Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ozonu škodljivih snoveh in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1005/2009

(COM(2022) 151 final – 2022/0100 (COD))

(2022/C 365/09)

Poročevalec:

Jacob PLAT

Zaprosili	Evropski parlament, 2. 5. 2022 Svet Evropske unije, 10. 5. 2022
Pravna podlaga	člen 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	31. 5. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	15. 6. 2022
Plenarno zasedanje št.	570
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	123/0/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog za revizijo Uredbe (ES) št. 1005/2009 (1), ki je poskrbela za znatno zmanjšanje ozonu škodljivih snovi (ODS), vendar so mogoča nadaljnja zmanjšanja. Nekaj še dovoljenih ODS se uporablja pri proizvodnji drugih kemičnih izdelkov, in sicer kot zaščitna sredstva proti požarom v posebne namene, na primer v letalih, in za laboratorijske analize. Vendar pa je vprašanje uporabe ODS kot penilcev v izolacijskih penah kljub njihovi opustitvi še vedno aktualno, saj je veliko teh pen še vedno vgrajenih v stavbah. Ko bodo v prihodnjih desetletjih dosegle konec svoje življenjske dobe, jih bodo odstranili, kar bi lahko povzročilo emisije. Prilagoditev uredbe, da bi bila bolj usklajena z evropskim zelenim dogovorom (2), in izboljšanje njene strukture sta dobri pobudi.

1.2

EESO odobrava skladnost uredbe z uredbo o fluoriranih toplogrednih plinih (Uredba (EU) št. 517/2014) (3). Pomembno je, da so glavna pravila teh uredb medsebojno usklajena (npr. glede carinskih kontrol, pravil o uhajanju in opredelitev).

1.3

EESO na podlagi različnih poročil, ki so na voljo, in opravljene ocene ugotavlja, da sedanja Uredba (ES) št. 1005/2009 izpolnjuje svoje vnaprej opredeljene cilje. Meni pa tudi, da bi bilo treba povečati ambicioznost, da se izpolnijo cilji zelenega dogovora, in hkrati državljane čim bolj zaščititi pred strupenimi in rakotvornimi snovmi. EESO se zato strinja z ukrepi iz predloga za nadaljnje zmanjšanje emisij ODS.

1.4

Dober nadzor in registracija sta ključna elementa za dosego dobrega rezultata. EESO se zavzema za čim bolj pregleden sistem spremljanja, ki ga je po potrebi mogoče razširiti, na primer za nove ODS, ki niso zajete v sedanji uredbi. Cilj bi moral biti univerzalen sistem, ki se uporablja v vseh državah članicah. Zaradi vodilne vloge, ki jo ima EU trenutno, bi sistem moral omogočati tudi enostavno izvajanje registracije in nadzora v državah zunaj EU.

1.5

EESO poziva tudi, naj se število izjem od prepovedi čim bolj omeji, odstopanja od seznama prepovedanih snovi pa naj bodo mogoča samo v izjemnih in nujnih primerih. Izvzete uporabe je treba strogo nadzorovati, da ne pride do zlorab in posledično do poslabšanja stanja.

1.6

EESO opozarja na nevaren in nerešen problem kopičenja velikih količin ODS v stari opremi in izolacijski peni, hkrati pa nobena mednarodna konvencija ne ureja ravnanja z viri ODS ali njihovega uničenja. Poziva k nujnim ukrepom za sprejetje učinkovite zakonodaje v državah članicah, ki bi preprečila uhajanje ODS in s tem ogrožanje atmosferskega okolja ter življenjskih pogojev prebivalcev.

1.7

V najboljšem primeru bi moralo biti ravnanje z ODS del sistema ravnanja z odpadki (za nadzor, zbiranje, zajemanje in obdelavo) ob že obstoječih krovnih politikah, zakonodaji in predpisih za posebne tokove odpadkov. Ravnanje z ODS v penah in drugih shrambah ODS je velik izziv, zlasti za države v razvoju. EU mora pokazati izvedljive rešitve in ustrezen pravni okvir.

