Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o trajnostnih izdelkih kot pravilu

(COM(2022) 140 final)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke in razveljavitvi Direktive 2009/125/ES

(COM(2022) 142 final – 2022/0095 (COD))

(2022/C 443/18)

Poročevalec:

Thomas WAGNSONNER

Zaprosila	Evropska komisija, 16. 5. 2022 Evropski parlament, 2. 5. 2022 Svet, 10. 6. 2022
Pravna podlaga	člen 192(1) in člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	30. 6. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	14. 7. 2022
Plenarno zasedanje št.	571
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	205/1/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predloge iz akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in v tem mnenju posebej podpira pot do bolj trajnostnih izdelkov. Meni, da bi bil potreben tudi usklajen pravni pristop. Hkrati poudarja, da v predlogu nove uredbe o okoljsko primerni zasnovi zaradi številnih delegiranih aktov veliko vprašanj še vedno ni pojasnjenih. Poleg tega predlaga, naj bo zaradi potrebe po zmanjšanju porabe virov in varstvu podnebja izvajanje hitrejše in ambicioznejše.

1.2

EESO zlasti poudarja, da je to krožno pot mogoče doseči le, če bodo vsi gospodarski subjekti, tj. proizvajalci, potrošniki in delavci, pa tudi oblasti ustrezno vključeni in obveščeni. Za dobro izvajanje so nujna ustrezna jasna, dobra in skladna pravila, da se trajnostnim izdelkom zagotovijo pošteni konkurenčni pogoji.

1.3

EESO pozdravlja nove elemente uredbe, kot so razširitev področja uporabe, nove zahteve za okoljsko primerno zasnovo (trajnost, popravljivost, recikliranje, vpliv na okolje, emisije CO2 itd.) ter zahteve glede informacij v digitalnem potnem listu za izdelke in na nalepkah, pri čemer je poudarjen pomen pravilnih in smotrnih informacij zlasti za potrošnike.

1.4

EESO podpira prepoved uničenja neprodanega blaga, pri čemer se kot neprodano blago razume novo, vrnjeno ali popravljivo blago. EESO poleg tega pozdravlja, da uredba v povezavi s svežnjem o krožnem gospodarstvu odpravlja obstoječe problematične prakse, kot sta zeleno zavajanje in zastarelost.

1.5

Forum za okoljsko primerno zasnovo je podporni organ s številnimi nalogami pri izvajanju. V njegovem okviru bi bilo treba vsem deležnikom in predstavnikom civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, dati možnost, da podajo zamisli in predloge za izboljšanje procesa.

1.6

EESO se zaveda izzivov, s katerimi se soočajo proizvajalci in podjetja, zlasti mala in srednja podjetja (MSP). Pri tem je treba na vsak način preprečiti nepotrebno upravno breme. Poudariti je treba tudi priložnost, da se s standardi za trajnostne izdelke doseže nova raven evropske proizvodnje „Izdelano v Evropi“.

1.7

Instrumenti za izjavo o skladnosti in samoregulacijo zagotavljajo podjetniški prostor. Učinkovit in usklajen nadzor med državami članicami z zanesljivimi informacijami za potrošnike krepi zaupanje v dober prehod z linearnega na krožno gospodarstvo.

1.8

EESO obžaluje, da v uredbi ni zajeta socialna razsežnost. Sklicevanje na predlog Komisije za direktivo o potrebni skrbnosti podjetij se ne zdi zadostno.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Linearni gospodarski sistem prekomerno obremenjuje svetovne vire. V obdobju med konferencama OZN o podnebnih spremembah v Parizu in Glasgowu je bilo porabljenih več kot pol bilijona ton novih virov. V poročilu o vrzeli v krožnosti za leto 2022 (1) je navedeno, da se po svetu reciklira le 8,6 % tega, kar se uporabi, oziroma da je vrzel v krožnosti več kot 90-odstotna. Krožno gospodarstvo lahko učinkovito prispeva k zmanjšanju porabe virov.

