Objava enotnega dokumenta iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter sklica na objavo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju

(2021/C 504/21)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„BOLANDIN“

PDO-ES-N1876

Datum vloge: 3. julij 2014

1.   Ime za registracijo

Bolandin

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

16.	Vino iz prezrelega grozdja

4.   Opis vina

Rdeča vina

—	Videz: vina morajo biti intenzivne barve. Ton: rdeče barve z odtenki, ki segajo od vijolične pri mladih vinih do opečnato rdeče pri staranih vinih.

—	Vonj: vina morajo imeti zelo intenzivno aromo, z vonjem po črnem in rdečem jagodičju. V staranih vinih so prisotne začimbne note in vonj po popečenem.

—	Okus: vina morajo biti vsaj polnega telesa. Dobro uravnotežena. Z dolgotrajnim pookusom. Z dobro uravnoteženo vsebnostjo kislin. Note po staranju v sodu (aroma po praženem in/ali popečenem).

Vsebnost hlapnih kislin:

≤0,65 g/l ocetne kisline pri mladih vinih

≤0,85 g/l ocetne kisline pri staranih vinih

Če mejne vrednosti niso določene, je treba upoštevati veljavno zakonodajo EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %)	12,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	130

Bela vina

—	Videz: rumene barve, slamnato rumene pri mladih vinih in zlato rumene pri vinih, fermentiranih in/ali staranih v sodih. Bistra in sijoča.

—	Vonj: vina morajo imeti vsaj visoko intenzivno aromo, sadnega vonja in z notami tropskega sadja. Starana vina razvijejo začimbne arome.

—	Okus: vina morajo biti vsaj srednje polnega telesa. Sveža in sadna. Okus je dobro uravnotežen tako pri mladih kot pri staranih vinih.

Vsebnost hlapnih kislin:

≤0,65 g/l ocetne kisline pri mladih vinih

≤0,85 g/l ocetne kisline pri staranih vinih

Če mejne vrednosti niso določene, je treba upoštevati veljavno zakonodajo EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %)	12,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	170

Bela vina iz prezrelega grozdja

—	Videz: intenzivne, čiste in sijoče zlatorumene barve.

—	Vonj: vina morajo imeti vsaj zelo intenzivno aromo. Arome medu, zrele kutine in fige. Zelo sadna.

—	Okus: vina morajo biti vsaj srednje polnega telesa, zaokrožena in oljnata. Z dolgotrajnim pookusom.

Vsebnost hlapnih kislin:

≤0,74 g/l ocetne kisline pri mladih vinih

≤0,85 g/l ocetne kisline pri staranih vinih

≤0,72 g/l + 0,06 g/l ocetne kisline za vsako stopnjo volumenskega deleža naravnega alkohola, ki presega 10 vol. %, pri vinih iz grozdja s plemenito plesnijo.

Če mejne vrednosti niso določene, je treba upoštevati veljavno zakonodajo EU.

Opomba: Ker vsebnost sladkorja presega 5 g/l, lahko ta bela vina iz prezrelega grozdja vsebujejo do 250 mg/l žveplovega dioksida.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %)	12,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	250

5.   Enološki postopki

a.   Osnovni enološki postopki

Posebni enološki postopki

V nobenem primeru se ne sme šteti, da se je postopek staranja začel pred 1. oktobrom leta trgatve.

Način gojenja

Gostota zasaditve v vinogradih na območju označbe „Bolandin“ ne sme biti manjša od 2 400 trsov na hektar.

b.   Največji donosi

Cabernet sauvignon, tempranillo in merlot

7 500 kilogramov grozdja na hektar

52 hektolitrov na hektar

Sauvignon blanc in chardonnay

7 400 kilogramov grozdja na hektar

48 hektolitrov na hektar

Shiraz

7 300 kilogramov grozdja na hektar

51 hektolitrov na hektar

Moscatel de grano menudo (rumeni muškat)

7 200 kilogramov grozdja na hektar

28 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Razmejeno območje Bolandin se nahaja v občini Ablitas (avtonomna skupnost Navarra) in zajema naslednje katastrske parcele:

poligon 5: katastrska parcela 1 658;

poligon 5: parcela 1 659;

poligon 5: parcela 1 660;

poligon 5: katastrska parcela 1 661;

poligon 5: katastrska parcela 1 662;

poligon 5: katastrska parcela 1 663;

poligon 5: katastrska parcela 1 884;

poligon 5: katastrska parcela 1 885 in delno parcela A ter parcele E, F, G in H.

