Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Preverjanje konkurenčnosti za izgradnjo močnejšega in odpornejšega gospodarstva EU

(raziskovalno mnenje)

(2023/C 100/11)

Poročevalec:	Christian ARDHE
Soporočevalec:	Giuseppe GUERINI

Zaprosilo	predsedstvo Sveta Evropske unije, 30. 6. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	10. 11. 2022
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	54/1/2
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	14. 12. 2022
Plenarno zasedanje št.	574
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	150/4/11

1. Sklepi in priporočila

1.1

EESO meni, da je zaprosilo češkega predsedstva za pripravo raziskovalnega mnenja o preverjanju konkurenčnosti zelo aktualno. Glede na sedanje in pričakovane prihodnje izzive meni, da je nujno povečati konkurenčnost gospodarstva EU. Priznava, da sta enotni trg in socialno tržno gospodarstvo EU njena največja prednost za doseganje gospodarske rasti in socialne blaginje, zato poziva k preverjanju konkurenčnosti, da bi podprli podjetništvo, ustvarjanje delovnih mest in boljše delovne pogoje ter trajnostno gospodarsko rast in socialno kohezijo.

1.2

EESO meni, da je preverjanje konkurenčnosti pristop, ki zagotavlja, da se vidiki konkurenčnosti ustrezno upoštevajo pri odločanju, za kar je potrebno ustrezno poznavanje učinkov pobud na konkurenčnost in miselnost, s katero se pri odločanju upošteva konkurenčnost.

1.3

EESO poudarja, da bi moralo biti preverjanje konkurenčnosti bistveni del uravnoteženega odločanja EU in bi ga bilo treba uporabljati v okviru vseh postopkov oblikovanja politik in priprave zakonodaje. Zajemati bi moralo zakonodajne pobude, sekundarno zakonodajo, fiskalne ukrepe, strategije in programe ter mednarodne sporazume, vključiti pa bi ga bilo treba tudi v proces evropskega semestra, saj so politike držav članic v zvezi s tem ključne.

1.4

Dejanska podlaga za preverjanje konkurenčnosti je zanesljiva ocena učinka, zato mora biti ocena učinka na konkurenčnost nujno obvezna in učinkovita ter se v celoti izvrševati v vseh fazah postopka odločanja. EESO ceni obstoječe smernice in zbirko orodij za boljše pravno urejanje, vendar opozarja, da so očitno potrebne izboljšave, zlasti v zvezi z izvajanjem orodij, kot je poudaril Odbor za regulativni nadzor.

1.5

EESO meni, da bi moralo preverjanje konkurenčnosti upoštevati učinek na podjetja, zaposlovanje in delovne pogoje na različnih ravneh, vključno s stroški izpolnjevanja obveznosti in drugimi neposrednimi vplivi, multiplikacijske učinke na vrednostne verige ter njihove makroekonomske posledice. V zvezi s tem bi bilo treba pozornost nameniti konkurenčnemu položaju najrazličnejših podjetij glede na njihov sektor, velikost in poslovni model, vključno s podjetji socialne ekonomije.

1.6

EESO meni, da je pomembno upoštevati tako pozitivne kot negativne učinke na konkurenčnost, da bi preprečili izgubljanje konkurenčnosti in jo hkrati izboljšali, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti konkurenčnosti pri razvoju proizvodov in storitev EU, ki so konkurenčni na svetovnem trgu. Pri preverjanju konkurenčnosti je treba upoštevati veliko raznolikost podjetij, ki so lahko prizadeta na različne načine.

1.7

Preverjanje konkurenčnosti je osredotočeno predvsem na pobude, ki niso namenjene izboljšanju konkurenčnosti, ampak imajo druge osrednje cilje, vendar EESO poziva Komisijo, naj pripravi tudi posebno agendo za konkurenčnost, katere glavni dolgoročni cilj bo okrepitev konkurenčnosti EU.