2.2

V Evropi je bila priznana potreba po ohranjanju virov. Evropska komisija je predlagala zeleni dogovor, strategijo EU za rast za pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom. Zaradi težav v dobavni verigi, ki so posledica pandemije in ruske invazije v Ukrajini, je ukrepanje vse nujnejše. Podjetja in potrošniki čutijo pomanjkanje in zvišanje cen na številnih področjih.

2.3

Evropska komisija je konec marca 2022 v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo predstavila naslednje pobude: — sporočilo Komisije o trajnostnih izdelkih kot pravilu; — predlog uredbe o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke; — delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami za obdobje 2022–2024; — strategija EU za trajnostne in krožne tekstilne izdelke; — predlog revizije uredbe o gradbenih proizvodih; — predlog vključite potrošnikov v zeleni prehod.

2.4

V tem mnenju sta obravnavana sporočilo Komisije o trajnostnih izdelkih kot pravilu (COM(2022) 140 final) in predlog uredbe o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke in razveljavitvi Direktive 2009/125/ES (COM(2022) 142 final – 2022/0095 (COD)).

2.5

V sporočilu je poudarjeno, da je treba ponovno preučiti prevladujoči linearni gospodarski model in sprejeti ukrepe za prehod na krožno gospodarstvo. Usklajen pristop po vsej Evropi krepi konkurenčnost, ustvarja delovna mesta in potrošnikom zagotavlja trajnostne izdelke. Za to je potreben nov pristop k proizvodnji izdelkov, ki presega sedanje minimalne zahteve (REACH, označevanje z energijskimi nalepkami, embalaža itd.).

2.6

Področje uporabe nove uredbe o okoljsko primerni zasnovi je zelo razširjeno in bo s sektorskimi pobudami za tekstilne izdelke, gradbene proizvode itd. prispevalo k ohranjanju virov in energijski učinkovitosti. Zlasti nova vsebina za izboljšanje življenjske dobe izdelkov (trajnost, popravljivost, boljše recikliranje itd.) in boljše informacije o izdelkih z digitalnim potnim listom bo od podjetij zahtevala, da pregledno predstavijo kakovost in vpliv svojih izdelkov v življenjskem ciklu. Potrošniki bodo imeli možnost primerjati in oceniti izdelke, ki izpolnjujejo evropske zahteve glede trajnostnosti.

2.7

Zahteve za izdelke iz uredbe o okoljsko primerni zasnovi dopolnjujejo dodatni spremljevalni ukrepi. Obvezne informacije o koristih izdelka in koristih za okolje ter informacije o popravilih, trajnosti in prepovedi zelenega zavajanja krepijo položaj in zaupanje potrošnikov. Nadzor izdelkov, ki ga izvajajo javni organi, in pregledno spremljanje skladnosti z merili za proizvode zagotavljata možnost izbire med visokokakovostnimi izdelki in s tem jamčita enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO načeloma soglaša s cilji krožnega gospodarstva in pobude za politiko trajnostnih izdelkov, saj trajnostnost pomeni združevanje okoljskih, gospodarskih in socialnih vidikov. To pomeni, da morajo vsi gospodarski subjekti izpolnjevati nujne, nove in stroge zahteve. Podjetja morajo pri proizvodnji in zasnovi izdelkov izhajati iz trajnostnosti in o tem zagotoviti informacije. Potrošniki morajo to razumeti in na podlagi informacij odgovorno sprejeti „pravilno“ odločitev. Za to so potrebne ustrezne kampanje ozaveščanja. Potreben je učinkovit nadzor, s katerim bi se zagotovilo doseganje ciljev in preprečilo njihovo spodkopavanje, saj bi to škodilo Evropi oziroma spodbudilo „zeleni skepticizem“. Cilj je predvsem zagotoviti dobra delovna mesta, boljši razvoj, celosten vidik ter obveščenost potrošnikov in strank.

3.2

Ta uredba in krožno gospodarstvo določata nove standarde. Da bi bile te zahteve sprejete, da bi zaživele in vodile h krožnemu gospodarskemu ciklu, je treba spodbuditi in aktivno vključiti gospodarske subjekte – potrošnike, proizvajalce, podjetnike, sindikate in raziskovalne institucije. Pri tem bosta v pomoč zagotavljanje ustreznih informacij o priložnostih in ciljih ter pravočasno vključevanje deležnikov.

