnje v smislu pravic do rabe zemljišč, varstva okolja, pravic tretjih oseb ter zadevnih trgovinskih in carinskih predpisov v skladu z zakonodajnim okvirom, ki se uporablja v državi proizvodnje.

(28)

„zadevno pravo in standardi “ pomeni:

(a)

pravila, ki se uporabljajo v državi proizvodnje v zvezi s pravnim statusom območja proizvodnje v smislu pravic do rabe zemljišč, varstva okolja, pravic tretjih oseb ter zadevnih trgovinskih in carinskih predpisov v skladu z zakonodajnim okvirom, ki se uporablja v državi proizvodnje,

(b)

človekove pravice, zaščitene z mednarodnim pravom, zlasti instrumenti, ki ščitijo običajne pravice do posesti ter prostovoljno soglasje po predhodnem obveščanju, kot je med drugim določeno v Deklaraciji OZN o pravicah avtohtonih ljudstev, Stalnem forumu OZN za avtohtona vprašanja in obstoječih zavezujočih mednarodnih sporazumih, Konvenciji o domorodnih in plemenskih ljudstvih (št. 169, 1989), ki zajemajo pravico do varstva okolja, pravico do varstva okolja brez kakršne koli oblike preganjanja in nadlegovanja ter druge mednarodno priznane človekove pravice, povezane z rabo zemljišč, dostopom do njih ali lastništvom;

(28a)

(28b)

(28c)

(b)

proizvedeni so bili v skladu z  zadevno zakonodajo države proizvodnje ter

(b)

proizvedeni so bili v skladu z  ustreznimi zakoni in standardi, kot je določeno v členu 2(28) ter

(a)

zadevni primarni in drugi proizvodi niso skladni s členom 3 (a) ali (b);

(a)

zadevni primarni in drugi proizvodi niso skladni s členom 3;

(b)

pri izvajanju postopka potrebne skrbnosti je bilo ugotovljeno nezanemarljivo tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi niso skladni s členom 3 (a) ali (b);

(b)

pri izvajanju postopka potrebne skrbnosti je bilo ugotovljeno nezanemarljivo tveganje, da zadevni primarni in drugi proizvodi niso skladni s členom 3;

(a)

v svoji dobavni verigi smotrno sodelujejo z ranljivimi deležniki, kot so mali kmetje, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti,

(b)

zagotovijo, da ti ranljivi deležniki prejmejo ustrezno pomoč in pošteno plačilo, tako da bodo lahko njihovi primarni in drugi proizvodi v skladu s pravili, zlasti v zvezi z zahtevo glede geolokacije, in da bodo stroški, ki nastanejo zaradi izvajanja te uredbe, pravično porazdeljeni med različne akterje v vrednostni verigi ter

(c)

vključuje nadaljnje izvajanje dogovorjenih zavez, da bi obravnavali negativne učinke na opredeljene ranljive deležnike.

(a)

ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, poštni naslov, elektronski naslov in, če je na voljo, spletni naslov gospodarskih subjektov ali trgovcev, ki so jim dobavili zadevne primarne in druge proizvode,

(b)

ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, poštni naslov, elektronski naslov in, če je na voljo, spletni naslov trgovcev, katerim so dobavili zadevne primarne in druge proizvode.

(a)

ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, poštni naslov, elektronski naslov in, če je na voljo, spletni naslov gospodarskih subjektov ali trgovcev, ki so jim dobavili zadevne primarne in druge proizvode;

(b)

ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko, poštni naslov, elektronski naslov in, če je na voljo, spletni naslov trgovcev, katerim so dobavili zadevne primarne in druge proizvode.

(a)

opis, vključno s trgovskim imenom in vrsto zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter, kjer je smiselno, splošnim imenom vrste in njenim polnim znanstvenim imenom;

(a)

opis, vključno s trgovskim imenom in vrsto zadevnih primarnih in drugih proizvodov ter, kjer je smiselno, splošnim imenom vrste in njenim polnim znanstvenim imenom; opis proizvoda vključuje seznam primarnih proizvodov, ki jih vsebuje ali ki se uporabljajo za njegovo izdelavo; za proizvode živalskega izvora opis vključuje seznam primarnih proizvodov, ki se uporabljajo za krmo živali;

(c)

navedbo države proizvodnje;

(c)

navedbo države proizvodnje ali njenega dela ;

(d)

geolokacijske koordinate z zemljepisno širino in dolžino vseh zemljišč, na katerih so bili proizvedeni zadevni primarni in drugi proizvodi, ter datum ali časovni razpon proizvodnje ;

