Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Politika varstva konkurence, primerna za spopadanje z novimi izzivi

(COM(2021) 713 final)

(2022/C 323/06)

Poročevalka:

Émilie PROUZET

Zaprosilo	Evropska komisija, 20. 12. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	5. 5. 2022
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	19. 5. 2022
Plenarno zasedanje št.	569
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	223/1/6

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Sporočilo poudarja sposobnost prilagajanja politike konkurence novim tržnim pogojem, strateškim prednostnim nalogam in potrebam potrošnikov. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) priznava, da je politika konkurence prispevala k ohranjanju in spodbujanju gospodarske blaginje EU, ki je močno zavezana načelom socialnega tržnega gospodarstva.

1.2

EESO pozdravlja odločitev Evropske komisije, da po pandemiji podaljša začasni okvir za državno pomoč. Vendar priznava, da so ti ukrepi preveč izjemni, da bi se razširili na splošni okvir in postali trajni.

1.3

Komisija se je leta 2022 ponovno hitro odzvala s sprejetjem začasnega okvira, povezanega z vojno v Ukrajini, zato je nujno poskrbeti, da bodo podjetja od njega dejansko lahko imela koristi. Začasna krizna ureditev bi morala dopolnjevati instrumente državne pomoči, ki so državam članicam že na voljo, ter obstoječa sredstva v okviru nacionalnih načrtov odpornosti. EESO poziva Komisijo, naj pripravi smernice, da bi olajšala hitro podporo vlad držav članic sektorjem, ki so jih izredne razmere zelo prizadele, na primer z nacionalnimi ukrepi pomoči, kot so zajamčeno zavarovanje komercialnih kreditov ali drugi finančni instrumenti. EESO tudi poudarja, da je potreben dostop evropskih podjetij do začasnih ukrepov odvisen zlasti od dosegljivih pogojev glede upravičenosti, ki najbolj prizadetih podjetij ne bodo omejevali.

1.4

V okoliščinah, kjer vlada velika negotovost, EESO podpira izvajanje politike konkurence, ki je še posebej primerna za uspeh naših prehodov, za kar so potrebne ambiciozne trgovinske in naložbene politike, izjemne javne in zasebne naložbe, inovacije in dobro delujoč enotni trg. EU in države članice morajo zdaj vzpostaviti pravni in finančni okvir, ki bo nudil enake konkurenčne pogoje na trgu za vse akterje, regije in državljane. V zvezi s tem EESO poudarja, da je treba doseči resnično enako obravnavo evropskih in svetovnih gospodarskih subjektov. Ključna elementa sta integriteta našega notranjega trga in njegova nerazdrobljenost.

1.5

EESO meni, da mora konkurenčno pravo še naprej temeljiti na pravilih in dejstvih ter da je treba Komisiji jamčiti neodvisnost. Vendar bi se morale smernice politike EU za pravični prehod jasneje odražati v okvirnih pravilih konkurenčnega prava, zlasti pa bi jih morali uporabljati odgovorni za obravnavo zadev. EESO poziva Komisijo, naj si prizadeva za lajšanje dvojnega prehoda našega gospodarstva in spodbujanje konkurenčnosti naših sektorjev dejavnosti na svetovnem trgu, ki še nikoli ni bil tako nestabilen.

1.6

V teh okoliščinah je doseganje naše strateške avtonomije bolj pomembno kot kdajkoli prej. EESO meni, da bi bilo treba revizije konkurenčnega prava, ki so v teku, oceniti glede na potrebe, opredeljene v delu, ki ga Komisija opravlja v zvezi s 14 strateškimi evropskimi ekosistemi.

1.7

EESO meni, da so potrebne nadaljnje reforme za ustreznejše upoštevanje vprašanj trajnosti, digitalizacije in odpornosti. Ključne koncepte konkurenčnega prava EU (ustrezna vrsta trga) in posebne okvire (vrsta de minimis ali USSI) ter izvajanje teh pravil bi bilo treba prilagoditi usmeritvam politike EU. Poleg tega EESO poziva Komisijo, naj zagotovi potrebne instrumente, s katerimi bo celotni evropski gospodarski strukturi, zlasti malim in srednjim podjetjem ter storitvam, omogočila financiranje dvojnega prehoda.