3.3

EESO podpira usklajen pristop v uredbi in delegiranih aktih, da bi preprečili razdrobljenost in obravnavali posebnosti izdelkov, njihovo cenovno dostopnost za potrošnike in konkurenco. Trajnostni izdelki so evropska priložnost za podjetja, inovacije in delovna mesta ter v skladu z željo potrošnikov po vplivu na okolje in dolgi življenjski dobi.

3.4

EESO pozdravlja razširitev področja uporabe na več izdelkov in strožje zahteve. EESO ugotavlja, da so na primer digitalni potni list za izdelke, pravila o neprodanem blagu in pravila za posamezne izdelke novost za proizvodna podjetja, vendar so potrebni za doseganje krožnega gospodarstva. Hkrati se s tem uveljavlja nov standard „Izdelano v Evropi“. Poleg tega se ustvarjajo priložnosti za gospodarstvo na področju zasnove, odstranjevanja in popravil.

3.5

EESO poudarja, da je treba zagotoviti skladnost vseh zadevnih pravnih področij. To vključuje skladnost v okviru tega akcijskega načrta glede časovnega razporeda in vsebine, da se ne bi zmanjšala učinkovitost zaradi segmentacije zakonodaje in razlik pri izvajanju v državah članicah. Prav tako pa je treba zagotoviti skladnost z drugimi pomembnimi spremljevalnimi pravnimi področji, kot so nedavno predložena direktiva Evropske komisije o potrebni skrbnosti za podjetja, sistemi ravnanja z odpadki, pomembnimi za krožnost, vključno z izvoznimi ukrepi, uredbo o nadzoru trga itd.

3.6

EESO priznava potrebo po sprejetju delegiranih aktov, vendar zahteva od Komisije podrobnejši delovni načrt, ker je glede tega precej negotovosti. S tem naj bi zagotovili, da bodo v delegiranih aktih zajeti številni izdelki. Hkrati je treba že v zgodnji fazi vključiti organizacije civilne družbe in sindikate.

3.7

EESO ugotavlja, da je uredba o okoljsko primerni zasnovi zelo zapleten pravni akt, ki bo povzročil spremembo gospodarskega modela. Potrebno je hitro, vendar tudi dobro izvajanje vsebine. Zato je treba zagotoviti ustrezne kadrovske vire za izvajanje delegiranih aktov. Ker nove zahteve veljajo tudi za potrošnike, podjetja, serviserje in nadzorne organe, je treba v postopek obveščanja ustrezno vključiti tudi vse gospodarske subjekte.

3.8

Javni sektor bi moral s svojim postopkom javnega naročanja imeti vodilno vlogo na področju zelenih javnih naročil. Vendar bi bilo mogoče večji učinek doseči tudi s tem, da bi bila zelena javna naročila pogoj tudi v smernicah o financiranju v zvezi s spodbudami ali subvencijami, kot so različni naložbeni programi EU za podjetja ali tretje strani.

3.9

EESO meni, da bi morale biti zahteve za okoljsko primerno zasnovo koristne za potrošnike ter da bi morala biti ta korist jasna in enostavno prepoznavna. Zaradi obsežnejših zahtev iz nove uredbe o okoljsko primerni zasnovi se lahko povečajo stroški nakupa izdelkov, hkrati pa se to izravnava s prihranki, povezanimi z boljšo učinkovitostjo, trajnostjo, nadgradljivostjo in popravljivostjo ter višjo vrednostjo ob koncu življenjske dobe. Z energijsko učinkovitejšimi napravami je mogoče prihraniti energijo in denar. Poleg tega so izdelki z dolgo življenjsko dobo bolj ekonomični. Z novim predlogom direktive bi lahko potrošniki v povprečju prihranili 285 EUR (2) na leto. V uredbi je poudarjena cenovna dostopnost, pri čemer bi morala ta zahteva upoštevati različne proračune v gospodinjstvih, da okoljsko primerna zasnova ne bi postala ekskluzivna. Zato je še toliko pomembneje, da se potrošnikom zagotovi finančna podpora za prvi nakup in popravilo trajnostnih proizvodov.

