Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Usmeritev za trajnostni modri planet – skupno sporočilo o agendi EU za mednarodno upravljanje oceanov

(JOIN(2022) 28 final)

(2023/C 140/11)

Poročevalec:

Stefano PALMIERI

Zaprosilo	Evropska komisija, 25. 11. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep plenarne skupščine	15. 6. 2022
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	20. 12. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	24. 1. 2023
Plenarno zasedanje št.	575
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	184/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Upravljanja oceanov ne bi smeli imeti zgolj za „stvar morij“. Morsko okolje je kompleksen sistem v smislu sektorjev, zakonodaje, deležnikov na različnih ravneh (lokalni, regionalni, svetovni) in razsežnosti. Prepleta se z dejavnostmi na kopnem ter politikami in ukrepi v zvezi s kopnim ter zahteva na znanju temelječo podporo pri odločanju s celovitim večdisciplinarnim pristopom in znanstveno diplomacijo. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlagano ustanovitev medvladnega panela za trajnostnost oceanov.

1.2

EESO pozdravlja določitev morskih zavarovanih območij ter podpira doseganje ogljične nevtralnosti in trajnostno razgradnjo ladij.

1.3

Da bi sprejeli odločitve in izvedli ukrepe, je treba uskladiti različne politike in sporazume ter pregledno oceniti njihovo izvedljivost v primerjavi z učinki. EESO podpira vlogo, ki jo ima EU na zakonodajnem področju in pri krepitvi mrež in partnerstev na svetovni ravni, s čimer se obravnava vloga raziskav in inovacij.

1.4

EESO poziva, naj se s finančnimi ukrepi odvrača od uporabe zastav ugodnosti (npr. z oblikovanjem posebnega sklada z jamstvi za razgradnjo ladje), in predlaga razširitev uporabe mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah na širok nabor onesnaževal, ki vplivajo na morski ekosistem.

1.5

EESO pozdravlja pristop „ničelne tolerance“ do nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in prilova ter spodbuja EU, naj podpre poštene gospodarske subjekte pri doseganju trajnostnega ohranjanja in upravljanja ribištva. Komisijo poziva, naj podpre trajnostni mali in industrijski ribolov z majhnim vplivom, okoljsko nevtralno akvakulturo in kulturo alg, da se zagotovijo okoljska, socialna in gospodarska trajnostnost regij.

1.6

V zvezi z globokomorskim rudarjenjem še vedno ni dovolj trdnih znanstvenih rezultatov, da bi ocenili njegov dolgoročni vpliv na okolje. EESO pozdravlja previdnostni pristop, ki ga je sprejela Komisija, in se zavzema za moratorij za izdajanje rudarskih dovoljenj Mednarodne oblasti za morsko dno (ISA). Poziva k ustanovitvi mednarodnih neodvisnih znanstvenih skupin, ki bi s strokovnim znanjem pomagale pri odločanju in ukrepanju.

1.7

Zaradi vplivov neeksplodiranih ubojnih sredstev, novih onesnaževal in naravnih nesreč se lahko spremeni raba morskega okolja, z njo pa tudi gospodarski/geopolitični scenariji. EESO pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi obravnavala te izzive.

1.8

Varnost in zaščita na morju sta bistvenega pomena. Potrebna je generacijska pomladitev v zvezi z znanji, spretnostmi in tehnologijami, pri čemer je treba zagotoviti dostojne življenjske in delovne pogoje. EESO hkrati poziva države članice, naj ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 188/2007 (1) in zagotovijo njen učinkovit prenos v nacionalno zakonodajo držav članic EU (2). Pozdravlja Direktivo Sveta (EU) 2017/159 (3) in poziva k razširitvi področja uporabe postopka, da bi izboljšali življenjske in delovne pogoje ter zaščitili zdravje in varnost delavcev v sektorju morskega ribolova.

1.9

EESO ponovno poudarja, kako pomembno je, da najbolj oddaljene regije (4) zaradi svojih geografskih značilnosti prevzamejo ključno vlogo v okviru upravljanja oceanov, kar je navedeno v dokumentu COM(2022) 198 final (5), v dokumentu JOIN(2022) 28 final pa sploh ni omenjeno.

1.10

V zvezi z novim in okrepljenim mednarodnim upravljanjem oceanov, ki ga spodbuja EU, se EESO zavzema za učinkovito in pregledno vključevanje različnih deležnikov v razvoj na znanju temelječe podpore pri politikah ter v dejavnosti komuniciranja in ozaveščanja, in sicer v vseh fazah tega procesa, od posvetovanj in sooblikovanja načrtov do izvajanja in končnega ocenjevanja. Za obravnavanje teh zapletenih izzivov bi se lahko uvedle nove oblike organizacijske strukture.