1.8

Agenda za konkurenčnost bi morala temeljiti na socialnem tržnem gospodarstvu EU ter obravnavati osnovna vprašanja, kot so enotni trg in zunanja trgovina, naložbe in dostop do financiranja, davčni sistemi, raziskave in inovacije, znanja in spretnosti ter trgi dela, pa tudi mikro-, mala in srednja podjetja ter dvojni prehod. Ob tem bi bilo treba upoštevati okvir za trajnostno financiranje, konkurenčnost pa bi morala biti skladna s socialnimi in okoljskimi cilji. Konkurenčnost je povezana tudi s socialnimi in okoljskimi vidiki in je pomembna za vse, zato morajo biti v pripravo agende tesno vključeni predstavniki socialnih partnerjev in drugi akterji civilne družbe, pri čemer ima socialni dialog ključno vlogo, kot je zapisano v evropskem stebru socialnih pravic.

2. Ozadje mnenja

2.1

Mnenje je bilo pripravljeno na zaprosilo češkega predsedstva za raziskovalno mnenje EESO na področju konkurenčnosti EU in regulativnih vidikov zakonodaje EU v povezavi s podjetji v EU, obravnava pa preverjanje konkurenčnosti za izgradnjo močnejšega in odpornejšega gospodarstva EU. Predsedstvo poudarja, da je treba zmanjšati strateško odvisnost EU in zagotoviti večjo odpornost evropskih podjetij ter njihovo odprtost zunanjemu svetu in konkurenčnost.

2.2

Tudi švedska vlada je konkurenčnost opredelila kot element politične usmeritve prihodnjega švedskega predsedstva EU.

2.3

EESO je že pozval k preverjanju konkurenčnosti v mnenju „Pripravljeni na 55“ (1), v katerem je zapisal, da moramo „za prehod na podnebno nevtralno družbo […] izbrati model, ki bo zagotovil uspešno gospodarstvo. Če želimo, da bo imela EU vodilno vlogo in jo bodo posnemale preostale države sveta, moramo oblikovati najuspešnejši model, tj. takšnega, ki bo pravičen in trajnosten z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika.“ EESO je še menil, da bi bilo treba vse zakonodajne predloge, pripravljene v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, pregledati z vidika konkurenčnosti in v skladu z načeli ciljev trajnostnega razvoja, da bi lahko dobro razumeli vse posledice za podjetja. Pred tem je EESO v mnenju o uniji kapitalskih trgov (2) pozval k uvedbi preskusa konkurenčnosti.

2.4

V poročilu Konference o prihodnosti Evrope je bilo tudi zahtevano, da naj se za nove politične pobude EU opravi „preverjanje konkurenčnosti“, da bi analizirali njihov vpliv na podjetja in njihovo poslovno okolje (stroški poslovanja, zmogljivost za inovacije, mednarodna konkurenčnost, enaki konkurenčni pogoji itd.), da naj bo takšno preverjanje v skladu s Pariškim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja, med njimi enakostjo spolov, ter da naj se ne ogroža varstva človekovih in socialnih pravic ter pravic delavcev, okoljskih standardov in standardov varstva potrošnikov.

2.5

Pred kratkim je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru (3) izjavila, da bomo uvedli standardno preverjanje konkurenčnosti v naši zakonodaji.

3. Motivi za preverjanje konkurenčnosti in potreba po njem

3.1

Konkurenčnost kot izrecen cilj je v različnih oblikah na dnevnem redu EU od lizbonske strategije iz leta 2000, ki so ji sledile strategija Evropa 2020, industrijska strategija ter vrsta poročil o evropski konkurenčnosti in enotnem trgu, vendar mednarodna konkurenca z leti postaja vse ostrejša, glede na sedanje in pričakovane prihodnje izzive pa je ključno, da se ustvari nov zagon za povečanje konkurenčnosti EU. Odziv EU na pandemijo COVID-19 je bil instrument Next Generation EU. Gre za obsežen naložbeni program, ki naj bi okrepil konkurenčni položaj gospodarstva EU na svetovni ravni, in sicer s spodbujanjem okolju prijaznejših in bolj digitaliziranih podjetij, podprtih z učinkovitejšimi javnimi storitvami, okrepljeno infrastrukturo in dinamičnim trgom dela.