3.10   Okoljski vidiki

3.10.1

Okoljsko primerna zasnova je zahteva po krožnem razmišljanju, ki ga EESO posebej poudarja v zvezi z — zakonodajo in nadzornimi ukrepi: omilitve ali izjeme v delegiranih aktih ali prostovoljnih zavezah ter možnosti izogibanja in vrzeli pri nadzoru bi bile v nasprotju s cilji. Zahteve glede okoljsko primerne zasnove, učinkovitosti in informacij, vključno s parametri izdelka, bi morale biti dosledne na visoki ravni; — podjetji, ki bi morala že med postopkom načrtovanja razmišljati o vplivih na okolje v celotnem življenjskem ciklu, dolgotrajni uporabi izdelka, enostavnem vzdrževanju in popravilu ali o tem, kateri naslednji izdelek lahko nastane iz njega. Ponovno je treba preučiti tudi standardizacijo izdelkov. Primeri so različne dimenzije pnevmatik ali polnilnih kablov; — potrošniki, ki bi morali pri odločanju o nakupu prejeti bistvene informacije o vplivu na okolje, življenjski dobi, popravilu, naknadni uporabi, odstranjevanju.

3.10.2

Recikliranje je za dolgotrajno uporabo in ponovno uporabo naslednji element uredbe, ki omogoča varčevanje z viri. Njegov namen je povečati vsebnost recikliranih materialov v izdelkih, možnosti recikliranja izdelkov ter vrednost sektorjev recikliranja in popravil. EESO podpira ta cilj, vendar opozarja, da je treba na tem področju odpraviti še nekaj tehničnih, pravnih in konceptualnih ovir. Razmišljanje v smislu snovne zanke kaže na ogromno potrebo po prehodu. Višji delež recikliranja bi moral na primer biti povezan z minimalno stopnjo uporabe recikliranega materiala in teoretična možnost recikliranja (3) izdelkov bi morala biti skladna s tehnično izvedljivostjo recikliranja in praktičnim izvajanjem ukrepov recikliranja. V sektorju plastike so na primer potrebne številne spremembe pri oblikovanju in proizvodnji, nenazadnje pa je dejstvo, da sekundarne surovine niso enakovredne primarnim surovinam (4). Recikliranje je tudi priložnost za Evropo: visokokakovostni kovinski minerali se na primer uvažajo kot surovina ali izdelek, po uporabi pa se tako rekoč brezplačno odstranijo ali pošljejo po svetu; to velja zlasti za avtomobile in elektronske odpadke. Obravnavati bi jih bilo treba kot dragocene surovine in z njimi tako tudi ravnati. Razstavljanje, predelava in recikliranje koristijo podnebju, ustvarjajo pa tudi veliko vrednost in delovna mesta (5). Pri vsem tem je ključno tudi gospodarsko, ekološko in socialno ravnovesje.

3.10.3

EESO pozdravlja predlog za sprejetje ukrepov glede neprodanega blaga, pri čemer bi lahko ubrali bolj ambiciozen pristop. Uničenje brezhibnih izdelkov, ki vključujejo nove, vrnjene ali popravljive izdelke, je z vidika družbe nezaželeno, ker gre pri tem za tratenje virov. Predlog Komisije, naj prvi ukrepi zajemajo spodbujanje podjetij k dokumentiranju in naj ne vključujejo MSP, po mnenju EESO ne zadostuje. Že samo možnost, da se strožji ukrepi uvedejo z delegiranimi akti, vzbuja dvome o učinkovitem uresničevanju ciljev. EESO podpira prepoved uničevanja neprodanih izdelkov, če niso nevarni. Poleg tega bi bilo treba podjetja in maloprodajne platforme spodbujati k razvoju poslovnih praks, ki znatno zmanjšujejo obseg vrnjenih izdelkov in neprodanih zalog. Tudi potrošnike bi bilo treba ozaveščati o vplivu vrnjenega blaga na okolje.

