Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Posebne določbe za programe sodelovanja za obdobje 2014–2020, ki se podpirajo v okviru evropskega instrumenta sosedstva in cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, po motnjah pri izvajanju programov

(COM(2022) 362 final – 2022/0227 (COD))

(2023/C 75/29)

Glavni poročevalec:

Andris GOBIŅŠ

Zaprosili	Evropski parlament, 27. 9. 2022 Svet Evropske unije, 17. 8. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	27. 10. 2022
Plenarno zasedanje št.	573
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	117/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira pristop Evropske komisije, Parlamenta in Sveta, da se stori vse, kar je potrebno za čimprejšnje sprejetje predvidene uredbe, ki naj začne veljati najpozneje v začetku novembra 2022.

1.2

Ker je treba uredbo sprejeti hitro, bo verjetno sprejeta brez sprememb, zato EESO predlaga, da se naknadno razmisli o pregledu in predlaganih izboljšavah, ki so predstavljene v nadaljevanju. Predlagane spremembe bi morale tudi obogatiti razpravo in pripravo sprememb v nadaljnjih uredbah in programih.

1.3

EESO pozdravlja hitro ukrepanje institucij EU takoj po začetku neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini ter potrebno prožnost pri izvajanju projektov. Hitro ukrepanje je bilo v skladu z vrednotami in načeli EU edina možnost.

1.4

EESO podpira prožnost pri spreminjanju namena tekočih projektov, da bi se upoštevale nove potrebe, tako da se organom upravljanja zagotovi potrebna prožnost in pravna varnost, da se projekti upravljajo in izvajajo v skladu s pravili ter da pri reviziji ne bo veliko omejitev. To je še posebej pomembno, saj se bo uredba uporabljala retroaktivno od začetka vsesplošne vojne.

1.5

EESO opozarja na nove razmere v zadnjih mesecih vojne v Ukrajini. Glede na status Ukrajine kot kandidatke za članstvo v EU in vse večjo potrebo po obnovi in pripravah na zimo v tej državi bi bilo treba odobriti še večjo prožnost pri upravičenih dejavnostih in širšo opredelitev dejavnosti čezmejnega/regionalnega sodelovanja za tekoče in načrtovane projekte, kot je predvideno v predlaganih spremembah v uredbi (glej predloge v nadaljevanju).

1.6

Glede na začasno ustavitev financiranja za organe Ruske federacije in Belorusije ter s tem povezano prekinitev čezmejnega sodelovanja z Rusko federacijo in Belorusijo EESO podpira zamisel, da se stori vse, kar je mogoče, da bi se sredstva, ki so bila prvotno namenjena tem programom, prenesla na sodelovanje z Ukrajino.

1.7

Ker ima civilna družba osrednjo vlogo pri obnovi Ukrajine in pripravi države na pristop k EU, bi bilo treba posebno pozornost nameniti dodeljevanju sredstev za delo organizacij civilne družbe, vključno s ponovnim dodeljevanjem sredstev.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EESO podpira cilje predloga in pozdravlja predvideno prožnost za programe sodelovanja v okviru evropskega instrumenta sosedstva kot odziv na potrebe, ki so nastale zaradi neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini, njenega vpliva na Evropsko unijo in zlasti na več njenih vzhodnih regij ter dolgotrajnih posledic pandemije COVID-19 na EU.

2.2

EESO priznava izjemna prizadevanja nacionalnih vlad, lokalnih oblasti in civilne družbe sosednjih držav članic EU, Moldavije in Ukrajine, da bi sprejeli razseljene osebe iz Ukrajine, ki množično bežijo pred rusko invazijo, in pozdravlja podporo v obliki prilagojene uporabe programov čezmejnega sodelovanja, da bi pokrili potrebe po humanitarni pomoči.

2.3

EESO se zaveda, da se ukrajinske oblasti na vseh ravneh soočajo s posebnimi izzivi, saj morajo hkrati skrbeti za vojaško obrambo države in ohranjati gospodarstvo, saj je Ukrajina utrpela veliko žrtev in se sooča z uničenjem domov in infrastrukture, razselitvijo precejšnjega deleža prebivalstva, motnjami v proizvodnji in prevozu, pritiskom na proračun brez primere in številnimi drugimi problemi, ki jih je povzročila ruska agresija. Programi čezmejnega sodelovanja z Ukrajino bi morali prispevati k zmanjšanju tega bremena in upravičencem omogočiti, da zadostijo potrebe v času vojne.

2.4

EESO pozdravlja nedavno podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini in Moldaviji ter poudarja, da mora EU tema državama zagotoviti celovito podporo pri reformah, ki jih izvajata za vključevanje v EU, medtem ko se soočata z bremenom vsesplošne vojne v Ukrajini. Programi čezmejnega sodelovanja bi morali po potrebi v svoje dejavnosti vključiti okrepljene cilje Ukrajine in Moldavije za vključitev v EU, med drugim s prenosom ustreznih izkušenj, ki jih imajo z reformami njune sosednje države EU. To bi moralo vključevati priprave na lokalni in regionalni ravni ter močno vlogo organizacij civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji.

2.5

Glede na začasno ustavitev financiranja za organe Ruske federacije in Belorusije ter s tem povezano prekinitev čezmejnega sodelovanja z Rusko federacijo in Belorusijo EESO podpira zamisel, da se stori vse, kar je mogoče, da bi se sredstva, ki so bila prvotno namenjena tem programom, prenesla na sodelovanje z Ukrajino. Zaradi velikega simbolnega pomena in povečanih potreb je vredno vložiti čas in strokovno znanje, da se za to najde in pripravi pravna podlaga. Močne čustvene vezi, ki temeljijo na vrednotah, je mogoče razumeti kot „sosedstvo“ z Ukrajino, na podlagi interpretacije pa tudi, da so v teh izrednih časih v skladu s cilji programa.

