Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja

(COM(2022) 782 final)

(2023/C 140/10)

Poročevalec:

Petru Sorin DANDEA

Zaprosilo	Evropska komisija, 19. 12. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	21. 12. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	24. 1. 2023
Plenarno zasedanje št.	575
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	169/0/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira priporočila, ki jih je predlagala Komisija, in podaja številne dodatne predloge.

1.2

EESO opozarja na sklepe iz svojega prejšnjega mnenja (1), ki je bilo z veliko večino sprejeto na plenarnem zasedanju oktobra 2022.

1.3

EESO priporoča, da se oba razpona porabe določita tako, da se zaščitijo vsa gospodinjstva, ki se soočajo z velikimi težavami pri plačevanju računov za energijo. Meni, da bi morala ta politika dvostopenjskega določanja cen zajemati tako ljudi pod pragom revščine kot tiste v spodnjem srednjem razredu, ki zaradi nizkih dohodkov ne bodo mogli plačevati računov za energijo po tržnih cenah.

1.4

EESO podpira predlog Komisije, naj države članice uporabijo začasni krizni okvir za državno pomoč, in priporoča, naj države članice uporabijo vsa možna sredstva za pomoč podjetjem na splošno, zlasti malim in srednjim podjetjem.

1.5

EESO poziva k preudarni uporabi monetarne politike, saj ima lahko ta v zapletenem kontekstu, ko inflacijo povzročajo zunanji dejavniki, cikličen učinek.

1.6

EESO podpira predlog Komisije, naj države euroobmočja uskladijo svojo fiskalno politiko z monetarno politiko Evropske centralne banke, saj je to pomembno, da se lahko z monetarno politiko zmanjša inflacija.

1.7

EESO meni, da bo dokončanje unije kapitalskih trgov in bančne unije pomemben korak pri poglobitvi ekonomske in monetarne unije, ter priporoča, naj si države članice prizadevajo za pospešitev procesa.

1.8

EESO priporoča, naj začnejo države članice hitro izvajati direktivo o minimalnih plačah na nacionalni ravni. Na ta način bi se izboljšala raven minimalne plače in vzpostavila varnostna mreža za zaposlene z nizkimi dohodki, s čimer bi se ohranila njihova kupna moč v obdobju visoke inflacije.

1.9

Komisija državam članicam priporoča, naj izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja socialni dialog pri vključevanju socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje politik, potrebnih za ublažitev posledic krize. EESO predlog Komisije odločno podpira.

2.   Ozadje

2.1

Oživitev gospodarske rasti, ki je bila leta 2021 zabeležena na ravni euroobmočja in po vsej Evropski uniji, je bila nenadoma prekinjena zaradi vojne, ki jo je Rusija začela proti Ukrajini. Zaradi velike odvisnosti euroobmočja od uvoza fosilnih goriv iz Rusije se je ob uvedbi sankcij EU pojavila negotovost, ki je močno vplivala na dobavne verige. Ti dejavniki so bili vzrok za energetsko krizo in posledično za visoko inflacijo, s katerima se sedaj soočata euroobmočje in EU.

2.2

Čeprav se je inflacija nekoliko znižala, in sicer z 10,6 % v oktobru na 10,0 % v novembru, se bo morda s prihodom mrzle sezone spet povišala zaradi težav z oskrbo z gorivi in posledične energetske krize.

2.3

Evropska centralna banka je za znižanje inflacije na vzdržne parametre (srednjeročno znižanje na ciljno raven 2 %) uporabila monetarno politiko, vendar se lahko njena prizadevanja izkažejo za nezadostna zaradi zunanjih dejavnikov, ki so privedli do krize, pa tudi zaradi težav pri povezovanju monetarne politike z razdrobljenimi fiskalnimi politikami v državah članicah.

2.4

Ta večplastna kriza se pridružuje podnebni krizi, s katero se sooča Evropska unija. Prav tako se je znatno zmanjšala hitrost konvergence, pri čemer je mogoče opaziti razdrobljenost in razhajanja ne le v nekaterih sektorjih, temveč tudi med gospodarstvi držav članic euroobmočja.

2.5

Zaradi energetske krize je veliko število sektorjev in podjetij, ki delujejo na enotnem trgu, manj konkurenčnih.

2.6

Mehanizem za okrevanje in odpornost ter kohezijska politika sta pomembno prispevala k pomoči državam članicam euroobmočja pri ohranjanju ravni naložb, potrebnih za doseganje ciljev zelenega dogovora, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za zagotovitev hitrejšega prehoda na ogljično nevtralnost in znatno zmanjšanje energetske odvisnosti.

2.7

V teh posebno težkih in zapletenih razmerah je Evropska komisija 22. novembra predstavila predlog priporočila Sveta (2) o ekonomski politiki euroobmočja 2023.