3.11   Gospodarski vidiki

3.11.1

EESO poudarja, da je treba predlog uredbe načeloma pozdraviti z vidika MSP, vendar ima tudi nekaj pomislekov. MSP so na voljo le nekateri (kadrovski) viri. Potrebam in zahtevam MSP bi morali biti prilagojeni zlasti podporni ukrepi iz uredbe. Poleg tega se MSP spopadajo s težavami pri dostopu do zahtevanih javnih naročil. Zato je treba poiskati rešitve, ki bi jim omogočile sodelovanje v ustreznih postopkih. Navsezadnje je treba z vidika MSP zagotoviti dopolnjevanje med uredbo o trajnostnih proizvodih in predpisih za posamezne proizvode. S tem bi preprečili podvajanje stroškov in birokracije.

3.11.2

Izvajalci popravil so ključni za dolgo življenjsko dobo izdelka. Zato bi bilo treba izvajalcem storitev popravil, socialno-ekonomskim podjetjem za ponovno uporabo ter pobudam civilne družbe in lokalnim pobudam za popravila pomagati, da bi našli svoje mesto v tem krožnem modelu. V Nemčiji in Avstriji se je na primer za pobude za popravila izkazala koristna sklenitev zavarovanja za popravilo, ki hkrati zagotavlja pravico do popravila.

3.12

Novi krožni poslovni modeli (6) so v sporočilu navedeni kot pomembno orodje. Biti morajo privlačni, zanimivi in morajo spodbujati podjetja in potrošnike ter zagotavljati ustrezne delovne pogoje. V praksi že obstajajo tovrstni modeli, med drugim delilno gospodarstvo, izdelek kot storitev itd. EESO poziva k spodbujanju uporabe obstoječih platform najboljše prakse, ki jih je treba prilagoditi aktualnim izzivom krožnega gospodarstva. Med navedenimi primeri so gradbeni vrtiljak, v katerem se materiali v primeru rušenja ali prenove ponudijo novim uporabnikom, ali mreže za popravila, prek katerih se lahko povežejo potrošniki in serviserji. Vendar številne podatkovne zbirke niso dovolj privlačne za ponudnike in uporabnike.

3.13

EESO poudarja, da je treba povečati ozaveščenost potrošnikov o trajnostnem ravnanju in uporabi izdelkov do konca njihove življenjske dobe. Znanstvene študije (7) kažejo, da se funkcionalni izdelki, ki se ne uporabljajo več (npr. prenosni računalniki, mobilni telefoni, opekači itd.), kopičijo v gospodinjstvih do šest let. Zato je treba potrošnike ustrezno spodbujati, da izdelke, ki jih ne uporabljajo več, ohranijo v krogu uporabe.

3.14   Socialni vidiki

3.14.1

EESO obžaluje, da v uredbi ni zajeta socialna razsežnost. Sklicevanje na predlog Komisije za direktivo o potrebni skrbnosti podjetij (8) ne zadostuje, saj se ta direktiva jasno osredotoča na postopkovno usmerjen pristop h globalnim vrednostnim verigam, zato socialnih vprašanj, ki zadevajo posamezne izdelke, ne bi bilo mogoče obravnavati v zadostnem obsegu. EESO izrecno poudarja, da je treba v okviru trajnostnosti vse tri razsežnosti, in sicer gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost, vedno obravnavati skupaj, zato spodbuja Komisijo, naj ponovno preuči uredbo z vidika smiselnosti vključitve socialnih vidikov za posamezne izdelke.

3.14.2

EESO poudarja, da zelena delovna mesta niso samodejno trajnostna delovna mesta, če se ne upoštevajo vsi cilji trajnostnega razvoja. Zlasti zaradi konkurenčnosti je pomembno zagotoviti upoštevanje delovnih standardov.