1.11

EESO poziva k obsežnemu seznanjanju vseh državljanov EU s pomorskim pravom. Potrebujemo mednarodno pravo, ki bo urejalo različna področja pristojnosti (obalne meje, ekonomske cone, varstvo morskih virov, opredelitev „varnega pristana“ itd.), zlasti za pojasnitev mednarodnih obveznosti v zvezi z reševanjem in pomočjo na morju ter za kodifikacijo pojmov nevarnosti ter načinov iskanja in reševanja (6). EESO poziva k pravilnemu izvrševanju tega pravila in potrjuje temeljno načelo, da je treba ljudi, ki se znajdejo v nevarnosti na morju, brez dvoma in brez pogojev rešiti in odpeljati v varno pristanišče.

1.12

Glede na geopolitični in okoljski pomen Arktike EESO pozdravlja zavezo EU, da bo v celoti izvajala Sporazum za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu ter si prizadevala za določitev morskih zavarovanih območij na Arktiki in prepoved vrtanja za ogljikovodike (7).

1.13

EESO ugotavlja, da so načrtovane naložbe, namenjene obravnavanju izzivov na področju upravljanja oceanov, premalo ambiciozne, zato se zavzema za oblikovanje ustreznega sklada za oceane, s katerim bi podprli reševanje pomorskih izzivov.

2.   Splošne ugotovitve o referenčnem okviru

2.1

Eden izmed glavnih izzivov za morske in pomorske zadeve je skladnost med ukrepi na različnih ravneh (svetovni, nacionalni, regionalni in lokalni) ter med različnimi sektorji. Veliko število konkurenčnih zahtev lahko ogrozi ukrepe in močno zmanjša njihov učinek.

2.2

Za upravljanje oceanov je potrebna na znanju temelječa podpora pri odločanju. Vpliv ljudi na morsko okolje ni omejen na dejavnosti na morju (rudarjenje, ribolov, promet), temveč zajema tudi dejavnosti na kopnem, katerih rezultat je obširnejše onesnaževanje (odpadki, pesticidi, antibiotiki, fosfati, plastika, eksplozivi itd.). Zato je bistveno, da se oceani vključijo ne le v cilj trajnostnega razvoja 14, temveč tudi v cilje, ki obravnavajo industrijsko proizvodnjo in kolektivno ravnanje. Za zdrav in produktiven morski ekosistem je potreben celovitejši pristop, vključno z vidiki, ki niso omejeni na morske in pomorske zadeve.

2.3

V zadnjih letih, ko se je kompleksnost pokazala v številnih okvirih, se razvijajo novi modeli upravljanja, ki jih usmerjata predvsem trg in veda o omrežjih. Kompleksne sisteme je težko nadzirati in njihove dinamike dolgoročno ni lahko napovedati. Oceani so kompleksen sistem, v katerem se pravila obalnih območij in območij odprtega morja močno razlikujejo, spori na ravni nacionalnih oblasti in zasebnega sektorja pa kažejo, da bo za obravnavo teh izzivov morda treba sprejeti prenovljeno znanstveno diplomacijo. EESO priznava, da je treba razviti primerne instrumente upravljanja in politične vmesnike kot pobude za povezovanje različnih in med seboj povezanih razsežnosti.

2.4

EESO podpira vlogo, ki jo ima EU na zakonodajnem področju in pri krepitvi mrež in partnerstev na svetovni ravni, s čimer se obravnava vloga raziskav in inovacij, zagotavljajo rešitve in smernice ter spodbujajo konkretne pobude.

3.   Ocena sporočila Komisije

EESO se bo osredotočil na štiri področja predloga: (1) Krepitev okvira za mednarodno upravljanje oceanov; (2) Na poti k trajnostnosti oceanov do leta 2030; (3) Zagotavljanje zaščite in varnosti na morju; (4) Poglabljanje znanja o oceanih.

3.1   Krepitev okvira za mednarodno upravljanje oceanov

3.1.1

EESO pozdravlja zavezo Komisije, da bo podprla najvišje mednarodne standarde v zvezi s preglednostjo, dobrim upravljanjem in vključenostjo deležnikov v mednarodnih organizacijah, kot sta Mednarodna oblast za morsko dno (ISA) in Svetovna trgovinska organizacija (STO).