3.2

Evropski delež v svetovnem gospodarstvu se že nekaj časa zmanjšuje. Po ocenah bo delež EU v svetovnem bruto domačem proizvodu (BDP) leta 2050 znašal manj kot 10 %, v naslednjih nekaj letih pa bo 85 % napovedane rasti svetovnega BDP izviralo iz držav zunaj EU. Zaradi slabih obetov za gospodarsko rast v Evropi se relativno gospodarsko nazadovanje še poslabšuje, kar pomeni, da glas Evrope v svetu šteje manj, globalna vloga in vpliv EU v mednarodnem sodelovanju pa sta oslabljena (4).

3.3

Kratkoročni obeti so v veliki meri povezani z rusko invazijo v Ukrajino, ki še naprej negativno vpliva na gospodarstvo EU, pa tudi s tem, da EU še vedno okreva po različnih posledicah pandemije COVID-19. Vojna je povzročila dodatne pritiske na rast cen energentov in prehrambenih surovin, ki prispevajo k svetovnim inflacijskim pritiskom in zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev (5). Kot odziv na visoke stopnje inflacije je Evropska centralna banka zvišala obrestne mere za euro, podobno kot je ukrepala ameriška centralna banka v ZDA. Poleg tega se zaradi vse šibkejše svetovne rasti zmanjšuje zunanje povpraševanje. EU in njene države članice so se odzvale tako, da so z več programi povečale podporo podjetjem, da bi ohranile njihovo konkurenčnost v pričakovanih zaostrenih in zelo nestabilnih gospodarskih razmerah.

3.4

Evropa se poleg razmer brez primere, ki so posledica pandemije in vojne, sooča z zgodovinsko strukturno preobrazbo, katere gonilne sile so geopolitične spremembe, demografske spremembe, digitalizacija ter prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, to pa povzroča preoblikovanje trgov in pospeševanje konkurence v zvezi s proizvodnimi dejavniki. Uspeh preobrazbe je na koncu odvisen od tega, kako dobro deluje celotno gospodarstvo. Evropa bo lahko uspešno konkurirala na svetovni ravni in zagotovila potrebno blaginjo, samo če bo vodilna v svetu na področju inovacij in trajnostnosti.

3.5

Opozoriti je treba na razliko med konkurenčnostjo na notranjem in svetovnem trgu. Prva vključuje konkurenco pod enakimi pogoji, uskladitev pravil in odpravo ovir (6). Druga pa pomeni ugodne pogoje ter boljše in dostopnejše proizvode in storitve, ki konkurirajo tekmecem zunaj EU. Dobro delujoč notranji trg prispeva tudi k boljšim pogojem za svetovno konkurenčnost.

3.6

Pomembno je najti ravnovesje med različnimi cilji politike, vendar bi se bilo treba bolj osredotočiti na ustvarjanje razmer, ki bi bile ugodne za vse, saj konkurenčna podjetja koristijo gospodarstvu in družbi kot celoti, zdravo gospodarstvo in stabilna družba pa prispevata k večji odpornosti in konkurenčnemu poslovnemu okolju.

3.7

Očitno je tudi, da mora EU okrepiti svoj mednarodni položaj ter vpliv na digitalni in zeleni prehod. Trdnejši položaj pri razvoju in uvajanju digitalnih tehnologij je povezan ne le z gospodarsko konkurenčnostjo, ampak tudi z varnostjo in geopolitično vlogo EU, poleg tega pa je osnovni pogoj za to, da lahko EU postane določevalka standardov na svetovni ravni, na primer na področju zaupanja vredne umetne inteligence.