1.8

EESO je glede na nadaljnjo visoko raven proizvodnje in uporabe ODS kot surovin in s tem povezane emisije, ki so morda podcenjene, zaskrbljen, da so bile količinske omejitve ODS za uporabo kot surovine v celoti prezrte. Omejevanje izjem za surovine v okviru nove uredbe prinaša številne okoljske koristi. Treba se je osredotočiti na okolju prijazne alternative.

1.9

Ukrepe za preprečevanje emisij fluoriranih ogljikovodikov (HFC), ki so povezani s proizvodnjo ODS in nastanejo kot stranski proizvodi, je treba okrepiti z dodatnimi zahtevami za poročanje.

1.10

Uvesti je treba ukrepe za zmanjšanje emisij novih ODS, vključno z zmanjšanjem uhajanja in zahtevami za zajemanje, recikliranje in predelavo.

2.   Ozadje

2.1

Montrealski protokol (4) o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, je prelomen večstranski okoljski sporazum, ki ureja proizvodnjo in porabo skoraj 100 sintetičnih kemičnih izdelkov, imenovanih ODS. Ti ob sprostitvi v ozračje škodujejo stratosferskemu ozonskemu plašču, varovalnemu ščitu Zemlje, ki varuje ljudi in okolje pred škodljivimi ravnmi ultravijoličnega sevanja sonca. Protokol, ki je bil sprejet 15. septembra 1987, je še vedno edini sporazum ZN, ki so ga ratificirale vse države na svetu – vseh 198 držav članic ZN.

2.2

Uredba (ES) št. 1005/2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, (uredba o ODS) je glavni instrument za obravnavo ODS v EU. Njen splošni cilj je preprečevanje emisij ODS in zagotavljanje skladnosti s Protokolom. Uredba o ODS je bila predložena v oceno v okviru programa REFIT, kjer je bilo ugotovljeno, da uredba na splošno ustreza svojemu namenu, lahko pa bi bila bolje usklajena z evropskim zelenim dogovorom in njeno zasnovo je mogoče nekoliko izboljšati. V tem smislu je namen predloga nadomestiti uredbo o ODS, hkrati pa ohraniti strog nadzor, zlasti da bi: 1. ukrepe uskladili z evropskim zelenim dogovorom z uvedbo dodatnih zmanjšanj emisij, ki so izvedljiva ob sorazmernih stroških; 2. zagotovili bolj celovito spremljanje ODS, vključno s snovmi, ki še niso nadzorovane; 3. poenostavili in izboljšali učinkovitost obstoječih pravil za zmanjšanje upravnih stroškov; 4. izboljšali jasnost in skladnost z drugimi pravili.

2.3

ODS imajo veliko večji potencial globalnega segrevanja (GWP) (5) kot ogljikov dioksid, zato je treba zmanjšati njihove emisije za boj proti podnebnim spremembam ter varovanje zdravja in dobrega počutja državljanov EU.

2.4

Montrealski protokol postopoma odpravlja proizvodnjo in uporabo ODS za namene, ki povzročajo emisije. Pravila EU o ODS so bila vedno bolj ambiciozna od Montrealskega protokola in so popolnoma odpravila ODS za namene, ki povzročajo emisije.

2.5

Ker je večina proizvodnje, uporabe in trgovanja z ODS že prepovedana, je glavni namen torej preprečevanje emisij ODS pri nekoč zakoniti uporabi v izdelkih in opremi ter pri drugih procesih, npr. za surovine, ki so izvzete iz postopnega opuščanja v skladu z Montrealskim protokolom.

