|
6.7.2021 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 267/1 |
OBVESTILO KOMISIJE –
Smernice za javno naročanje inovativnih rešitev
(2021/C 267/01)
|
IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI Namen tega obvestila je ponuditi praktične smernice za javno naročanje inovativnih rešitev. Obvestilo ni pravno zavezujoče. Čeprav so v obvestilu občasno povzete določbe zakonodaje EU, ni njegov namen dodajati ali zmanjševati pravice in obveznosti iz te zakonodaje. Kolikor je mogoče razumeti, da obvestilo razlaga zakonodajo EU, je treba poudariti, da je za pravno zavezujočo razlago prava EU pristojno samo Sodišče Evropske unije. Čeprav so bile informacije iz tega vodnika skrbno pregledane, Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti v zvezi s posameznimi primeri, navedenimi v njem. |
KAZALO
| POVZETEK | 5 |
|
1 |
SEZNANJANJE Z JAVNIM NAROČANJEM INOVATIVNIH REŠITEV | 6 |
|
1.1 |
Kaj je javno naročanje inovativnih rešitev? | 6 |
|
1.2 |
Zakaj javno naročanje inovativnih rešitev? | 7 |
|
1.2.1 |
Spodbujanje gospodarskega okrevanja, zelenega in digitalnega prehoda ter odpornosti EU | 7 |
|
1.2.2 |
Zagotavljanje višje kakovosti javnih storitev z optimalnim proračunom | 8 |
|
1.2.3 |
Odziv na novo nastajajočo potrebo | 8 |
|
1.2.4 |
Posodabljanje javnih storitev | 9 |
|
1.2.5 |
Pomoč zagonskim podjetjem ter inovativnim MSP pri zagonu in rasti | 10 |
|
1.2.6 |
Spodbujanje trgov v smeri inovacij | 10 |
|
1.3 |
Zakaj smernice za javno naročanje inovativnih rešitev? | 11 |
|
2 |
USTVARJANJE OKVIRA POLITIKE ZA JAVNO NAROČANJE INOVATIVNIH REŠITEV | 11 |
|
2.1 |
Jasno pooblastilo v okviru politike | 11 |
|
2.2 |
Inovacije kot način za dosego različnih ciljev politike | 14 |
|
2.3 |
Določanje ravni ambicij | 15 |
|
2.4 |
Spreminjanje ambicij v dejanja in zaveze | 16 |
|
2.5 |
Gradnja zmogljivosti | 17 |
|
2.5.1 |
Usposabljanje in pomoč ljudem | 17 |
|
2.5.2 |
Sodelovanje pri javnih naročilih | 18 |
|
2.6 |
Premagovanje nenaklonjenosti tveganjem z ustvarjanjem spodbud za inovacije | 22 |
|
3 |
PRIVABLJANJE INOVATORJEV | 24 |
|
3.1 |
Odpiranje vrat do javnega naročanja tudi manjšim inovatorjem | 24 |
|
3.1.1 |
Sodelovanje s trgom | 24 |
|
3.1.2 |
Zmanjšanje upravnega bremena | 26 |
|
3.1.3 |
Prilagoditev meril za izbor | 26 |
|
3.1.4 |
Uporaba sklopov | 28 |
|
3.1.5 |
Uporaba standardov, odprtih podatkov, odprtih vmesnikov in odprtokodne programske opreme | 29 |
|
3.1.6 |
Oblikovanje plačilnih shem, prijaznih do MSP | 30 |
|
3.2 |
Razvoj ekosistemskega pristopa k inovacijam | 30 |
|
3.3 |
Pritegnitev inovacijskih posrednikov | 31 |
|
4 |
PRIVABLJANJE INOVACIJ | 33 |
|
4.1 |
Inovacijam prijazna orodja za vse vrste postopkov | 33 |
|
4.1.1 |
Ocena potreb | 33 |
|
4.1.2 |
Predhodno preverjanje trga | 35 |
|
4.1.3 |
Uporaba neobveznih polj v standardnih obrazcih | 38 |
|
4.1.4 |
Tehnične specifikacije | 38 |
|
4.1.4.1 |
Opisne zahteve | 38 |
|
4.1.4.2 |
Zahteve glede funkcionalnosti | 39 |
|
4.1.5 |
Različice | 40 |
|
4.1.6 |
Merila za oddajo javnega naročila | 41 |
|
4.1.6.1 |
Cena | 41 |
|
4.1.6.2 |