3.1.2

EESO potrjuje vlogo EU na zakonodajnem področju, tudi prek znanstvene diplomacije in krepitve mrež in partnerstev na svetovni ravni. Zlasti poudarja, da je treba uvesti sistem za spremljanje in sprejemanje ustreznih ukrepov. Pozdravlja določitev morskih zavarovanih območij in druge učinkovite ohranitvene ukrepe za posamezno območje s ciljem, da bi do leta 2030 zajemala 30 % morij in oceanov, kjer je prepoznan njihov pomen za delovanje oceanskega sistema, sprejemanje ukrepov pa temelji na analizi uspešnosti in učinkovitosti posameznega območja, pri čemer se upoštevajo stroški, odgovornost, časovni okviri in spremljanje.

3.1.3

EESO ugotavlja, da so v skladu s poročili dolgoročni vplivi globokomorskega rudarjenja kljub določenemu tehnološkemu napredku v zadnjih letih še vedno vidni, ekosistem pa si na območjih, na katerih so izkopavanja potekala pred več desetletji, še ni povsem opomogel (8). Pozdravlja sprejetje previdnostnega pristopa in se zavzema za moratorij za izdajanje rudarskih dovoljenj ISA. Mednarodno oblast za morsko dno poziva, naj ustanovi mednarodno neodvisno znanstveno skupino, da bi strokovno analizo prenesli v dobro opredeljene politične odločitve. Predlaga tudi spodbujanje naložb v raziskave in razvoj alternativnih rešitev za materiale, ki se pridobivajo iz morskega dna.

3.1.4

Mali priobalni ribolov in akvakultura sta ključna dejavnika za preživetje številnih obalnih skupnosti in ohranjanje njihove kulturne dediščine. V gospodarski krizi je bil izjemno močno prizadet celoten ribiški sektor, zlasti pa tradicionalni in mali ribolov, zato ta sektor danes potrebuje posebno strategijo, da bi se znova uveljavil na trgu (9). EESO se zavzema za ustrezne ukrepe za okrepitev teh dejavnosti, diverzifikacijo virov prihodka lokalnih skupnosti (npr. obalni turizem in rekreacijske vodne dejavnosti), podporo preusmeritvi poklicnih poti, pomoč gospodarsko šibkim regijam in okoljsko trajnostnost (10).

3.1.5

EESO pozdravlja pristop „ničelne tolerance“ do nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter spodbuja EU, naj podpre poštene gospodarske subjekte pri trajnostnem ohranjanju in upravljanju ribištva. Potrjuje vlogo EU v dialogih o ribištvu s tretjimi državami, da se spodbudi spoštovanje mednarodnih obveznosti. V tem okviru priznava, da so sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu pomemben prispevek k trdnemu okviru z več tretjimi partnerskimi državami.

3.1.6

Arktika se sooča z drastičnimi spremembam, ki bi lahko ogrozile okolje in geopolitično ravnovesje. EESO pozdravlja zavezo EU, da bo v celoti izvajala Sporazum za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu ter si prizadevala za določitev morskih zavarovanih območij na Arktiki in za prepoved vrtanja za ogljikovodike (11).

3.1.7

EESO priznava, da je težko izvajati ukrepe na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, in poudarja, da je treba zagotoviti skladnost med različnimi partnerstvi in sporazumi ter podpreti prizadevanja EU v pogajanjih o sporazumu o odprtem morju, ki potekajo.

3.2   Na poti k trajnostnosti oceanov do leta 2030

3.2.1

EESO pozdravlja zaveze in prizadevanja za uresničitev ogljične nevtralnosti do leta 2050. EU ima pomembno vlogo v Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) in v svetovnem zakonodajnem in operativnem postopku za razogljičenje pomorskega in ribiškega sektorja.

3.2.2

EESO priznava, da je boj proti onesnaževanju morja izziv. Zaradi medsebojne povezanosti različnih virov, vključno s tistimi na kopnem, ter raznolikosti deležnikov in zakonodajnih meja je okvir še bolj kompleksen. EESO poudarja, da je treba obravnavati raznolikost onesnaževal in spodbujati učinkovite ukrepe. Izpostavlja potrebo po skladnosti in vključevanju vidikov, ki presegajo upravljanje oceanov (npr. tistih, ki so obravnavani v strategijah za ničelno onesnaževanje in biotsko raznovrstnost ter strategiji „od vil do vilic“ (12)) in močno vplivajo na onesnaženost morij (13).