2.6

Predlog uredbe o ODS je tesno povezan s predlogom o fluoriranih toplogrednih plinih (NAT/847 (6)). V obeh primerih gre za toplogredne pline, ki prispevajo h globalnemu segrevanju. Uredbi morata skupaj zagotoviti, da bo Unija izpolnjevala svoje obveznosti glede ODS in fluoriranih ogljikovodikov v skladu s Protokolom.

2.7

Cilj predloga je preprečiti 180 milijonov ton ekvivalenta CO2 in 32 000 ton dejavnika škodljivosti za ozon (ton ODP) do leta 2050 z ukrepi za zajem in uničenje ODS iz dveh vrst izolacijskih pen.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO močno podpira predlog Komisije za spremembo uredbe o ODS, da bi še dodatno zmanjšali emisije in zagotovili spodbude za uporabo okolju prijaznih alternativ.

3.2

EESO priznava, da bi nekateri ukrepi v sedanji uredbi, ki so namenjeni preprečevanju nezakonitih dejavnosti, lahko bili bolj učinkoviti, zato pozdravlja povezavo sistema za izdajo dovoljenj za ODS z okoljem enotnega okenca EU za carino (7). EESO priporoča, da se takšni ukrepi uporabljajo tudi v posebnih carinskih postopkih, vključno s tranzitom in začasnim skladiščenjem ODS.

3.3

EESO priznava velik pomen ustreznega spremljanja, da bi lahko sprejeli preventivne ukrepe in dosegli napredek. Nezakonite trgovinske prakse je mogoče prepoznati in obravnavati s pomočjo učinkovitega spremljanja in poročanja. Glede na resne okoljske vplive, ki jih povzroča nezakonita trgovina z ODS, EESO pozdravlja uvedbo minimalnih standardov za najvišje kazni v zvezi z nezakonito proizvodnjo, uvozom in dajanjem ODS na trg, vendar poziva tudi k uvedbi minimalnih kazni. Nova uredba se dobro ujema s predlogom Komisije za pregled direktive o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitev Direktive 2008/99/ES (8).

3.4

EESO močno podpira ukrepe, ki zagotavljajo zajemanje z namenom uničenja ODS v penah, pri čemer priznava bistven potencial tega ukrepa za ublažitev podnebnih sprememb in priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest, pa tudi raziskave in razvoj na področju recikliranja.

3.5

EESO pozdravlja dejstvo, da je bila skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike skrbno preučena. To je potrebno, da bi končno dosegli cilje svežnja „Pripravljeni na 55“ (2030) in zelenega dogovora (2050).

3.6

Glede na to, da je EU vodilna pri zmanjševanju ODS, EESO predlaga, da bi EU morala tudi dajati zgled drugim gospodarstvom, ko gre za delovanje po enakih pravilih, na primer z omejevanjem uporabe ODS za surovine in kot predelovalna sredstva, kadar obstajajo druge možnosti. Leta 2020 je proizvodnja nadzorovanih ODS znašala 164 704 metričnih ton, večinoma za uporabo kot surovine v EU. Znanstveniki so izrazili zaskrbljenost, da so sporočene emisije, ki nastanejo pri postopkih s surovinami, podcenjene in bi lahko po vsem svetu doprinesle k povišani ravni ogljikovega tetraklorida (CTC) in CFC-113 v atmosferi (9).

3.7

EESO predpostavlja, da revizija ne bo povzročila pretiranega upravnega ali finančnega bremena. Predvideva se, da bo predlog zaradi poenostavitve podjetjem prinesel številne ugodnosti. Dobro je tudi to, da je od revizije mogoče odstopati samo v izjemnih primerih.

3.8

EESO meni, da je vključitev novih ODS, ki še niso zajete v Protokolu, dobra izboljšava. V letu 2020 je bila proizvodnja novih snovi v metričnih tonah približno šestkrat večja od proizvodnje nadzorovanih snovi. Zato je pomembno spremljati razvoj na tem področju, vključno z uporabljenimi in proizvedenimi količinami, in zmanjšati emisije novih plinov, da bi zmanjšali njihov vpliv na ozonski plašč in podnebne spremembe.