7.   Glavne sorte vinske trte

CABERNET SAUVIGNON

CHARDONNAY

MERLOT

MOSCATEL DE GRANO MENUDO

SAUVIGNON BLANC

SHIRAZ

TEMPRANILLO

8.   Opis povezave

Okolica (naravni dejavniki)

Bolandin je ime zgodovinskega območja, ki se nahaja v občini Ablitas (Navarra) in je navedeno v katastrskem registru Navarre in na nacionalnih zemljevidih, ki jih je izdal španski nacionalni geografski inštitut. Območje Bolandina obsega približno 170 hektarov. „Bolandin“ je tudi ime triangulacijske točke na razmejenem območju.

„Bolandin“ je v nekaterih dokumentih pisan z V, kajti v Navarri sta priznana dva uradna jezika: kastiljska španščina (v kateri se ime začne z V in vključuje naglasno znamenje) in baskovščina (v kateri se začne z B in ne vključuje naglasnega znamenja). V baskovščini ni naglasnih znamenj in črke V.

Na podlagi raziskav in testov, opravljenih pod vodstvom katedre za vinogradništvo oddelka za kmetijstvo in prehrano Univerze v La Rioji, je območje razmejeno po naslednjih naravnih dejavnikih: tla, topografijo in podnebje.

Tla in topologija

Razmejeno območje obsega manjšo planoto na najvišjem delu Bolandina in njeno pobočje, ki se na jugovzhodni strani spusti v ravnino na delu jugozahodno od Bolandina. Zaradi nadmorske višine, naklona, izpostavljenosti in tipa tal se popolnoma razlikuje od okoliških območij.

Zgornji del planote (kjer se nahaja vinska klet) sestavljajo rdeča glinena tla, nastala v aragonski fazi celinskega terciarja. Pod bregom, ki obdaja ostanke teras, je široko pobočje, ki se z rahlim, 5-odstotnim naklonom razteza proti jugozahodu. Tu je večina vinogradov. Pobočja sestavljajo prodna, peščena in glinena tla, nastala v tretji pleistocenski fazi kvartarja.

Od meje Bolandina je svet ravninski, večinoma nastal iz ledeniških sedimentov v drugi pleistocenski fazi kvartarja, torej iz materialov, mlajših od tistih, ki sestavljajo Bolandin.

Nadmorska višina je približno med 369 in 324 metri, kar je precej nižje od nadmorske višine ZOP „Navarra“ (med 400 in 500 m).

Podnebje

Bolandin leži na južni strani pobočja, zato ima parcela edinstveno mezoklimo z dobro izpostavljenostjo sončni svetlobi.

Povprečna količina padavin v zadnjih 7–12 sezonah je bila od 379 do 354 mm na leto, kar je zelo malo v primerjavi s povprečjem za ZOP „Navarra“ (ki znaša od 450 do 700 mm).

Odločilen dejavnik je tudi veter, saj 70 % dni piha severozahodni veter cierzo. To je zelo suh veter, ki omejuje nastanek vseh vrst bolezni.

Razmejeno območje se spoprijema z višjimi temperaturami in manj deževja od povprečja za ZOP „Navarra“. Za to območje je značilno ekstremno celinsko podnebje s sredozemskim vplivom. Letni časi so zelo izraziti: mrzle zime, tople, skoraj neopazne pomladi in jeseni ter zelo vroča, dolga in suha poletja. Ta značilnost močno vpliva na temperaturni razpon in količino padavin.