Stroški | 41 |
|
4.1.6.3 |
Kakovost | 42 |
|
4.1.7 |
Upravljanje pravic intelektualne lastnine | 43 |
|
4.1.8 |
Izvedba javnega naročila | 46 |
|
4.2 |
Posebni, inovacijam prijazni postopki javnega naročanja | 47 |
|
4.2.1 |
Prilagajanje inovacij, pripravljenih za uporabo – postopki s pogajanji | 47 |
|
4.2.1.1 |
Konkurenčni postopek s pogajanji | 48 |
|
4.2.1.2 |
Konkurenčni dialog | 48 |
|
4.2.2 |
Projektni natečaji | 48 |
|
4.2.3 |
Spodbujanje inovacij z naročanjem raziskav in razvoja | 49 |
|
4.2.3.1 |
Naročilo raziskovalnih in razvojnih storitev in podelitev pravic intelektualne lastnine | 49 |
|
4.2.3.2 |
Predkomercialna javna naročila | 50 |
|
4.2.3.3 |
Javno naročanje blaga na področju raziskav in razvoja | 51 |
|
4.2.3.4 |
Partnerstvo za inovacije | 52 |
|
5 |
DRŽAVNA POMOČ | 56 |
|
PRILOGA I |
PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE | 58 |
|
Del I – |
Splošni vidiki v zvezi s pravicami intelektualne lastnine | 58 |
|
Del II – |
Vrsta naročenega rezultata in pravice intelektualne lastnine | 60 |
|
PRILOGA II |
PREDLOGI ZA VABILO DOBAVITELJEM | 65 |
|
PRILOGA III |
PREDLOGA VPRAŠALNIKA ZA SESTANEK Z DOBAVITELJI | 67 |
POVZETEK
Javno naročanje inovativnih rešitev lahko izboljša gospodarsko okrevanje EU po krizi zaradi COVID-19 z boljšimi javnimi naložbami. To je pomembno orodje za spodbujanje preobrazbe našega gospodarstva v smeri zelenega in digitalnega gospodarstva. Te smernice, ki so bile sprejete v okviru Sporočila „Prenovljeni evropski načrt za raziskave in inovacije – priložnost Evrope, da oblikuje svojo prihodnost“ ter prispevka k neuradni večerji voditeljev v Sofiji dne 16. maja 2018, so posodobljene po sprejetju evropske strategije za MSP in industrijske strategije (1) ter mehanizma za okrevanje in odpornost (2). Njihov namen je podpreti javne kupce, da bodo lahko bolje prispevali h gospodarskemu okrevanju, dvojnemu zelenemu in digitalnemu prehodu ter odpornosti EU.
V teh smernicah so zgoščeno predstavljeni temeljni vidiki javnega naročanja inovativnih rešitev: zakaj je pomembno, kdo je zanj zainteresiran in kako je mogoče ta postopek izvajati.
V tem dokumentu so upoštevani odgovori, prejeti v okviru predhodnega javnega posvetovanja. Raven podrobnosti je bila namerno izbrana zato, da bi dokument dosegel najširšo strokovno javnost (kupce, oblikovalce politik in dobavitelje) ter spodbudil zanimanje pri tistih, ki o tej temi niso nikoli razmišljali, tistih, ki niso nikoli mislili, da jih zadeva. Tudi najbolj strokovno usposobljeni bralci bodo našli koristna napotila na nedavne pobude in primere.
Z direktivami o javnem naročanju iz leta 2014 je bil okvir javnega naročanja prilagojen potrebam javnih kupcev in gospodarskih subjektov, ki izhajajo iz tehnološkega razvoja, gospodarskih trendov in večje družbene usmeritve na trajnostno javno porabo.
Javno naročanje inovativnih rešitev ponuja neizkoriščene priložnosti za zagonska podjetja in razvoj inovativnih rešitev, kot je Komisija poudarila v pred kratkim sprejetih strategiji za MSP in akcijskem načrtu za pravice intelektualne lastnine (3).