3.8

Močnejši globalni vpliv je treba doseči tudi v boju proti podnebnim spremembam, za kar sta potrebna tako znaten diplomatski vpliv kot močna konkurenčnost v smislu stroškovne učinkovitosti, inovacij, znanj in spretnosti ter dobavljanja nizkoogljičnih proizvodov, tehnologij in rešitev svetovnim trgom. Pozitivno je, da številna podjetja EU že usklajujejo svoje naložbe z okoljskimi in socialnimi cilji, kot je razvidno iz hitro naraščajoče uporabe produktov, ki izpolnjujejo okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem, na svetovnih in evropskih finančnih trgih. EU pripravlja celovit okvir za trajnostno financiranje, ki mora zagotoviti več preglednosti in prostora za produkte, ki izpolnjujejo okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem, in bo skladen s splošno trajnostnostjo.

3.9

Uspešno gospodarstvo s konkurenčnimi podjetji je pomembno za ustvarjanje blaginje in dobrobiti v Evropi, pa tudi za trajnostno reševanje podnebnih in okoljskih problemov, zato je bistveno, da se za podjetja v EU vzpostavi ugodno okolje za inovacije, naložbe in trgovino. Ker je veliko elementov poslovnega okolja določenih s političnim, regulativnim in fiskalnim okvirom, morajo oblikovalci politik zagotoviti, da ta podpira konkurenčnost podjetij ter posledično celotno gospodarstvo in družbo.

4. Elementi preverjanja konkurenčnosti

4.1

Enotne ali splošne opredelitve konkurenčnosti ni, zato je vsebina preverjanja konkurenčnosti odvisna od obsega in vidika, ki ju je treba upoštevati. Zaprosilo češkega predsedstva se izrecno nanaša na konkurenčnost podjetij v EU, cilj pa je, da bi ustvarili močnejše in odpornejše gospodarstvo EU.

4.2

Konkurenčnost podjetij je mogoče opisati kot njihovo sposobnost, da na donosen način uspejo na trgu ter ustvarjajo vrednost zase in za družbo na splošno. To je odvisno tudi od razpoložljivosti proizvodnih dejavnikov (kvalificirane delovne sile, energije in surovin, kapitala, podatkov), skupnih proizvodnih stroškov, povpraševanja po proizvodih in trgov zanje ter zmogljivosti podjetij za inovacije in izkoriščanje priložnosti ob krepitvi evropskega modela socialnega tržnega gospodarstva.

4.3

Pri prizadevanjih za večjo konkurenčnost je treba izkoristiti bistvene prednosti, in sicer edinstveno socialno tržno gospodarstvo EU skupaj z dobrim makroekonomskim upravljanjem, raziskavami in inovacijami, socialnim dialogom, udeležbo civilne družbe ter celovitim izobraževalnim sistemom, motivirano delovno silo s stabilnimi delovnimi mesti, celostnim zdravstvenim in socialnim sistemom, uspešno socialno ekonomijo in trajnostnimi vlagatelji. Glede na sedanje in predvidene prihodnje izzive EESO poziva k preverjanju konkurenčnosti, da bi podprli podjetništvo, ustvarjanje delovnih mest in boljše delovne pogoje, trajnostno gospodarsko rast in socialno kohezijo.

4.4

EESO meni, da je preverjanje konkurenčnosti pristop, ki zagotavlja, da se vidiki konkurenčnosti ustrezno upoštevajo pri odločanju, za kar je potrebno razumevanje učinkov pobud na konkurenčnost, pa tudi miselnost, ki upošteva konkurenčnost pri sprejemanju odločitev. Preverjanje konkurenčnosti torej obsega dve ravni:

—	raven ocene učinka (tehnično raven), ki je namenjena ocenjevanju različnih načinov, na katere politične in regulativne pobude vplivajo na konkurenčnost,

—	raven odločanja (politično raven), na kateri je treba pri oblikovanju novih pobud ustrezno pozornost nameniti konkurenčnosti in ji pripisati primeren pomen, pri čemer je treba graditi na evropskem modelu socialnega tržnega gospodarstva.

4.5

EESO meni, da je glede na učinke na podjetja in dobavne verige, zaposlovanje in delovne pogoje ter njihove makroekonomske posledice pomembno, da je preverjanje konkurenčnosti čim bolj celovito. Zanesljivo preverjanje vseh novih pobud z vidika konkurenčnosti bi moralo delovati kot nadzorni ukrep, s katerim bi zagotovili, da se s predlogi podpirajo večja konkurenčnost, več delovnih mest in trajnostna rast.