3.2.3

Neeksplodirana ubojna sredstva vključujejo konvencionalna eksplozivna sredstva in kemično orožje, odvrženo v morje. Nedvomna nevarnost neeksplodiranih ubojnih sredstev v morju je bila v preteklosti uvrščena nizko. Zaradi te težave je nujno pripraviti strategijo, saj se povpraševanje gospodarskih sektorjev po morskem prostoru povečuje, korozija pa uničuje večino streliva, iz katerega uhajajo toksične, rakotvorne, mutagene in teratogene snovi. Potrebni so ukrepi za njihovo odkrivanje, spremljanje in ublažitev vplivov, in sicer s skupnim evropskim znanjem in tehnološko podporo (14).

3.2.4

EESO pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi zmanjšala vplive odvrženega streliva na okolje, in ugotavlja, da tveganja niso omejena na neeksplodirana ubojna sredstva iz prve in druge svetovne vojne, temveč zadevajo tudi druge spopade (npr. na Balkanu in v Ukrajini), niti ne gre le za morebitno toksičnost snovi, ki uhajajo, temveč tudi za možnost nenamerne ali samodejne detonacije.

3.2.5

EESO priznava okoljske učinke ribolovnih orodij na ekosistem in ugotavlja, da stroški številnih predlaganih rešitev niso vzdržni ali pa so njihovi učinki na svetovni ravni zanemarljivi. Poziva k uvedbi novih tehnologij ali materialov za ublažitev tega izziva, ki naj jo spremljajo izravnalni ukrepi in prilagojene kampanje za ozaveščanje ribičev o priložnostih (15).

3.2.6

Prekomerno izkoriščanje ribjih staležev in prilov sta priznana kot dejanski težavi na svetovni ravni. Ribiški sektor ima širok vpliv na številne vrste, zato obstajajo utemeljeni pomisleki, da bi to lahko ogrozilo trajnost nekaterih vrst in ogrozilo ravnovesje celotnega morskega ekosistema. Po drugi strani pa so dejavnosti lokalnih ribičev pomemben del kulture na določenem območju in trajnostnega gospodarstva, ki državljanom zagotavlja zdravo hrano v trajnostnem procesu z okoljskega, socialnega in gospodarskega vidika. Antropogeni pritisk na ribje staleže je mogoče zmanjšati s spodbujanjem okoljsko nevtralne akvakulture (vključno s kulturo alg).

3.2.6.1

EESO na podlagi teh vidikov poziva k: (a) strožjemu nadzoru in sankcijam v zvezi z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom; (b) spremljanju in urejanju ribiškega sektorja na način, ki odpravlja prekomerno izkoriščanje ribjih staležev in prilov ter spodbuja dejansko trajnostnost tega sektorja; (c) spodbujanju okoljsko nevtralne akvakulture in kulture alg ter podpori zanju, vključno z vidiki krmljenja in porabe energije; (d) zagotavljanju finančnih nadomestil za delavce v prehodnih fazah preoblikovanja tehnologij in proizvodnih sistemov.

3.2.7

Pomorski promet pomeni več kot 90 % svetovnega komercialnega tovornega prometa in je hrbtenica svetovnega gospodarstva. Čezoceanke so lahko pomemben vir onesnaževanja tudi po koncu življenjske dobe. Lastniki ladij v državah z visokim dohodkom pogosto prikrijejo pravo identiteto ladij tako, da jih registrirajo v davčnih oazah, tudi zato, da bi se izognili okoljskim predpisom. V tem okviru mednarodna in regionalna prizadevanja za boj proti takemu ravnanju niso bila uspešna (16). Tudi lastniki iz držav EU registracijo v ugodnejših državah (t. i. zastavo ugodnosti) še vedno uporabljajo kot zadnjo registracijo, da bi se izognili predpisom in prihranili. EESO predlaga, da se razgradnja ladij obravnava kot velik vir onesnaževanja morja, ter poziva EU, naj: a) ukrepa za sprejetje strožjih zavezujočih predpisov, b) spremlja dejavnosti, da bi preprečili morebitno izogibanje varstvu okolja, c) s finančnimi ukrepi odvrača od uporabe zastav ugodnosti, npr. z oblikovanjem posebnega sklada z jamstvi – za celotno življenjsko dobo plovila – za spoštovanje standardov EU glede okoljskega varstva in zaščite, tudi širše od jurisdikcije EU.