Najvišje poletne temperature so zelo visoke (nad 35 °C) in na tem območju so pogosto zabeležene najvišje temperature za celotno pokrajino Navarra in dolino reke Ebro. Najnižje temperature v decembru in januarju so zelo nizke, in sicer med –6 in –8 °C. Povprečna letna temperatura je tu za več kot 1 °C višja od povprečne letne temperature ZOP „Navarra“.

Človeški dejavniki

Vinska trta je že več stoletij ena najpomembnejših kmetijskih rastlin, ki se gojijo v Bolandinu. To območje je nekoč z uporabo naklona namakal kanal Lodosa. Na namakanem območju so bili večinoma vinogradi, zasajeni s stoletnimi vinskimi trtami, iz katerih so pridelovali vino odlične kakovosti, ki so ga stekleničili in tržili pod imenom „Bolandin“.

Danes se strokovnjaki za tehnike upravljanja vinske trte odločajo o najboljših možnostih (izbira rastlinskega materiala, namakanje, pletev, omejevanje pridelka, upravljanje prehranskih in zaščitnih sredstev za vinsko trto) za podnebne razmere in rast med letom, da bi pridobili najkakovostnejše surovine. Strokovnjaki vsako leto načrtujejo različna opravila, kot sta redčenje grozdov za uravnavanje pridelka in pletev na strani, s katere zjutraj grozde obsije sonce, saj to pospešuje proces zorenja. Listi, ki jih sonce obsije v popoldanskem času, se ne odstranjujejo, saj bi sonce v tem primeru grozdje lahko ožgalo. Ta praksa prispeva tudi k preprečevanju širjenja bolezni, saj izboljša kroženje zraka okrog grozdov.

Ker je količina padavin majhna, relativna vlažnost zraka zelo nizka in so tla zelo suha, je mogoče z zbiralnikom za namakanje in nadzorom namakanja neposredno vplivati na proces zorenja in doseči njegovo optimalno raven ter ohraniti trse v najboljšem stanju za rast in proizvodnjo. Namakanje se upravlja zelo previdno, pri tem pa je treba paziti bolj na kakovost kot količino, da se pridobi zrelo in dobro uravnoteženo grozdje.

Opis vina

Podatki o proizvodu: kakovost ali značilnosti proizvoda, ki so bistveno ali izključno posledica geografskega okolja.

Zaradi fiziološkega odziva rastlin na podnebne razmere so bistvene značilnosti vin naslednje:

Rdeča vina: vina intenzivnejše barve, z višjo skupno vsebnostjo polifenolov in suhega ekstrakta. Vina z visoko polimerizacijo, zrelostjo, prefinjenostjo in svilnatimi tanini. Polnega telesa, brez trpkosti in zelo bogata.

Zmerno velik delež alkohola.

Dobro uravnotežena vsebnost kislin, nikoli zelo visoka. Vsebnost jabolčne kisline je še posebej nizka, saj poleti zaradi visokih temperatur organske kisline razpadejo. To pomeni, da v vinih nikoli ni občutiti ostre kislosti.

Zelo nizka vsebnost aromatskih spojin iz družine pirazinov. Vina, pridelana iz sort shiraz, merlot in cabernet, so bolj sadnega okusa kot običajno, saj so arome bolj sadne kot rastlinske.

Zelo zrele fenolne spojine, ki omejujejo vezavo kisika v vinih in zaradi katerih reduktivne žveplove arome niso prisotne. Tako pridelana vina so zelo aromatična in izrazita.

Zorenje in oksidacija sta zaradi velike koncentracije polifenolov počasna, to pa pomeni, da imajo vina dolg rok uporabnosti in se dobro starajo.

Poleg značilnosti, ki nastanejo zaradi podnebnih vplivov, so druge posebnosti rdečih vin posledica značilnosti tal in oblikovitosti razmejenega območja:

—	dobro uravnotežena, z velikim deležem alkohola in polifenolov,

—	sorte z dolgim rastnim ciklom, kot je cabernet sauvignon, so se dobro prilagodile okolju. Zaradi tega trdni delci popolnoma dozorijo, vina pa imajo visoko vsebnost polifenolov,

—	dobra vsebnost kislin, zaradi katere se vina dobro starajo in imajo po stekleničenju dolg rok uporabnosti,

—	vina z zrelimi, zelo intenzivnimi aromami, vključno z notami svežega sadja.