3.14.3

Projekt evropskih socialnih partnerjev (9) je obravnaval vpliv krožnega gospodarstva na zaposlovanje in delovne pogoje. Prehod na krožno gospodarstvo bi lahko do leta 2030 ustvaril od 250 000 do 700 000 delovnih mest. Vplivi na posamezne sektorje in regije se zelo razlikujejo. Sektorja odpadkov in popravil bosta imela nadpovprečno korist, rudarstvo in kemična industrija pa bosta negativno prizadeta. Potrebni bodo tudi dobro izobraženi delavci (npr. za ravnanje z odpadki). Na splošno je pomembno zagotoviti, da so na voljo dobra delovna mesta in da se izplačujejo dostojne plače. EESO obžaluje, da Komisija ne načrtuje socialnega dialoga, ki bi upošteval posledice prehoda na krožno gospodarstvo za delavce.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Informacije v digitalnem potnem listu za izdelke, na nalepkah in znaku za okolje

4.1.1

EESO pozdravlja dostop do celovitih informacij o izdelkih v digitalnem potnem listu za izdelke. Informacije bi morale biti ciljno usmerjene in dostopne vsem akterjem v dobavni verigi na uporabniku prijazen način. Vsebina bi morala biti podlaga za odločanje potrošnikov o nakupu, ponovni uporabi, popravilu in odstranjevanju v okviru krožnega gospodarstva. Sem spadajo vsebnost CO2 v izdelku, delež redkih zemelj, nevarne sestavine, materiali, ki jih ni mogoče reciklirati, seznam popravljivih delov in njihova razpoložljivost ali v primeru programske opreme združljivost in stroški. Pozdravljamo možnost vključitve informacij o drugih vidikih trajnostnosti v digitalni potni list za izdelke (10). Predlaga se, da se digitalni potni list za izdelke dopolni s seznamom popravil, ki vsebuje informacije o popravljivosti, zlasti o pomembnih obrabljivih delih, ceni rezervnih delov in njihovi razpoložljivosti, ter z informacijami o delovnih pogojih, v katerih so bili proizvedeni izdelki. Glavne informacije, kot sta garancija in vsebnost CO2 v izdelku, bi morale biti potrošnikom na voljo tudi v fizični obliki.

Digitalni potni list za izdelke ne bi smel biti instrument, ki bi od podjetij zahteval dodatne vire (zbiranje podatkov), temveč bi moral integrirati obstoječe sisteme. Vendar je lahko zaradi zahteve po zagotavljanju vse bolj preglednih in hkrati občutljivih podatkov potreben tudi pregled skladnosti odločitve o pravicah industrijske lastnine.

4.1.2   Nalepke

Namen nalepk je potrošnikom zagotoviti informacije o izdelku, ki jih je treba še določiti v delegiranih aktih. EESO poudarja, da je treba strankam posredovati pravilne, vidne in jasne informacije, pri čemer so bistvene informacije o vplivu na podnebje, vsebini in sestavi, spoštovanju standardov za zaposlene, trajnosti in popravljivosti.

4.1.3   Znak za okolje

Številni izdelki in storitve so na podlagi strokovne ocene certificirani z evropskim znakom za okolje. S tem se potrošnikom olajša prepoznavanje prijaznosti do okolja, trajnosti in visoke kakovosti ter omogoči primerjavo z drugimi izdelki in storitvami. Vendar zahteve za znak za okolje kvečjemu dopolnjujejo in ne nadomeščajo predpisov za izdelke iz uredbe o okoljsko primerni zasnovi, pri čemer morajo organi pri opravljanju nadzora v skladu z uredbo o okoljsko primerni zasnovi preverjati tudi informacije o znakih za okolje.

4.2   Spletne tržnice

Pomembni so enaki pogoji za vse gospodarske subjekte, zato bi se morale določbe o odgovornosti uporabljati za spletne tržnice zlasti takrat, ko noben drug akter v dobavni verigi ne ukrepa proti neskladnemu proizvodu (11).