3.3   Zagotavljanje zaščite in varnosti na morju

3.3.1

EESO pozdravlja, da je EU okrepila svojo vlogo ponudnice pomorske varnosti znotraj in zunaj svojih meja. Poziva EU, naj opredeli potencialna pomorska interesna območja glede na nedavne geopolitične dogodke in se osredotoči na nove prednostne naloge.

3.3.2

EESO pozdravlja prizadevanja EU za spodbujanje in izvajanje ukrepov za povečanje varnosti na morju. Unijo poziva, naj sklop sektorjev, ki sodelujejo v dejavnostih na morju, ki lahko ogrozijo okolje in zdravje ljudi, razširi tudi na turizem, gradnjo in razgradnjo ladij, energetiko ter akvakulturo. Poziva tudi, naj se poudari posodabljanje tehnologij (npr. zeleni pogon), delovnih prostorov in delovnih pogojev v različnih logističnih dejavnostih, ki spadajo v okvir morskih in pomorskih dejavnosti (npr. ladjedelnice, pristanišča, plovila itd.).

3.3.3

EESO priporoča, da se zagotovi regulativna skladnost med ukrepi v zvezi z ohranjanjem morskih ekosistemov in pravili o varnosti in delovnih pogojih na morju, in sicer z ocenami učinka, ki zajemajo: (i) zaposlovanje, (ii) plače, (iii) tehnologije, (iv) dostojne življenjske in delovne pogoje ter (v) usposabljanje delavcev. Poziva tudi k boljšemu usklajevanju med različnimi službami javne uprave na vseh ravneh za namene celovitega upravljanja morskega prostora (17).

3.3.4

EESO poziva države članice, naj ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 188 ter zagotovijo sredstva, potrebna za njen pravilen prenos v nacionalno zakonodajo in njeno izvajanje. EESO je zadovoljen z Direktivo Sveta (EU) 2017/159 (18) in poziva k pripravam za razširitev njenega področja uporabe, da bi zajeli tudi kumulativne učinke dolgoročnih posledic za zdravje ljudi. Poleg tega poudarja, da je potrebna resnično ambiciozna zakonodaja EU o trajnosti podjetij in prisilnem delu (19).

3.3.5

EESO meni, da je bistveno oblikovati splošna načela in praktične smernice za poštene storitve v zvezi z delom v teh sektorjih, med drugim: a) zadostne in ustrezne smernice za lastnike ribiških plovil in (čezmejne) storitve na trgu dela, b) standardne pogodbe za (čezmejne) storitve v zvezi s trgom dela, c) zadostne in ustrezne smernice za ribiče, ki iščejo zaposlitev na krovu (tujih) ribiških plovil in d) pritožbene mehanizme (20).

3.3.6

Z znanjem o morju in oceanih ter varnostjo na morju je povezan element potrebnega obsežnega razširjanja znanja o pomorskem pravu in njegovem dejanskem uveljavljanju. Potrebujemo mednarodno pravo, ki bo urejalo različna področja pristojnosti (obalne meje, ekonomske cone, varstvo morskih virov, opredelitev „varnega pristana“ itd.), zlasti za pojasnitev mednarodnih obveznosti v zvezi z reševanjem in pomočjo na morju ter za kodifikacijo pojmov nevarnosti ter načinov iskanja in reševanja.

3.3.7

Naravne nesreče (poplave, cunamiji, izredni dogodki) lahko vplivajo na morsko okolje in povzročijo posredno tveganje za človekove dejavnosti in zdravje. EESO poudarja, da je treba naravne nesreče obravnavati kot možne vire tveganja za okolje in dejavnosti na morju na splošno.

3.4   Poglabljanje znanja o oceanih

3.4.1

EESO priznava kompleksnost oceanskega sistema v smislu medsebojne povezanosti okoljskih spremenljivk ter raznolikosti deležnikov, zakonodaj, kultur in lokalnih zmogljivosti. Poziva k učinkovitemu in preglednemu vključevanju različnih disciplin in strokovnih znanj (vede o podatkih, kompleksnosti in omrežjih, psihologije, sociologije, ekonomije) v razvoj na znanju temelječe podpore pri politikah (kot je predlagano za medvladni panel za trajnostnost oceanov).