3.9

EESO pozdravlja posodobljeno oceno učinka, zlasti v zvezi z glavnim ukrepom za zmanjšanje emisij, ki uvaja zajemanje in uničenje izolacijskih pen. Ocenjevanje, kakor je urejeno v predlogu, je potrebno, da bi lahko med tem ocenili rezultate. Strokovnjaki imajo pri tem pomembno vlogo, kar zadeva izolacijsko peno in razvoj. Upoštevati bi bilo treba tudi upravno breme.

3.10

EESO pozdravlja ukrepe za pojasnitev vloge carinskih organov in organov za nadzor trga, da bi lahko nadzorovali trgovino z ODS. To je potrebno, ker še vedno prihaja do nezakonitega trgovanja (10).

3.11

Prekomerna uporaba ODS kot hladilnih sredstev in penilcev v preteklosti je povzročila kopičenje velikih količin ODS, npr. v starih hladilnikih, izolacijski peni ali jeklenkah. E-odpadki, ki vsebujejo ODS, lahko sproščajo tudi druge strupene in rakotvorne snovi: svinec, kadmij, poliklorirane bifenile (PCB), zaviralce gorenja in še veliko drugih. Ker niti Montrealski protokol niti katera koli druga mednarodna konvencija na področju okolja ne urejata ravnanja z obstoječimi shrambami ODS in njihovega uničenja, je vsaka država sama odgovorna za vzpostavitev uspešnega sistema za ravnanje s shrambami ODS, s katerim bi se obvladal ta pomemben vir emisij. EESO zato meni, da je pomembno uresničiti cilj varovanja atmosferskega okolja s preprečevanjem uhajanja in izpustov, ki ga omogoča učinkovito upravljanje shramb ODS.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

Proizvodnja, uporaba in trgovanje z ODS za namene, ki povzročajo emisije, so že prepovedani. EESO zato podpira cilj novega predloga, da se prepreči zlasti emisije ODS iz izdelkov in opreme, pri katerih je bila uporaba takšnih snovi prej dovoljena. Pomemben del tega je obveznost zajemanja in uničenja ODS v določenih vrstah izolacijske pene ob prenovi ali rušenju stavb. Vendar EESO ugotavlja, da je mogoče storiti več za podporo EU pri uvajanju okolju prijaznejših alternativ ozonu škodljivim snovem, ki se uporabljajo kot surovine in predelovalna sredstva.

4.2

Revizija uredbe bo pripomogla k uresničitvi cilja Pariškega sporazuma (11), da se temperatura v najboljšem primeru ne bi zvišala za več kot 1,5 oC.

4.3

EESO pozdravlja zahtevo po minimalni ravni usposabljanja za zaposlene, ki delajo z ODS. Vendar upamo, da bodo te minimalne zahteve enake za vse države članice.

4.4

EESO ugotavlja, da se znatne količine ODS še naprej uporabljajo kot surovine v kemijski proizvodnji kljub razpoložljivosti alternativ v nekaterih postopkih s surovinami. Nadaljnja uporaba HCFC-22 je še posebej zaskrbljujoča zaradi visokih emisij z njim povezanega stranskega proizvoda HFC-23, ki ima potencial globalnega segrevanja (GWP) 14 600 (12). EESO ugotavlja, da bi omejevanje izjem na področju surovin v skladu z Montrealskim protokolom imelo številne prednosti (13), EU pa bi morala dajati zgled s prepovedjo nadaljnje uporabe ODS za surovine in predelovalna sredstva, kjer so na voljo okolju neškodljive alternative. To bi lahko predstavljalo 38 % vseh ODS, uporabljenih za surovine v EU.