(d)

geolokacijske koordinate z zemljepisno širino in dolžino vseh zemljišč, na katerih so bili proizvedeni zadevni primarni in drugi proizvodi , ali geolokacijske koordinate z zemljepisno širino in dolžino vseh točk poligona za zemljišča , na katerih so bili proizvedeni zadevni primarni proizvodi in drugi proizvodi; vsem primarnim in drugim proizvodom z zemljišč, ki so opredeljena bodisi z eno samo zemljepisno širino in dolžino bodisi s poligonom, se v primeru kakršnega koli krčenja ali degradacije gozdov na teh zemljiščih samodejno onemogoči, da bi bili dani na trg in dostopni na njem ali izvoženi z njega; gospodarski subjekti navedejo datum ali časovni razpon ali sezono sečnje za proizvodnjo primarnega ali drugega proizvoda; na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe v zvezi z velikostjo zemljišč, nad katero morajo podjetja zagotoviti poligone kot edino sredstvo za geolokacijo zadevnih primarnih in drugih proizvodov;

(h)

ustrezne in preverljive informacije, da je bila proizvodnja izvedena v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje , vključno z vsemi dogovori , ki dajejo pravico do uporabe zadevnega območja za namene proizvodnje zadevnega primarnega proizvoda .

(h)

ustrezne in preverljive informacije, da je bila proizvodnja izvedena v skladu z zadevno zakonodajo države proizvodnje ter ustreznimi zakoni in standardi , opredeljenimi v členu 2(28) .

(ha)

ustrezne in preverljive informacije, pridobljene z neodvisnimi revizijami in ustreznimi posvetovalnimi procesi, da območje, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ni predmet zahtevkov na podlagi domorodnih, običajnih ali drugih legitimnih pravic do posesti ali sporov glede njihove uporabe, lastništva ali posedovanja;

(hb)

ustrezne in preverljive informacije, ki razkrivajo stališča domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih skupin, ki uveljavljajo pravice do posesti v zvezi z območjem, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, v zvezi s proizvodnjo zadevnih primarnih in drugih proizvodov.

(a)

opis gospodarskih dejavnosti strank, dejavnosti subjektov, ki jih stranka nadzoruje, in gospodarskih dejavnosti dobaviteljev stranke;

(b)

informacije o zadevnih primarnih in drugih proizvodih, ki so bili dani na trg Unije ali bili z njega izvoženi, ter o zadevnem izvajanju potrebne skrbnosti iz te uredbe;

(c)

uporabo zadevnih primarnih in drugih proizvodov, ki se nanaša na dejavnosti iz točke (a), vključno z informacijami o teh proizvodih, ki so bili dejansko uporabljeni, in o zadevnem izvajanju potrebne skrbnosti iz te uredbe;

(d)

politike, ki jih stranke, subjekti in dobavitelji iz točke (a) sprejmejo in izvajajo, da bi zagotovili, da njihove dejavnosti ne povzročajo krčenja, degradacije ali spreminjanja rabe gozdov;

(e)

identifikacijo države proizvodnje in geolokacijske koordinate z zemljepisno širino in dolžino vseh zemljišč, na katerih naj bi se proizvajali zadevni primarni in drugi proizvodi.

(ba)

prisotnost ranljivih ljudstev, domorodnih ljudstev, lokalnih skupnosti in drugih imetnikov običajnih pravic do zemljiške posesti v državi ali delu države proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;

(bb)

obstoj zahtevkov ali sporov v zvezi z uporabo, lastništvom ali uveljavljanjem običajnih pravic do zemljiške posesti na območju, ki se uporablja za proizvodnjo zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, ne glede na to, ali so uradno registrirani ali ne;

(c)

pojavnost krčenja ali degradacije gozdov v državi, regiji in na območju proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;

(c)

pojavnost krčenja , degradacije ali spremembe rabe gozdov v državi, regiji in na območju proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda;

(e)

pomisleki v zvezi z državo proizvodnje in izvora, kot so stopnja korupcije, pojavnost ponarejanja dokumentov in podatkov, neizvrševanje zakonodaje, oboroženi spopadi ali sankcije, ki jih naloži Varnostni svet Združenih narodov ali Svet Evropske unije;