3.4.2

Z znanjem in praksami se kažejo novi načini upravljanja za spopadanje z izzivi kompleksnosti pri samoorganiziranih strukturah, pri katerih se je uspešno razvila decentralizirana organizacija. EESO poziva k razširitvi dobrih praks in modelov na vse sektorje modrega gospodarstva, vključno s tistimi, ki lahko ustvarijo nova delovna mesta in rast (npr. turizem, potapljanje itd.), in javnim sektorjem. Z dodeljevanjem sredstev za trajnostno modro gospodarstvo bi bilo treba zagotavljati socialne in ekonomske koristi za sedanje in prihodnje generacije, obnoviti in varovati raznovrstnost, produktivnost, odpornost in temeljno vrednost morskih ekosistemov ter spodbujati čiste tehnologije, energijo iz obnovljivih virov in recikliranje (21).

3.4.3

Civilna družba in lokalni deležniki bi morali biti vključeni v vse faze procesa, od posvetovanj in sooblikovanja načrtov do izvajanja in končne ocene. Oceanska pismenost je bistvena za spodbujanje družbene preobrazbe v smeri celovite trajnostnosti sistema. V organizacijskih strukturah in postopkih bi bilo treba prednostno obravnavati socialno razsežnost in znanstveno podporo celostni trajnostnosti, okrepiti in financirati ukrepe za spodbujanje in podpiranje socialnega dialoga, povečanje varnosti, izboljšanje delovnih pogojev, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, razvoj znanj in spretnosti delavcev ter zagotovitev „generacijske pomladitve“ (22).

3.4.4

EESO pozdravlja prakso EU v zvezi z izmenjavo podatkov o morju in opazovanj oceanov. Priznava pomen morskih storitev in njihov vpliv na gospodarstvo, pa tudi stroške morske infrastrukture, ki zahteva velike naložbe nacionalnih sredstev. Ugotavlja, da je z modeliranjem kompleksnosti morskega ekosistema še vedno težko zagotoviti razumevanje ekosistema in njegove povezanosti s človekovimi dejavnostmi. EESO poziva EU, naj spodbuja odprt dostop do podatkov in njihovo ponovno uporabo, financira tudi inovativne pristope za zmanjšanje stroškov opazovanja in zagotovi učinkovito oceno dobrega okoljskega stanja (23).

3.4.5

EESO poudarja, da je treba sprejeti znanstveno metodologijo za pristop k znanstveni diplomaciji in pogajanjem. Poziva k uvedbi usposabljanj za končne uporabnike in upravljavce, tudi na lokalni ravni, da bi dosegli dejansko trajnostnost in izvedljivost ukrepov.

4.   Kritične točke

4.1

Pojem upravljanja je povezan z zelo raznolikimi pojavi, od postopkov sprejemanja odločitev do instrumentov politike. Morda je širina tega pojma prispevala k njegovi veliki priljubljenosti in, še verjetneje, njegovi zlorabi. Oceani ne poznajo političnih meja in so tesno povezani z rabo zemljišč. Izzivov ne morejo rešiti posamezne države, temveč je potreben nadnacionalni pristop, ki sledi uresničljivim in učinkovitim skupnim prizadevanjem in deljeni odgovornosti s sprejetjem sooblikovanih sistemov, skupnih akcijskih načrtov in ukrepov, da se lokalna prizadevanja povežejo v celovite regionalne okvire. Ni mogoče sprejeti enotnega načina upravljanja, ki bi zagotovil organizacijske strukture za različne razsežnosti. EESO v tem okviru ugotavlja, da so na znanju temelječa podpora pri sprejemanju odločitev, znanstvena diplomacija in celovita zakonodaja v vseh državah in sektorjih ključni za obravnavo kompleksnosti morskih izzivov.

4.2

S stalnim povpraševanjem gospodarstva po morskem prostoru se povečuje kompleksnost oceanskega sistema v smislu medsebojno povezanih okoljskih spremenljivk. Snovanje in izvajanje ukrepov, ki so lahko trajnostni v okoljskem, ekonomskem in socialnem smislu, je tesno povezano z raznolikostjo deležnikov, zakonodaje, kultur in lokalnih zmogljivosti. EESO poziva k preglednemu sprejetju znanstvene metodologije za vključevanje različnih disciplin (vede o podatkih, kompleksnosti in omrežjih, psihologije, sociologije, ekonomije itd.) v razvoj na znanju temelječe podpore pri upravljanju oceanov.

4.3

Za prihodnost številnih sektorjev, ki so vključeni v dejavnosti na morju, je ključno vprašanje „generacijske pomladitve“. Nekateri vidiki, ki na videz niso povezani z upravljanjem, posredno prispevajo k uspešnosti učinkovitega upravljanja dejavnosti na morju. Veliko pobud, namenjenih spodbujanju posodobitve tehnologij, poklicnemu usposabljanju in izboljšanju delovnih pogojev, je koristnih, vendar so potrebni tudi spremljevalni ukrepi in sprejemljiv donos glede na vloženi kapital (24).