5. Ocena učinka kot temelj preverjanja konkurenčnosti

5.1

Preverjanje konkurenčnosti bi moralo temeljiti na zanesljivih informacijah o učinkih političnih in regulativnih pobud na različnih ravneh, vključno s stroški izpolnjevanja obveznosti, lahkim dostopom do trgov in drugimi neposrednimi vplivi na podjetja. Zlasti pomembni so multiplikacijski učinki v vrednostnih verigah, kot so učinki na razpoložljivost energije in surovin. Preverjanje konkurenčnosti bi moralo zajemati tudi posledice za delovna mesta, naložbe, inovacije, produktivnost, vidike pravdnih postopkov, delovanje enotnega trga, zunanjo trgovino ter splošni evropski socialni model in trajnostno rast.

5.2

V obstoječih smernicah in zbirki orodij za boljše pravno urejanje, ki so bile vzpostavljene v okviru agende Evropske komisije za boljše pravno urejanje, je že navedeno, da morajo pobude, za katere se pričakuje, da bodo imele znatne gospodarske, socialne ali okoljske učinke, vključevati ocene učinka. Poročilo o oceni učinka mora vključevati opis okoljskih, socialnih in gospodarskih učinkov, vključno z učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost. EESO poziva k celovitemu poročanju o učinkih na konkurenčnost raznolikih podjetij glede na njihov sektor, velikost in poslovni model, med drugimi podjetij socialne ekonomije.

5.3

EESO ceni vsebino obstoječe zbirke orodij in ugotavlja, da je OECD v delovnem dokumentu orodje Evropske komisije za konkurenčnost opisala kot najcelovitejši obstoječ dokument za ocenjevanje regulativnih učinkov na konkurenčnost (7), vseeno pa je očitno, da so potrebne izboljšave, zlasti v zvezi z izvajanjem in izvrševanjem orodij.

5.4

Po mnenju Odbora za regulativni nadzor je bila analiza učinka pogosto premalo razvita, nekateri pomembni učinki pa niso bili ustrezno ocenjeni. Odbor je v letnem poročilu za leto 2021 (8) navedel, da je pogosto zaprosil za nadaljnjo analizo učinkov na potrošnike, konkurenčnost, inovacije, države članice ter mala in srednja podjetja, pa tudi za dodatno količinsko opredelitev, zlasti upravnih stroškov in prihrankov. V letnem poročilu za leto 2020 (9) je najpogosteje navedel pomanjkljive analize konkurenčnosti (pogosto povezano z nezadostno analizo stroškov), učinkov na mala in srednja podjetja ter družbenih učinkov.

5.5

EESO zato poudarja, da se je treba pri ocenah učinka bolj osredotočiti na konkurenčnost in tako zagotoviti, da bodo ustrezno uravnotežene. Pomembno se mu zdi tudi, da se različni deli zbirke orodij, ki so povezani s konkurenčnostjo, vključno s tistimi, ki se nanašajo na sektorsko konkurenčnost, mala in srednja podjetja, inovacije, konkurenco, notranji trg, trgovino in naložbe, obravnavajo celostno.

5.6

Pri preverjanju konkurenčnosti je treba upoštevati veliko raznolikost podjetij, ki so lahko prizadeta na povsem različne načine, zato EESO poziva, naj se ustrezno ocenijo učinki na različne poslovne sektorje in ekosisteme, podjetja različnih velikosti (vključno z mikro-, malimi in srednjimi podjetji), podjetja, ki delujejo v različnih delih vrednostnih verig in na različnih trgih in geografskih lokacijah, ter podjetja z različnimi poslovnimi modeli, vključno z družbami, zadrugami in socialnimi podjetji.

5.7

EESO poziva, naj se posebna pozornost nameni mednarodni konkurenčnosti podjetij v EU, ki je zlasti pomembna z vidika odprte strateške avtonomije in izvoznih priložnosti EU.