3.   Splošne in posebne ugotovitve

3.1

EESO podpira priporočila, ki jih je predlagala Komisija, vendar meni, da je treba dodati naslednje predloge:

3.2

EESO opozarja na sklepe iz mnenja ECO/590 (3), ki je bilo z veliko večino sprejeto na plenarnem zasedanju oktobra 2022.

3.3

Zaradi energetske krize se bodo gospodinjstva in podjetja v zimski sezoni 2022–2023 soočala z velikimi težavami. Komisija je predlagala politiko zaščite za najranljivejše, katere del je dvostopenjsko določanje cen. To pomeni, da bo ranljivi potrošnik do določene ravni porabe energije plačal ceno, ki je nižja od tržne cene. To dvostopenjsko politiko, ki jo je Komisija predlagala za zaščito ranljivih gospodinjstev v času energetske krize, bi morale države članice uporabljati na vključujoč način. EESO priporoča, da se oba razpona porabe določita tako, da se zaščitijo vsa gospodinjstva, ki se soočajo z velikimi težavami pri plačevanju računov za energijo. Meni, da bi morala ta politika dvostopenjskega določanja cen zajemati tako ljudi pod pragom revščine kot tiste v spodnjem srednjem razredu, ki zaradi nizkih dohodkov ne bodo mogli plačevati računov za energijo po tržnih cenah.

3.4

Kar zadeva podjetja, Komisija meni, da bi jim morale države članice zagotoviti podporo, tudi z uporabo začasnega kriznega okvira za državno pomoč, da bi se izognili ohromitvi njihove dejavnosti. EESO podpira predlog Komisije in državam članicam priporoča, naj uporabijo vsa možna sredstva za pomoč podjetjem na splošno, zlasti malim in srednjim podjetjem.

3.5

Inflacija, ki so jo povzročile cene zemeljskega plina in energetska kriza, je oktobra 2022 dosegla najvišjo raven od uvedbe eura, in sicer 10,6 %. Evropska centralna banka je pravočasno ukrepala in je z monetarno politiko rast inflacije omejila, da bi se ta lahko vrnila pod 2 % (srednjeročna ciljna raven). EESO priporoča preudarno uporabo monetarne politike, saj ima lahko ta v zapletenem kontekstu, ko inflacijo povzročajo zunanji dejavniki, cikličen učinek.

3.6

Medtem ko so se plače v euroobmočju v letu 2022 nekoliko zvišale, je to povečanje precej pod inflacijo. EESO se strinja z Evropsko komisijo, ki državam članicam priporoča, naj v skladu s svojimi nacionalnimi praksami in modeli kolektivnih pogajanj ohranijo kupno moč plač, zlasti ranljivih, slabo plačanih delavcev. EESO priporoča, naj začnejo države članice hitro izvajati direktivo o minimalnih plačah na nacionalni ravni. Na ta način bi se izboljšala raven minimalne plače in vzpostavila varnostna mreža za zaposlene z nizkimi dohodki, s čimer bi se ohranila njihova kupna moč.

3.7

EESO podpira predlog Komisije, naj države euroobmočja uskladijo svojo fiskalno politiko z monetarno politiko Evropske centralne banke, saj je to pomembno, da se lahko z monetarno politiko zmanjša inflacija. Odbor meni, da bi morale države članice in Komisija okrepiti svoja prizadevanja za izvajanje prvega stebra, ki ga predlaga vključujoči okvir OECD. To bi ustvarilo znatne prihodke za tiste države članice, ki se po naporih v boju s pandemijo COVID-19 soočajo z visokim javnim dolgom in imajo zato manj manevrskega prostora pri izvajanju fiskalnih politik v času krize.

3.8

EESO podpira predlog Komisije o nadaljnjih prizadevanjih za dokončanje unije kapitalskih trgov in bančne unije. Meni, da bo dokončanje teh dveh političnih projektov pomemben korak pri poglobitvi ekonomske in monetarne unije.

3.9

Države članice morajo ob tej večplastni krizi ukrepati, da bi zmanjšale njen negativni vpliv na gospodinjstva in podjetja. Komisija državam članicam priporoča, naj izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja socialni dialog pri vključevanju socialnih partnerjev v oblikovanje in izvajanje politik, potrebnih za ublažitev posledic krize. EESO predlog Komisije odločno podpira.

---

(1)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Dodatne ugotovitve o Priporočilu za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2021) 742 final) (mnenje na lastno pobudo) (UL C 75, 28.2.2023, str. 43).

(2)  Priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2022) 782 fina).

(3)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Dodatne ugotovitve o Priporočilu za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2021) 742 final) (mnenje na lastno pobudo) (UL C 75, 28.2.2023, str. 43).