Bela vina: bela vina imajo zaradi enakega fiziološkega odziva rastlin na geografsko okolje uravnoteženo vsebnost kislin in zmerno velik delež alkohola. Zaradi optimalne fenolne zrelosti imajo vina intenzivne in izrazite arome, ki ostanejo sveže ter dajejo dober volumen in strukturo.

Bela vina iz prezrelega grozdja: tudi v tem primeru je geografsko okolje vir več značilnosti, kot so uravnotežena vsebnost kislin, dober delež skupnega alkohola, intenzivna sadnost, polnost in sijoča zlata barva.

Povezava

Vzročna povezava med geografskim območjem in značilnostmi proizvoda

Vina „Bolandin“ so prepoznavna zaradi naravnih razmer na razmejenem območju in človeškega dejavnika pri izbiri sort pridelkov, pridelovalnih praks in načinov, ki so najbolj primerni za te naravne razmere.

Vzajemno delovanje teh naravnih dejavnikov in človeškega strokovnega znanja omogočata proizvod, ki je edinstven, specifičen in ima svojo posebno identiteto, po kateri se razlikuje od drugih vin.

Lokacija razmejenega območja na skrajnem jugu regije Navarra močno vpliva na podnebje, saj so temperaturne vsote in najvišje temperature najvišje v regiji. Ta vpliv je še večji, ker so na razmejenem območju južna pobočja, zato so na lokalni ravni v vinogradih na razmejenem območju temperature veliko višje, relativna vlažnost pa zelo nizka.

Tudi količina padavin je na razmejenem območju najmanjša v regiji, in sicer iz naslednjih razlogov:

—	dež z juga: zaradi učinka fena pri gorski verigi Moncayo dežuje na južni strani, zato padavine ne dosežejo severne doline teh gora, kjer se nahaja razmejeno območje Bolandin,

—	dež s severa: zaradi bližine reke Ebro dež s severa ne doseže območja južno od reke, kjer se nahaja razmejeno območje. Ta učinek se še poveča, ker pred dežjem pihajo severni vetrovi, ki z nizkimi temperaturami znižajo relativno vlažnost in tako prispevajo k sušnosti.

Te posebne podnebne značilnosti pomenijo fiziološke učinke na trto z jasnimi posledicami za analitične in organoleptične lastnosti vin „Bolandin“.

Najpomembnejše značilnosti, ki vinom dajejo značilno identiteto zaradi fiziološkega vedenja vinske trte v teh podnebnih razmerah, so naslednje:

—	rdeča vina so intenzivnejše barve, z višjim kazalnikom skupnih polifenolov in polimerizacijo, zrelostjo, prefinjenostjo in svilnatimi tanini, zaradi česar so polnega okusa, brez trpkosti in zelo bogata.

Arome so bolj sadne in manj rastlinske kot običajno, saj je vsebnost aromatskih spojin pirazina v vinih iz sort, kot so shiraz, merlot in cabernet sauvignon, zelo nizka.

—	Rdeča in bela vina ter bela vina iz prezrelega grozdja imajo velik delež alkohola, kar okrepi okus bogatega in sladkega vina.

—

Rdeča in bela vina ter bela vina iz prezrelega grozdja imajo uravnoteženo vsebnost kisline, ki ni nikoli zelo visoka. Vsebnost jabolčne kisline je še posebej nizka, saj poleti med zorenjem zaradi visokih temperatur organske kisline razpadejo. To pomeni, da rdeča in bela vina ter bela vina iz prezrelega grozdja nikoli nimajo visoke vsebnosti kislin, kot se to lahko zgodi pri vinih, pridelanih v drugih, severnejših podobmočjih, pri katerih je vsebnost jabolčne kisline višja.