5.8

EESO poudarja, da ocena učinkov na konkurenčnost ne bi smela biti omejena na učinke posamezne pobude same zase, ampak bi bilo treba pri njej upoštevati tudi kumulativno breme zakonodaje (zaradi usklajevanja z njo) ali drugih ukrepov, ki vplivajo na iste akterje. Poleg tega bi morala ocena zajemati tako kratkoročne kot dolgoročne učinke, med drugim v različnih scenarijih predvidevanja. Da bi našli najboljšo možno politiko, je treba oceniti tudi učinek alternativnih možnosti na konkurenčnost in jih izčrpno opisati. Pri oceni učinka na konkurenčnost se je tudi pomembno bolj osredotočiti na kvantitativne podatke in jih podrobneje navesti.

5.9

EESO poziva, naj se pripravi zanesljiva ocena pozitivnih in negativnih učinkov na konkurenčnost ter predložijo dokazi o njih. Cilj ne bi smel biti le preprečevanje izgube konkurenčnosti, temveč tudi prizadevanje za ambicioznejši cilj izboljšanja splošne konkurenčnosti evropskega socialnega tržnega gospodarstva, da bi se spodbudila trdna, trajnostna in vključujoča rast.

5.10

EESO poleg tega meni, da je pomemben celovit pogled na konkurenčnost z vidika trajnostnosti. Okoljska trajnostnost je s konkurenčnostjo podjetij povezana kot stroškovni dejavnik, pa tudi zato, ker dobre okoljske rezultate pričakuje več akterjev na trgu, vključno s strankami, vlagatelji in financerji. To prav tako velja za socialno trajnostnost, vključno s spoštovanjem človekovih pravic, enakosti spolov in pravic delavcev. Pri tem je treba uskladiti več vidikov, med drugim tehnološki napredek, stroške in družbeno sprejemanje.

5.11

Dejanska podlaga za preverjanje konkurenčnosti je ocena učinkov na konkurenčnost, zato mora biti po mnenju EESO ocena učinka na konkurenčnost nujno obvezna in učinkovita ter se v celoti izvajati in izvrševati. V primeru bistvenih sprememb bi jo bilo treba posodobiti tudi med zakonodajnim postopkom. EESO obenem poudarja, da so za pripravo ocen potrebni zadostni viri ter primerna znanja in spretnosti, priporoča pa tudi redne primerjalne analize prakse konkurenčnih držav.

5.12

Pri preverjanju konkurenčnosti bi bilo treba v celoti izkoristiti tudi druga obstoječa orodja, kot so preverjanje primernosti, program REFIT in platforma Pripravljeni na prihodnost, ki so zlasti pomembna za ocenjevanje kumulativnih učinkov različnih pobud.

6. Preverjanje konkurenčnosti kot del odločanja

6.1

EESO meni, da bi moralo biti preverjanje konkurenčnosti ključni del uravnoteženega odločanja in bi ga bilo treba uporabljati v okviru vseh vrst političnih in zakonodajnih postopkov EU, med drugim pri strategijah in programih EU, proračunskih in fiskalnih določbah, sekundarni zakonodaji in mednarodnih sporazumih, pa tudi za proces evropskega semestra, saj so politike držav članic v zvezi s tem ključne.

6.2

6.3

V okviru agende za konkurenčnost bi se bilo treba osredotočiti na dolgoročno perspektivo in upoštevati osnovna vprašanja, kot so razvoj enotnega trga, zmanjševanje tržnih ovir, okrepitev naložb ter dostopa do finančnih sredstev in financiranja, vključno z naložbami, ki upoštevajo spol, olajševanje zunanje trgovine in zunanjega sodelovanja, spodbujanje inovacij, vrhunsko nadarjenih ljudi in raziskovalne odličnosti, krepitev znanj in spretnosti z izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem, zagotavljanje bolj vključujočih trgov dela in izboljšanje delovnih pogojev, pospešitev postopkov za izdajo dovoljenj, zmanjšanje upravnih bremen in stroškov izpolnjevanja obveznosti in zagotavljanje bolj spodbujajočih davčnih sistemov. Agenda bi morala okrepiti tudi poslovne modele, ki konkurenčnost usklajujejo s socialnimi in okoljskimi cilji, kot to velja za podjetja in organizacije, ki pri svojih naložbah upoštevajo okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem.