2.   Splošne ugotovitve

2.1

EESO in vsi deležniki se strinjajo, da so se sheme, ki odstopajo od splošnega okvira konkurenčnega prava, po letu 2019 in krizi zaradi COVID-19 izkazale kot koristne. Poudariti je treba tudi hitro sprejemanje odločitev GD COMP, da bi se čim bolj izognili izkrivljanju na notranjem trgu.

2.2

Podpiramo tudi pristop Evropske komisije pri preprečevanju pojavov t. i. naglega padca (cliff edge) med podjetji z omogočanjem razširitve začasnega okvira na ukrepe za okrevanje.

2.3

EESO pozdravlja novi začasni okvir, ki ga je Komisija sprejela za soočanje z glavnimi posledicami vojne v Ukrajini, ki jo je povzročila ruska agresija. Sprašuje se tudi o vplivu te nove krize na revizijo Pakta stabilnosti in potrebe novega načrta za oživitev gospodarstva.

2.4

Priznava tudi pomen sporočila Komisije, ki določa splošni okvir za pregled pravil konkurence ter splošne in strateške ukrepe v zvezi s tem.

2.5

Vendar se EU danes sooča s posledicami svoje strateške odvisnosti od tretjih držav. Po krizi zaradi COVID-19 moramo oživiti naš notranji trg in evropskim podjetjem omogočiti, da okrepijo svojo odpornost in dokončajo dvojni prehod, hkrati pa se bomo morali soočiti s številnimi in negotovimi posledicami vojne v Ukrajini, ki jo je povzročila ruska agresija.

2.6

Dobro delujoča enotni trg in politika konkurence zagotavljata dostop do obsežnega trga, kjer lahko vsakdo tekmuje pod enakimi konkurenčnimi pogoji. Spodbujata učinkovitost in inovacije ter nudita okolje, v katerem lahko uspešna podjetja rastejo in postanejo vodilna v svetu. EESO zato ponovno poudarja pomen celovitosti notranjega trga v načrtu za oživitev gospodarstva in bo z zanimanjem spremljal uvedbo instrumenta enotnega trga za izredne razmere.

2.7

Danes se včasih zdi, da sistem EU za nadzor nad združitvami pod pretvezo, da ne bi zmanjšal konkurence na notranjem trgu, ovira ustanavljanje svetovnih evropskih podjetij, ki bi lahko konkurirala ameriškim in kitajskim. Pogoji za uporabo državne pomoči za evropska podjetja so veliko strožji od pogojev naših svetovnih konkurentov in zavirajo resnično politiko podpore gospodarskim sektorjem. Navsezadnje se tudi izvrševanje protimonopolnih pravil in prepoved zlorabe prevladujočega položaja zdita še vedno neprimerna za nove izzive, ki jih prinašata digitalno gospodarstvo in zeleni prehod.

2.8

Evropska komisija trenutno pregleduje instrumente politike konkurence (nadzor združevanja, protimonopolna politika in državna pomoč), da bi vsi ustrezali svojemu namenu in dopolnjevali njen zdajšnji nabor orodij. V sedanjih negotovih razmerah je treba naše podnebne in digitalne cilje čim bolj podpreti. EESO poziva Komisijo, naj bolj kot kdaj koli prej prilagodi in uporabi vsa orodja politike konkurence za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu ter se opremi s potrebnimi instrumenti za soočanje s tujo konkurenco v teh okoliščinah.

3.   Prilagoditev pravil konkurence in njihovega izvrševanja za dosego naših ambicij

3.1

EESO meni, da pri pregledu konkurenčnega okvira nismo šli dovolj daleč, da bi vključili evropske strateške usmeritve na področju trajnosti in digitalizacije. Meni, da mora prilagoditev našega konkurenčnega prava potekati tako na ravni opredelitve temeljnih načel kot tudi pri operativni presoji omejevalnih in pozitivnih učinkov konkurence.

3.2

V prvi vrsti je treba pregledati ključna načela. Presoja zakonitosti ali nezakonitosti določenega ravnanja ali sporazuma, za katerega velja konkurenčno pravo, je odvisna od tržnega deleža gospodarskih subjektov na zadevnem trgu. Pojma „tržni delež“ in „ustrezni trg“ sta ključnega pomena, zato EESO poziva, naj ju deležniki pri svojem pregledu, ki je v teku, čim bolj pozorno spremljajo, da bosta odražala operativne razmere v naših poslovnih sektorjih.