—	Rdeča in bela vina ter bela vina iz prezrelega grozdja imajo zelo zrele fenolne spojine, zaradi česar je omejena vezava kisika v vinih, s tem pa tudi reduktivne žveplove arome. Tako pridelana vina so zelo aromatična in izrazita.

—	Pri rdečih in belih vinih ter belih vinih iz prezrelega grozdja sta staranje in oksidacija zaradi velike koncentracije polifenolov počasna, to pa pomeni, da imajo vina dolg rok uporabnosti in se dobro starajo.

—

Bela vina iz prezrelega grozdja so oljnata, imajo velik delež skupnega alkohola in so zlato rumene barve zaradi dolgotrajne izpostavljenosti sončni svetlobi, ki pripomore k zlati barvi proizvoda. Skromne količine padavin pripomorejo, da prezorenje poteka v daljšem obdobju, zato se razvijejo intenzivne arome zrelega sadja ter note medu in citrusov.

Razmejeno območje leži na geološkem sestavu z glineno podlago. To vrsto glinenih tal imenujemo lutit. Ti talni agregati imajo običajno visoko vsebnost soli, zato je za kmetijska tla na tem razmejenem območju značilna visoka raven slanosti (določena s testi na parameter električne prevodnosti = 0,5–2,5 dS/m), precej višja kot na drugih območjih.

Zaradi povišane prevodnosti tal se morajo trte spopadati z dodatnim osmotskim tlakom, ki ga povzroča velika koncentracija topnih snovi v tleh. Kot vse druge rastline mora tudi trta pri vsrkavanju vode iz tal v vseh fazah rastnega ciklusa v svoji notranjosti in v rastlinskih sokovih nakopičiti precejšnje količine topnih snovi (večinoma mineralov in soli). Zato trta lahko uspeva v teh vrstah tal, to pa tudi neposredno vpliva na sestavo grozdov, saj ti vsebujejo večje koncentracije soli in mineralov, tako v sredici kot v kožici.

Ta večja koncentracija soli in mineralov pa se neposredno prenaša tudi na vina, saj imajo ta zato zelo visoko vsebnost suhe snovi. Ta značilnost pomeni, da so vina zelo polnega in bogatega telesa z rahlo slanimi notami. To je ena najznačilnejših lastnosti vin, pridelanih na razmejenem območju Bolandina.

Poleg teh naravnih pogojev dajejo vinom edinstvene lastnosti tudi človeški dejavniki in strokovno znanje, saj odločitve, sprejete pri postavitvi vinogradov in pridelavi, kar najbolj izkoriščajo edinstvenost naravnega okolja.

Primer tega je izbira sort, ki so edinstvene za območje in dobro prilagojene posebnim razmeram na razmejenem območju Bolandina.

Vse gojene sorte so genetsko dobro prilagojene ekstremnim temperaturnim razmeram na razmejenem območju. Glavna prilagoditev temelji na izbiri sort vinske trte z velikim potencialom za sintezo organskih kislin (vinska kislina) za proizvodnjo vin, ki so po okusu uravnotežena. To ravnotežje izhaja iz izravnave osvežilne komponente, ki jo prinašajo naravne kisline v vinu, velikega deleža alkohola in polnega telesa, značilnega za to razmejeno območje.

Druga prilagoditev, značilna za Bolandin, ki temelji na človeških dejavnikih, pa so strategije gojenja, katerih cilj je doseči zmerno do majhno količino pridelka. Tako omejeni pridelki, ki nikoli ne presegajo 7 500 kg/ha, omogočajo zelo kakovostna vina, saj so sadne arome zelo intenzivne in dozorele. Prav tako imajo zelo intenziven okus in zaradi velike koncentracije skupnih polifenolov dobro strukturo. Ti polifenoli so lahko zelo zreli tudi pri rdečih vinih, ki so nežna in harmonična.