4.5

Glede na zaskrbljenost zaradi ODS, ki se uporabljajo kot surovine, in z njimi povezanih emisij EESO priporoča, da se morebitno sprejetje izvedbenih aktov Komisije za določitev največjih količin in ravni emisij ter seznama podjetij, ki imajo dovoljenje za uporabo predelovalnih sredstev (kakor je določeno v členu 7(3)), razširi na surovine, in sicer tako, da se v člen 6 vključi enakovredna določba.

4.6

Glede na morebitne emisije HFC-23, povezane z uporabo HCFC-22, EESO pozdravlja izjavo o skladnosti kot prvi korak v boju proti temu ter poziva k nadaljnjim ukrepom, vključno s poročanjem, preverjanjem in zahtevanim razkritjem proizvodnega obrata izvora ter dokazilom o zmanjševanju stranskega proizvoda HFC-23 in sledljivosti.

4.7

EESO priznava zaskrbljenost zaradi vpliva emisij novih snovi, vključno s tistimi v Prilogi II (npr. hitro povečanje koncentracije diklorometana v ozračju, ki lahko obnovo ozonskega plašča občutno upočasni, za več kot desetletje (14)), zato priporoča, da se ukrepi, ki zahtevajo zajemanje, recikliranje in predelavo (člen 20), ter zahteve v zvezi z uhajanjem (člen 21) uporabijo tudi za pline iz Priloge II. Poleg tega morajo podjetja imeti veljavno registracijo v sistemu dovoljenj pred uvozom ali izvozom plinov iz Priloge II.

---

(1)  UL L 286, 31.10.2009, str. 1.

(2)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52019DC0640&from=SL

(3)  UL L 150, 20.5.2014, str. 195.

(4)  https://treaties.un.org/doc/publication/unts/volume%201522/volume-1522-i-26369-english.pdf

(5)  Potencial globalnega segrevanja (GWP) je bil razvit, da se omogoči primerjava vplivov različnih plinov na globalno segrevanje. Natančneje gre za merilo, koliko energije bodo emisije 1 tone plina absorbirale v določenem časovnem obdobju glede na emisije 1 tone ogljikovega dioksida (CO2).

(6)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o fluoriranih toplogrednih plinih, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 517/2014 (COM(2022) 150 final – 2022/0099 (COD)) (glej stran 44 tega Uradnega lista).

(7)  Za več informacij o okolju enotnega okenca EU za carino glej https://ec.europa.eu/taxation_customs/eu-single-window-environment-customs_sl.

(8)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitvi Direktive 2008/99/ES (COM(2021) 851 final – 2021/0422 (COD)) (UL C 290, 29.7.2022, str. 143).

(9)  Solomon idr., 2020, Unfinished business after five decades of ozone-layer science and policy (Po petih desetletjih proučevanja ozonskega plašča in s tem povezanih politik je vprašanje še vedno aktualno), Nature Communications, 11:4272.

(10)  https://www.europol.europa.eu/media-press/newsroom/news/how-company-earned-to-%E2%82%AC1-million-illegally-trading-ten-tons-of-ozone-depleting-substances

(11)  https://unfccc.int/sites/default/files/english_paris_agreement.pdf

(12)  Spojina HFC-23 (trifluorometan ali CHF3), močan toplogredni plin, katerega 100-letni GWP znaša 14 600, nastaja kot stranski proizvod med proizvodnjo HCFC-22 (klorodifluorometan ali CHClF2).

(13)  Andersen idr., 2021, Narrowing feedstock exemptions under the Montreal Protocol has multiple environmental benefits (Omejevanje izjem na področju surovin v okviru Montrealskega protokola prinaša številne okoljske koristi), PNAS 2021, Vol. 118, št. 49, https://doi.org/10.1073/pnas.2022668118.

(14)  Hossaini, R., Chipperfield, M., Montzka, S. idr., The increasing threat to stratospheric ozone from dichloromethane (Vse večja grožnja stratosferskega ozona zaradi diklorometana), Nat Commun 8, 15962 (2017), https://doi.org/10.1038/ncomms15962.