3.2.1

Raziskati je treba torej še številne možnosti. „Zamenljivost izdelka/storitve“ in „enotni konkurenčni pogoji“ sta pojma, ki ju bo treba prilagoditi značilnostim digitalnega trga in njegovih akterjev. Prav tako bi se lahko okoljske značilnosti izdelka upoštevale pri oceni njegove „zamenljivosti“.

3.3

Druga smer delovanja bi bilo pojasnjevanje in krepitev obsega pomoči in praks, ki so združljive s trgovanjem ali ne vplivajo nanj in so zato izvzete iz konkurenčnega prava. Nekatere elemente ocenjevanja je treba pregledati, da se čim večjemu številu subjektov omogoči pravno popolnoma varno vlaganje in usklajevanje, ne da bi jim bilo treba slediti evropskemu postopku priglasitve. Zato se zdi, da je treba pravilo de minimis revidirati, da bi se bolje odzvali na značilnosti vsakega sektorja, kot sta na primer kopenski promet in trgovina.

3.3.1

EESO pozdravlja tudi spremembe uredbe o splošnih skupinskih izjemah, ki jih je predlagala Komisija, saj obravnavajo številne potrebe podjetij, zlasti MSP, po dostopu do finančne podpore, potrebne za uspešen trajnostni prehod.

3.4

Kar zadeva izvrševanje in spremljanje, bi se morali GD COMP in zlasti odgovorni za obravnavo zadev v celoti zavedati „scenarijev prehoda“ za vseh 14 strateških evropskih ekosistemov, ki jih je opredelila Evropska komisija. Pri tem bi bilo treba ugotoviti, ali določena praksa ali sporazum omejuje konkurenco z verjetnimi negativnimi učinki na ceno, proizvodnjo, inovacije, kakovost ali raznolikost blaga in storitev na zadevnem trgu.

3.4.1

Tem ciljem bi bilo treba prilagoditi tudi merila ocenjevanja, ki prinašajo koristi od izvzetja ali dopuščajo sporazume o združitvah. Ti pogoji se, kljub tveganju ukinitve konkurence, osredotočajo predvsem na ekonomsko prednost in koristi za potrošnika v smislu cen. Pozitivni učinki omejitev bi morali biti bolj osredotočeni na okoljsko kakovost izdelkov in povečanje podnebne učinkovitosti, saj sta ti dve prvini enotno opredeljeni na evropski ravni.

3.4.2

Pojem „kakovost“ bi moral torej odražati naše trajnostne cilje in biti opredeljen na evropski ravni. Tudi pojem „trajnostni proizvod“ bi bilo tudi treba oblikovati na evropski ravni, kar bi prispevalo k enaki obravnavi gospodarskih subjektov in odpravi lažnega zelenega oglaševanja. Zato EESO podpira delo Komisije na področju skupnih in preglednih znanstvenih metodologij za opredelitev trajnosti proizvodov, storitev, stavb itd.

3.4.3

Povratne informacije deležnikov o tem, kako se upošteva inovacijsko merilo, se razlikujejo. Po mnenju GD COMP so inovacije ključni parameter preskusa trga, medtem ko se po mnenju gospodarskih subjektov ta parameter zelo malo upošteva ali pa se ga v vsakem primeru večinoma zavrača. EESO poziva Komisijo, naj oceni, kako so bile pri njenih zadnjih odločitvah upoštevane politične smernice EU.

3.4.4

Poleg tega je bistveno lajšati in ščititi sodelovanje med podjetji pri okoljskih projektih, ki v številnih primerih vključujejo povezovanje celotne vrednostne verige. EESO zato poziva Komisijo, naj pojasni novo odstopanje SKP od protimonopolnih pravil (člen 210), ki kmetom omogoča, da se s svojimi partnerji dogovarjajo o vidikih trajnosti.

3.4.5

Podobno je treba prilagoditi pravila o vertikalnih sporazumih in o horizontalnih sporazumih, da bi se upoštevala kompleksnost ekosistemov, ki jih je treba graditi na podlagi teh trajnostnih ciljev. Komisija bi morala v mejah možnosti navesti, katere vrste informacij v zvezi s trajnostjo je mogoče varno izmenjati med konkurenti.