Zaradi navedenih naravnih dejavnikov (podnebje, tla in topografija) in človeških dejavnikov, ki oblikujejo različne vinogradniške in enološke postopke, se analitične značilnosti vin razlikujejo od tistih, proizvedenih na ZOP „Navarra“, kot je razvidno iz naslednje primerjalne tabele:

PRIMERJAVA VINA Z ZOP „NAVARRA“ IN VINA SORTE „BOLANDIN“

(PARAMETER: ZOP NAVARRA/BOLANDIN)

	ZOP „Navarra“	„Bolandin“
BELA VINA
DELEŽ DEJANSKEGA ALKOHOLA (VOL. %):	≥10,50	≥12,5
SKUPNA VSEBNOST SO2 (mg/l)	≤190	≤170
VSEBNOST HLAPNIH KISLIN, MLADA VINA (g/l ocetne kisline)	≤0,75	≤0,65
VSEBNOST HLAPNIH KISLIN, STARANA VINA (g/l ocetne kisline)	≤1	≤0,85
RDEČA VINA
DELEŽ ALKOHOLA DEJANSKEGA (VOL. %):	≥11,50	≥12,5
SKUPNA VSEBNOST SO2 (mg/l)	≤140	≤130
INTENZIVNOST BARVE (DO420 + DO520 + DO620) u.a.cm.	≥4,5	≥8
TPI (DO280)	-	>55
VSEBNOST HLAPNIH KISLIN, MLADA VINA (g/l ocetne kisline)	≤0,75	≤0,65
VSEBNOST HLAPNIH KISLIN, STARANA VINA (g/l ocetne kisline)	≤0,9	≤0,85
BELA VINA POZNE TRGATVE ALI IZ PREZRELEGA GROZDJA
DELEŽ DEJANSKEGA ALKOHOLA (VOL. %):	≥10,50	≥12,5
SKUPNA VSEBNOST SLADKORJA (g/l)	≥45	≥60
SKUPNA VSEBNOST SO2 (mg/l)	≤300	≤250
VSEBNOST HLAPNIH KISLIN, MLADA VINA (g/l ocetne kisline)	≤0,75	≤0,74
VSEBNOST HLAPNIH KISLIN, STARANA VINA (g/l ocetne kisline)	≤0,9	≤0,85
VSEBNOST HLAPNIH KISLIN, VINA IZ GROZDJA S PLEMENITO PLESNIJO (ocetna kislina)	≤0,78  g+(1 )	≤0,72 +(1 )
NAJVEČJI DONOS (KG/HA)
TEMPRANILLO	8 000	7 500
CABERNET SAUVIGNON	8 000	7 500
MERLOT	8 000	7 500
SHIRAZ	8 000	7 300
CHARDONNAY	8 000 (IZJ. 9 200 )	7 400
SAUVIGNON BLANC	8 000 (IZJ. 9 200 )	7 400
MOSCATEL DE GRANO MENUDO (RUMENI MUŠKAT)	8 000 (IZJ. 9 200 )	7 200

(1)+0,06 g/l za vsako odstotek deleža naravnega alkohola, ki presega 10 vol. %

Upoštevati je treba, da razmejeno območje zajema približno 170 hektarjev in da na njem trenutno ni drugih vinogradov ali vinskih kleti, razen tistih, ki so v lasti vložnika, ki ima v lasti skupaj približno 205 hektarjev. Drugi pridelovalci bodo lahko uporabljali registrirano označbo, če bodo v prihodnosti na razmejenem območju ustanovili vinsko klet in če bodo izpolnjevali pogoje, navedene v specifikaciji proizvoda. To je povsem verjeten scenarij, saj razmejeno območje zajema približno 170 hektarjev, zato je tam na voljo dovolj prostora za več proizvajalcev in/ali vinskih kleti.

9.   Bistveni dodatni pogoji

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vina je treba stekleničiti na območju pridelave, saj se pri vseh vinih s to označbo postopek zaključi z drugo fazo staranja v steklenici. V tem času poteka postopek redukcije, ki izboljša kakovost vin z zaokrožanjem njihovega okusa. Vina so pripravljena za uživanje, ko dosežejo organoleptične lastnosti, določene za vsako vrsto vina.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://goo.gl/UZCXBV.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.