4.4

Trajnostne dejavnosti so še vedno glavni cilj uspešnega upravljanja oceanov in vsem sektorjem bi bilo treba omogočiti, da ga dosežejo. EESO poziva k financiranju ukrepov, namenjenih izboljšanju varnosti in delovnih pogojev, na primer na področju usposabljanja, svetovalnih storitev, spodbujanja človeškega kapitala, socialnega dialoga, zdravja in varnosti. Sozakonodajalca poziva, naj pri določanju organizacijskih struktur in postopkov (tj. upravljanja) dasta prednost socialni razsežnosti s krepitvijo in financiranjem ukrepov za spodbujanje in podpiranje socialnega dialoga, varnosti, delovnih pogojev ter znanj in spretnosti.

4.5

EESO ugotavlja, da so načrtovane naložbe, namenjene obravnavanju izzivov na področju upravljanja oceanov, premalo ambiciozne. Za boj proti virom onesnaževanja, za blažilne posege in upravljanje dejavnosti na morju v vseh sektorjih so potrebna ustrezna finančna sredstva, strukturni ukrepi in vključenost civilne družbe. EESO pozdravlja prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter za spodbujanje najuspešnejših in inovacij (25). V tem okviru bi lahko podprli cilj razogljičenja sektorja pomorskega prometa in ustanovitev sklada za oceane v podporo pomorskim izzivom. EESO poziva tudi k razširitvi uporabe mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, da bi zajeli okoljske in socialne vidike.

4.6

Najbolj oddaljene regije imajo lahko zaradi svojih geografskih značilnosti ključno vlogo pri izkoriščanju vseh priložnosti, povezanih z oceani, morji in morskimi viri, ki jim je treba dati prednost, saj imajo velik potencial za spodbujanje gospodarstva, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in zagotavljanje blaginje ljudi (26). Zaradi vseh teh razlogov je EESO prepričan, da je treba povečati posebno vlogo, ki jo lahko imajo najbolj oddaljene regije pri upravljanju oceanov, zlasti pri a) misiji „Obnova naših oceanov in voda do leta 2030“; b) zbiranju in spremljanju podatkov o ribištvu; c) boju proti nezakonitemu in neselektivnemu ribištvu ter podpiranju trajnostnega ribištva; in d) izmenjavi znanja o pomorskem prostorskem načrtovanju (27).

4.7

Oceanska pismenost je prispevala h komuniciranju o izzivih v zvezi z morji in lahko prispeva k rešitvam. Plastiki je bilo namenjene veliko pozornosti v medijih in med politiki, vendar to ni edini izziv morij in oceanov. Povezanost izzivov v zvezi z morji z rabo zemljišč in ravnanjem potrošnikov je pogosto zanemarjena. EESO poziva k celovitejšemu in preglednejšemu komuniciranju v zvezi z oceani ter k povezovanju zakonodaje in ukrepov na morju in kopnem. Upa, da bo tako utrta pot za preobrazbo industrijske proizvodnje in ustvarjanje novih tehnologij in delovnih mest, ki bodo bolj osredotočeni na okoljsko trajnostnost.

4.8

Zaradi nedavne vojne v Ukrajini se je politični scenarij spremenil, pozornost pa se namenja nepričakovanim izrednim razmeram (oskrba z energijo, inflacija). Nepričakovani izzivi (kot sta varnost plinovodov Severnega toka in odvrženega streliva v Črnem morju ter geopolitični strateški pomen Arktike) zahtevajo dodatna prizadevanja za sprejetje ustreznih skupnih ukrepov. Kljub dejstvu, da je vojna vplivala tudi na število migrantov na zahodnobalkanski poti, pritisk na poteh čez Sredozemsko morje ne popušča, kar obremenjuje sprejemne zmogljivosti nekaterih držav EU in ljudi izpostavlja tveganju incidentov. EESO poziva EU, naj okrepi prizadevanja za financiranje pobud za podporo varnosti na morju v skladu s scenarijem predvidenega zaostrovanja razmer zaradi podnebnih in gospodarskih pritiskov.

---

(1)  Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 188/2007 o delu na področju ribolova.

(2)  Trenutno Konvencije št. 188 še ni ratificiralo 167 držav, med njimi 19 držav članic EU, vključno s pomembnimi obalnimi državami, kot so Ciper, Finska, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Malta, Španija in Švedska.