(e)

pomisleki v zvezi z državo proizvodnje in izvora oziroma delom države v skladu s členom 27 , kot so stopnja korupcije, pojavnost ponarejanja dokumentov in podatkov, neobstoj, kršitve ali neizvrševanje zakonodaje v zvezi s pravicami do posesti ter pravicami domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti , oboroženi spopadi ali sankcije, ki jih naloži Varnostni svet Združenih narodov ali Svet Evropske unije;

(f)

kompleksnost zadevne dobavne verige, zlasti težave pri povezovanju primarnih in/ali drugih proizvodov z zemljiščem, na katerem so bili proizvedeni;

(f)

kompleksnost zadevne dobavne verige, zlasti težave pri povezovanju primarnih in/ali drugih proizvodov z zemljiščem, na katerem so bili proizvedeni , ali nacionalna pravila o varstvu podatkov, ki prepovedujejo prenos podatkov v zvezi s tem ;

(g)

tveganje mešanja s proizvodi neznanega izvora ali proizvodi, proizvedenimi na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do krčenja ali degradacije gozdov;

(g)

tveganje mešanja s proizvodi neznanega izvora ali proizvodi, proizvedenimi na območjih, kjer je prišlo ali prihaja do krčenja , degradacije ali spremembe rabe gozdov oziroma do kršenja zadevne zakonodaje ;

(ha)

izid dialogov z več deležniki, pri katerih so k dejavnemu sodelovanju povabljene zadevne strani, kot so mali kmetje, MSP, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti;

(ia)

informacije, zagotovljene v okviru mehanizma zgodnjega opozarjanja;

(a)

vzorčne prakse obvladovanja tveganja, poročanje, vodenje evidenc, notranji nadzor in upravljanje skladnosti, vključno z imenovanjem pooblaščenca za skladnost na vodstveni ravni za gospodarske subjekte, ki niso MSP;

(a)

vzorčne prakse obvladovanja tveganja, poročanje, vodenje evidenc, notranji nadzor in upravljanje skladnosti, vključno z imenovanjem pooblaščenca za skladnost na vodstveni ravni za gospodarske subjekte, ki niso MSP , kontaktne podatke ali osvežen kontaktni elektronski naslov ;

(a)

zagotovijo informacije iz člena 9;

(b)

opišejo pridobljene informacije in dokazi, ki se uporabljajo za oceno skladnosti zadevnih primarnih in drugih proizvodov s členom 3;

(c)

navedejo ugotovitve ocene tveganja, izvedene v skladu s členom 10(1), in opišejo vsi postopki ali ukrepi za zmanjšanje tveganja, sprejeti v skladu s členom 10(4);

(d)

navedeta datum in kraj, kjer so bili zadevni primarni in drugi proizvodi dani na trg Unije ali izvoženi z njega ter

(e)

navedejo dokazi o posvetovanju z domorodnimi ljudstvi, lokalnimi skupnostmi in drugimi imetniki običajnih pravic do zemljiške posesti, ki so prisotni na območju, kjer se proizvajajo zadevni primarni in drugi proizvodi.

(a)

zbiranje informacij in dokumentov iz člena 9(1a), potrebnih za izpolnitev zahtev iz odstavka 1 tega člena;

(b)

oceno tveganja in ukrepe za zmanjšanje tveganja iz člena 10.

(da)

pregled začasnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 21, in popravnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 22;

(f)

vsa tehnična in znanstvena sredstva, primerna za določitev natančnega kraja proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, vključno z  izotopskimi poskusi ;

(f)

vsa tehnična in znanstvena sredstva, primerna za določitev natančnega kraja proizvodnje zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, vključno z  anatomsko in kemijsko analizo ter analizo DNK ;

(fa)

vsa tehnična in znanstvena sredstva, primerna za določitev bioloških vrst, na katere vpliva ta uredba in ki jih vsebuje zadevni primarni ali drug proizvod, vključno z anatomsko in kemijsko analizo ter analizo DNK.

(g)

vsa tehnična in znanstvena sredstva, primerna za ugotovitev, ali zadevni primarni ali drug proizvod ne povzroča krčenja gozdov, vključno s podatki, pridobljenimi z opazovanjem Zemlje, kot so podatki in orodja programa Copernicus, ter

(g)

vsa tehnična in znanstvena sredstva, primerna za ugotovitev, ali zadevni primarni ali drug proizvod ne povzroča krčenja gozdov, vključno s podatki, pridobljenimi z opazovanjem Zemlje, kot so podatki in orodja programa Copernicus ter podatki iz drugih javno in zasebno dostopnih virov; ter