2.6

EESO poudarja izredno finančno breme, ki ga nosijo sosednje skupnosti, ki so sprejele številne razseljence iz Ukrajine, in zato pozdravlja namero, da se odpravi obveznost sofinanciranja na nacionalni ravni za pet čezmejnih programov evropskega instrumenta sosedstva z Republiko Moldavijo in Ukrajino.

2.7

EESO poudarja, da sta ruska agresija in posledični pritok razseljenih oseb znova dokazala ključno vlogo civilne družbe in sta pomembno okrepila delovanje civilne družbe v Ukrajini in sosednjih državah EU, saj se je pojavilo na stotine nacionalnih pobud, pa tudi pobud prostovoljcev s terena za zagotavljanje hrane in zatočišč ter druge humanitarne pomoči, zato bi se morali čezmejni programi še posebej osredotočiti na podporo delovanju civilne družbe. Organizirana civilna družba bo imela pomembno vlogo tudi med obnovo Ukrajine in njenih regij ter pripravami na pristop k EU.

2.8

EESO glede na sedanjo energetsko krizo opozarja, da je treba pospešiti prehod na zeleno energijo in dodatno okrepiti energetsko učinkovitost. Programi čezmejnega sodelovanja bi morali upravičencem zagotoviti priložnost, da ublažijo izzive, ki jih prinaša zima, hkrati pa jim omogočiti, da si nadalje prizadevajo za trajnostnost.

2.9

EESO obžaluje, da pri pripravi predlaganih sprememb ni bilo posvetovanj z deležniki. Pravilno izvedena posvetovanja ne povzročijo izgube časa, temveč v večini primerov izboljšajo kakovost pripravljenega sklepa.

2.10

K uspehu projektov, ki se izvajajo v okviru uredbe, lahko prispeva uporaba najboljše prakse iz Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo.

3.   Posebne ugotovitve

3.1

EESO poudarja, da EU z obsežnimi ukrepi zagotavlja podporo razseljenim osebam iz Ukrajine, med drugim prek kohezijskega ukrepa za begunce v Evropi (CARE), prožne pomoči za ozemlja (FAST-CARE), spremembami kohezijske politike itd. Zmanjšati bi bilo treba tveganja dvojnega financiranja. Evropska sosedska pobuda bi morala biti še naprej usmerjena na svoj glavni cilj, tj. sodelovanje med EU in vzhodnimi partnericami. Zaradi pričakovanih daljših prekinitev programov, pri katerih sodelujeta Rusija in Belorusija, ter vse večje potrebe in zanimanja za sodelovanje v Ukrajini in Moldaviji bi bilo treba pripraviti pravno podlago za spremembe in sodelovanje s tema državama, npr. v členu 9, pa tudi v členih 5, 6 in 8.

3.2

EESO opozarja, da je ruska invazija v Ukrajini poleg prihoda razseljenih oseb močno vplivala tudi na sodelovanje med EU, Ukrajino in njenimi sosednjimi državami. Zaradi ruske pomorske blokade ukrajinskih morskih pristanišč in motenj na prometnih poteh v vzhodni Ukrajini je bil velik delež ukrajinske trgovine, vključno s trgovino z žitom, preusmerjen na meje z EU, kar je ustvarilo velik pritisk na čezmejno infrastrukturo. Glede na to, da je izvoz žita in drugih proizvodov iz Ukrajine ključnega pomena za preprečevanje svetovne prehranske krize, bi morali čezmejni programi obravnavati te nove logistične težave, da se zagotovi največja zmogljivost pretoka blaga, med drugim z izboljšanjem upravljanja na mejnih prehodih, gradnjo skladišč v bližini meja in drugimi ustreznimi ukrepi. Za te projekte bi bili morda potrebni bolj prožni roki, kot je trenutno predvideno v členu 6(2).

3.3

Višji stroški zaradi izredno visoke inflacije, ki jo je okrepila ruska vojna, bi morali biti upravičeni pri vseh projektih, ne le tistih, ki so navedeni v členu 6(3).

3.4

EESO podpira predlog za lažje upravljanje čezmejnih programov, med drugim s spremembami njihovih dejavnosti glede na izredne razmere. Vendar poudarja, da so potrebni zaščitni ukrepi pred morebitno zlorabo sredstev, in predlaga okrepitev sodelovanja civilne družbe (vključno s socialnimi partnerji) pri odločanju in spremljanju dejavnosti čezmejnih programov. Te vidike bi lahko poudarili v členih 7 in/ali 15.

3.5

Enostransko prekinitev dejavnosti, kot je predvidena v členu 10(2), bi morala spremljati utemeljitev, ki se sklicuje na to uredbo.

3.6

Kot je navedeno v točkah 1.7 in 2.5, EESO predlaga, da se v primerih, kjer je predvidena izključitev partnerjev, dovoli vključitev novih partnerjev iz civilne družbe (vključno z možnostmi ponovne dodelitve) in Ukrajine. Člen 10(3) bi bilo treba ustrezno spremeniti. Poleg tega bi se lahko prodemokratični beloruska in ruska diaspora v izjemnih primerih obravnavali kot partnerici.

3.7

Upoštevati je treba dodatne ukrepe za preprečevanje goljufij ali obravnavo nepravilnosti, ki se lahko pojavijo pri izvajanju. Civilna družba in socialni partnerji bi morali imeti okrepljeno vlogo tudi v zvezi s temi procesi in v nadzornih odborih (člen 14(3)).