(3)  Direktiva Sveta (EU) 2017/159 z dne 19. decembra 2016 o izvajanju Sporazuma o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007, sklenjene 21. maja 2012 med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) (UL L 25, 31.1.2017, str. 12).

(4)  Najbolj oddaljene regije obsegajo otoke, otočja in eno kopensko ozemlje (Francoska Gvajana). Teh devet regij se nahaja v zahodnem Atlantskem oceanu, Karibskem bazenu, amazonskem gozdu in Indijskem oceanu: Francoska Gvajana, Gvadelup, Martinik, Saint-Martin, Reunion in Mayotte (Francija), Azori in Madeira (Portugalska) ter Kanarski otoki (Španija).

(5)  COM(2022) 198 final – Postavljanje ljudi na prvo mesto, zagotavljanje trajnostne in vključujoče rasti, izkoriščanje potenciala v najbolj oddaljenih regijah EU.

(6)  Mednarodna konvencija o iskanju in reševanju na morju, 29. april 1979, Hamburg; Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, 10. december 1982, Montego Bay; Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju, 25. maj 1980.

(7)  Skupno sporočilo Komisije in ESZD z naslovom Okrepljeno delovanje EU za mirno, trajnostno in uspešno Arktiko, JOIN(2021) 27 final.

(8)  Glej https://www.jpi-oceans.eu/en/ecological-aspects-deep-sea-mining.

(9)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Socialna razsežnost ribištva (raziskovalno mnenje) (UL C 14, 15.1.2020, str. 67).

(10)  https://oceans-and-fisheries.ec.europa.eu/publications/communication-commission-towards-strong-and-sustainable-eu-algae-sector_en

(11)  Skupno sporočilo z naslovom Okrepljeno delovanje EU za mirno, trajnostno in uspešno Arktiko (JOIN(2021) 27 final)..

(12)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L 255, 30.9.2005, str. 11); Direktiva (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES (UL L 151, 7.6.2019, str. 116).

(13)  Smernice OECD za večnacionalna podjetja, 2011; vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, 2011.

(14)  Glej https://www.jpi-oceans.eu/en/munition-sea.

(15)  Glej prostovoljne smernice organizacije FAO o označevanju ribolovnega orodja ter delo v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in konvencij o regionalnih morjih.

(16)  Glej Wan in drugi, Marine Policy, 2021.

(17)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Socialna razsežnost ribištva (raziskovalno mnenje) (UL C 14, 15.1.2020, str. 67).

(18)  Direktiva Sveta (EU) 2017/159 z dne 19. decembra 2016 o izvajanju Sporazuma o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007, sklenjene 21. maja 2012 med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) (UL L 25, 31.1.2017, str. 12).

(19)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Socialna razsežnost ribištva (raziskovalno mnenje) (UL C 14, 15.1.2020, str. 67); Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (COM(2022) 71 final); Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi proizvodov, proizvedenih s prisilnim delom, na trgu Unije (COM(2022) 453 final).

(20)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Socialna razsežnost ribištva (raziskovalno mnenje) (UL C 14, 15.1.2020, str. 67).

(21)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018) 390 final – 2018/0210 (COD)) (UL C 110, 22.3.2019, str. 104).

(22)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2018) 390 final – 2018/0210 (COD)) (UL C 110, 22.3.2019, str. 104.).

(23)  https://jpi-oceans.eu/en/science-good-environmental-status

(24)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Socialna razsežnost ribištva (raziskovalno mnenje) (UL C 14, 15.1.2020, str. 67).

(25)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, Sklepa (EU) 2015/1814 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ter Uredbe (EU) 2015/757 (COM(2021) 551 final – 2021/0211 (COD)) – Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa (EU) 2015/1814 glede količine pravic za vključitev v rezervo za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov do leta 2030 (COM(2021) 571 final – 2021/0202 (COD)) (UL C 152, 6.4.2022, str. 175); Mnenje Evropskega odbora regij – Omogočanje ustreznega delovanja sistema trgovanja z emisijami in mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah za mesta in regije EU (UL C 301, 5.8.2022, str. 116); Evropski parlament, Revizija sistema EU za trgovanje z emisijami, dokument sprejet 22. junija 2022.

(26)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Koristi najbolj oddaljenih regij za EU (raziskovalno mnenje) (UL C 194, 12.5.2022, str. 44).

(27)  COM(2022) 198 final.