6.4

Med bistvenimi deli agende bi morala biti tudi okrepitev mikro-, malih in srednjih podjetij ter digitalnega in zelenega prehoda. Poleg tega bi bilo treba ustrezno pozornost nameniti zmogljivostim držav članic ter razlikam in potrebnemu sodelovanju med njimi, pa tudi izvršljivosti pobud in stalnemu spremljanju izvajanja in rezultatov programa. EESO poudarja tudi ključno vlogo socialnega dialoga, ki je navedena v evropskem stebru socialnih pravic.

6.5

V zvezi s kratkoročnimi ukrepi EESO ceni, da se je politika varstva konkurence EU hitro prilagodila pandemiji COVID-19 in vojni v Ukrajini ter njunim gospodarskim posledicam (10). Prožnost pri uporabi pravil o državni pomoči je bila izjemna in začasna, vendar je bila ključna za preživetje podjetij EU v zelo težkih časih, s tem pa se je ohranila konkurenčnost, ki so jo evropska podjetja dosegla z inovacijami in produktivnostjo.

6.6

Izjemno pomembna je tudi zdrava in lojalna konkurenca, tako na notranji ravni kot v zvezi s tujimi konkurenti. EESO pozdravlja tekoče delo, katerega cilj je povečati učinkovitost pravil o državni pomoči za zdravstvene in socialne storitve splošnega gospodarskega pomena, da bi ljudem na lokalni ravni zagotovili bolj kakovostne in dostopnejše storitve te vrste (11).

6.7

EESO na splošno pozdravlja tudi pobudo Komisije za uredbo o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg, saj je njen cilj preprečiti izrazito izkrivljanje delovanja enotnega trga in s tem zagotoviti enake konkurenčne pogoje glede na tuje konkurente (12).

6.8

Agenda za konkurenčnost bi bila naslednji korak pri odzivanju na osnovni cilj zaprosila češkega predsedstva, naj se vzpostavi močnejše in odpornejše gospodarstvo EU, kar pomeni, da bi prispevala k blaginji državljanov EU, pa tudi k doseganju podnebno nevtralnega in krožnega gospodarstva. Konkurenčnost je pomembna za vse, zato morajo biti v pripravo agende tesno vključeni predstavniki socialnih partnerjev in drugi akterji civilne družbe.

V Bruslju, 14. decembra 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – „Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (COM(2021) 550 final) (UL C 275, 18.7.2022, str. 101).

(2) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt (COM(2020) 590 final) (UL C 155, 30.4.2021, str. 20).

(3) Govor predsednice von der Leyen na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta o pripravah na zasedanje Evropskega sveta 20. in 21. oktobra 2022.

(4) Achtung Europa, ECIPE, 2021.

(5) Poletna gospodarska napoved za leto 2022.

(6) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Stroški neukrepanja na ravni EU – koristi enotnega trga (raziskovalno mnenje) (UL C 443, 22.11.2022, str. 51).

(7) How do laws and regulations affect competitiveness (Kako zakoni in predpisi vplivajo na konkurenčnost), OECD, 2021.

(8) Odbor za regulativni nadzor, letno poročilo, 2021.

(9) Odbor za regulativni nadzor, letno poročilo, 2020.

(10) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Politika varstva konkurence, primerna za spopadanje z novimi izzivi (COM(2021) 713 final) (UL C 323, 26.8.2022, str. 34).

(11) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo za storitve splošnega gospodarskega pomena na področju zdravstva in socialnih storitev v času po pandemiji. Razmišljanja in predlogi o oceni Komisije za spremembo zakonodajnega svežnja iz leta 2012 (mnenje na lastno pobudo) (UL C 323, 26.8.2022, str. 8).

(12) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg (COM(2021) 223 final – 2021/0114 (COD)) (UL C 105, 4.3.2022, str. 87).