4.   Oblikovanje potrebnih orodij za prehode in soočanje s tujo konkurenco

4.1

EESO je že podprl (1), kar je novembra 2020 poudaril Svet za konkurenčnost, in sicer: krepitev odprte strateške avtonomije pomeni krepitev odpornosti enotnega trga, naložbe v lastne tehnološke kompetence in zmogljivosti EU ter povečanje virov za raziskave in razvoj, okolju prijaznejše proizvodne in dobavne verige, zagotavljanje digitalne suverenosti, ustvarjanje strateških zalog, spodbujanje in privabljanje naložb in trajnostne proizvodnje v Evropi, izboljšanje pogojev za delovanje podjetij, iskanje alternativnih možnosti in modelov krožnega gospodarstva, spodbujanje širokega industrijskega sodelovanja med državami članicami in prizadevanje za vodilno vlogo na področju tehnologije.

4.2

EESO se sprašuje o predlaganih sredstvih za spodbujanje potrebnih naložb v podnebni in digitalni prehod na odpornem trgu v teh negotovih časih. Za uresničitev teh prehodov so kljub izredno negotovim gospodarskim in političnim razmeram potrebne znatne javne in zasebne naložbe. Olajšati moramo najpomembnejše naložbe, s katerimi se soočajo naši strateški ekosistemi in na splošno vsi naši poslovni sektorji, tudi z namenom ustvarjanja gospodarskih subjektov, ki bi se lahko razvijali na svetovnem trgu.

4.3

Čeprav so bili za nekatere sektorje že pripravljeni veliki naložbeni načrti, se EESO sprašuje o izvajanju teh ukrepov v storitvenih sektorjih in na splošno o evropski gospodarski strukturi, ki jo v glavnem sestavljajo MSP. Pravila EU o državni pomoči bodo imela pomembno vlogo pri uspešni izvedbi teh prehodov.

4.4

Podjetja potrebujejo tudi podporo za naložbe v digitalizacijo in zlasti posodobitev informacijskih sistemov ter sistemov za avtomatizacijo, robotiko in umetno inteligenco. MSP pa potrebujejo predvsem podporo za razvoj svoje digitalne prisotnosti. Državna pomoč za vzpostavitev širokopasovnih povezav bo, na primer, postala ključni element politike teritorialne kohezije. Komisijo pozivamo k dodatnim spremembam uredbe o splošnih skupinskih izjemah, s katerimi bi podprla digitalizacijo komercialnih obratov in poslovanja.

4.5

Podobno morajo pomembni projekti skupnega evropskega interesa in industrijska zavezništva na področju baterij, polprevodnikov ali zdravja prispevati k razvoju inovativnih vrednostnih verig v Evropi. Prve uporabe tega orodja so zanimive. EESO bo pozornost namenil odprtosti pomembnih projektov skupnega evropskega pomena za MSP, kot je predvideno v osnutku smernic.

4.6

Bistveno je tudi zagotoviti enake konkurenčne pogoje, kot jih imajo akterji iz tretjih držav; nadzor tujih subvencij je pri tem glavni izziv. Neevropska podjetja prejemajo ogromno državno podporo, zato EESO meni, da je predlog Komisije (2) v zvezi z državnimi sredstvi, ki se podjetjem na trgu EU dodeljujejo iz tujih virov in lahko izkrivijo trg, koristen in ustrezen operativni instrument. Kljub temu je treba nekatere vidike regulativne ureditve, ki je sicer kompleksna in večplastna, dodatno izpopolniti.

4.7

EESO pozdravlja tudi sprejetje akta o digitalnih trgih kot načina za zagotavljanje tekmovalnih in pravičnih digitalnih trgov s predhodno ureditvijo. V tem okviru je evropsko upravljanje bistveno za enotno uporabo in učinkovitost akta o digitalnih trgih v EU. Slednji sicer ureja vprašanja souporabe podatkov in dostopa do podatkov za vratarje, je pa treba pojasniti tudi mesto podatkov v oceni konkurenčnosti.

4.8

EU mora biti v končni fazi sposobna, da v okviru svojih mednarodnih in svetovnih zavezništev odkriva kršitve človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter predpisov o zdravju in varnosti tako ljudi kot okolja vzdolž vseh vrednostnih in dobavnih verig. EESO je seznanjen s pobudami, ki so bile sprejete s tem namenom, zlasti v zvezi z zrcalnimi določbami.

---

(1)  Raziskovalno mnenje na zaprosilo francoskega predsedstva Sveta EU z naslovom „Kako bodo opredeljeni industrijski ekosistemi prispevali k strateški avtonomiji EU in blaginji državljanov?“, sprejeto 19. 1. 2022, UL C 194, 12. 5. 2022, str. 34.

(2)  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg, (COM(2021) 223 final – 2021/0114 (COD)).