4.3

Nadzor trga, tj. pregledi, prepovedi in globe, se prenese na države članice in kršitve objavijo v ICSMS (Information and Communication System for Market Surveillance – informacijski in komunikacijski sistem za nadzor trga), evropskem sistemu poročanja in obveščanja za izdelke, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni ali so nevarni. EESO podpira predlog za razširitev in izboljšanje nadzora trga, saj od 10 do 25 % pregledanih izdelkov ne ustreza direktivi o okoljsko primerni zasnovi (12). Da bi državam članicam omogočili izvajanje nalog, je treba zagotoviti ustrezna sredstva za nadzor trga. Zlasti v zvezi s kršitvami bi bilo treba zagotoviti, da organi za nadzor trga ustrezno spremljajo neskladnost izdelkov. Žal se vedno znova pojavijo negativni primeri izogibanja ugotavljanju skladnosti, kot nedavno v primeru mask za zaščito proti koronavirusu. Organi bi morali redno izvajati naključne preglede. Kot pristojni prijavitelji kršitev bi morale biti vključene tudi potrošniške organizacije. To bi delovalo hitro in učinkovito ter bi dopolnjevalo direktivo o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov. Učinkovit nadzor trga v vseh državah članicah na tem področju zahteva zelo dejavno vlogo Evropske komisije, da bodo imela vsa podjetja v evropskem gospodarskem prostoru enake konkurenčne pogoje z enako ravnjo nadzora. Poleg tega je treba opozoriti še na možnosti za izboljšanje spletne strani ICSMS in informacij, ki jih vsebuje.

4.4

Pozdraviti je treba forum za okoljsko primerno zasnovo in vključenost vseh deležnikov v ta proces, vendar je treba zagotoviti učinkovito delovanje in poskrbeti za jasne pristojnosti, kompetence in sredstva za navedene naloge. Forum na primer ne more oceniti samoregulativnih ukrepov; to je naloga javnega organa oziroma Evropske komisije.

4.5

Samoregulacija kot alternativni instrument delegiranemu aktu za skupino izdelkov bi morala biti izjema. Kadar se uporablja, bi morala biti merila za jasnost, pokritost trga in kakovost tovrstnih ukrepov blizu delegiranim aktom.

4.6

EESO želi v zvezi s to temo izrecno omeniti evropsko platformo deležnikov za krožno gospodarstvo (13). Pobuda, ki sta jo marca 2017 skupaj začela EESO in Evropska komisija, podpira nova partnerstva in nadaljnji razvoj rešitev za krožno gospodarstvo po vsej Evropi. Cilj je tudi izraziti pomemben prispevek krožnega gospodarstva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN.

---

(1)  Circle Economy: The Circularity Gap Report 2022, Project Platform for Accelarating the Circular Economy (PACE) (Krožno gospodarstvo: Poročilo o vrzeli v krožnem gospodarstvu za leto 2022, Projektna platforma za pospeševanje krožnega gospodarstva).

(2)  https://ec.europa.eu/info/energy-climate-change-environment/standards-tools-and-labels/products-labelling-rules-and-requirements/energy-label-and-ecodesign/about_sl

(3)  Pomberger, R. (2020). Über theoretische, praktische und reale Recyclingfähigkeit (O teoretični, praktični in stvarni možnosti recikliranja), https://doi.org/10.1007/s00506-020-00721-5, https://doi.org/10.1007/s00506-019-00648-6.

(4)  Sporočilo Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu (COM(2018) 28 final).

(5)  UL C 220, 9.6.2021, str. 118.

(6)  Glej INT/778: Inovacije kot spodbuda za nove poslovne modele (raziskovalno mnenje) (UL C 303, 19.8.2016, str. 28).

(7)  Javno posvetovanje, NAT/851, prispevek Gudrun Obersteiner, 29. april 2022.

(8)  COM(2022) 71 final.

(9)  https://www.etuc.org/en/publication/european-social-partners-project-circular-economy-and-world-work-0

(10)  COM(2022) 142 final – 2022/0095 (COD), str. 29, točka 26.

(11)  Opomba: INT/957 – Revizija direktive o splošni varnosti proizvodov (UL C 105, 4.3.2022, str. 99); v tem mnenju so že obravnavani pomembni vidiki varnosti proizvodov.

(12)  J. Bürger/G. Paulinger, Dunajska delavska zbornica (2022), https://emedien.arbeiterkammer.at/viewer/resolver?urn=urn:nbn:at:at-akw:g-5230098, str. 88.

(13)  https://circulareconomy.europa.eu/platform/