Pravila o javnem naročanju niso več namenjena le vprašanju „kako kupiti“, temveč dajejo možnost za pobude, povezane z vprašanjem „kaj kupiti“, ne da bi jih predpisovala. Cilj dobre porabe davkoplačevalskega denarja dobiva nove razsežnosti, ki presegajo le zadovoljevanje primarnih potreb javnih subjektov. Pri vsakem javnem nakupu ima javnost pravico vedeti, ali je naročena rešitev ne le formalno skladna, temveč ali hkrati prinaša najboljšo dodano vrednost v smislu kakovosti, stroškovne učinkovitosti, učinka na okolje in družbo ter ali ustvarja priložnosti za trg dobaviteljev.
Javno naročanje inovativnih rešitev obravnava vse zgoraj navedene pomisleke. Odpira vrata višji kakovosti in učinkovitejšim rešitvam, v katerih se priznavajo koristi za okolje in družbo, boljši stroškovni učinkovitosti ter novim poslovnim priložnostim za podjetja. Poleg tega bi bilo treba te smernice brati v povezavi s smernicami Komisije o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU iz leta 2019, ki se prav tako nanašajo na strateško javno naročanje in javno naročanje inovativnih rešitev (4) ter javnim kupcem zagotavljajo praktične nasvete o tem, kako obravnavati udeležbo tretjih držav v postopkih za oddajo javnega naročila.
Te smernice so zato zasnovane, kot sledi:
|
|
V 1. poglavju so pojasnjeni pojem javnega naročanja inovativnih rešitev, njegova vseobsegajoča razsežnost in dodana vrednost. |
|
|
V 2. poglavju je predstavljen politični okvir, potreben za strateško uporabo javnega naročanja inovativnih rešitev. |
|
|
V 3. poglavju je prikazano, kako odpreti vrata javnega naročanja inovatorjem, vključno z zagonskimi podjetji ter inovativnimi malimi in srednjimi podjetji (MSP). |
|
|
V 4. poglavju je opisano, kako izvajati postopke javnega naročanja za posodobitev javnih storitev z inovativnimi rešitvami ter ustvarjanje rasti in delovnih mest, in sicer v zvezi z upravljanjem pravic intelektualne lastnine. |
|
|
V 5. poglavju so obravnavana določena merila, ki bi jih moralo javno naročanje inovativnih rešitev izpolnjevati, da se prepreči dodelitev državne pomoči dobavitelju. |
|
|
Priloge vsebujejo praktične informacije za kupce o pravicah intelektualne lastnine in orodja za pomoč kupcem pri organizaciji sestankov z dobavitelji. |
Smernice bi lahko bile vir navdiha za vse akterje, ki sodelujejo v javnem naročanju:
|
— |
uradnike za javna naročila; |
|
— |
končne uporabnike naročenih rešitev; |
|
— |
odločevalce in oblikovalce politik, katerih prispevek k ustvarjanju ugodnih pogojev je ključen; |
|
— |
dobavitelje, ki se lahko naučijo, kako bi bili s svojimi inovativnimi rešitvami bolj konkurenčni pri javnem naročanju. |
1 SEZNANJANJE Z JAVNIM NAROČANJEM INOVATIVNIH REŠITEV
1.1 Kaj je javno naročanje inovativnih rešitev?
Inovacija ima lahko mnogo pomenov (5). Te smernice zavzemajo širok pristop. „Javno naročanje inovativnih rešitev“ pomeni vsako naročilo, ki izpolnjuje enega ali oba naslednja vidika:
|
— |
nakup postopka inovacij – raziskovalnih in razvojnih storitev – z (delnimi) rezultati; |
|
— |
nakup rezultatov inovacij. |
Javni kupec najprej opiše svojo potrebo ter tako spodbudi podjetja in raziskovalce k razvoju inovativnih proizvodov, storitev ali postopkov, ki še ne obstajajo na trgu, za izpolnitev te potrebe.
V drugem primeru javni kupec ravna kot prvi uporabnik ter kupi proizvod, storitev ali postopek, ki je na trgu nov in vsebuje bistveno nove značilnosti, namesto da bi kupoval proizvode, storitve ali postopke, ki so splošno dostopni (6).
Take inovacije, ki prinašajo boljšo učinkovitost in dodano vrednost za različne deležnike, včasih ustrezajo tradicionalnemu okolju (postopne inovacije), pogosto pa z ustvarjanjem različnih subjektov, tokov in vrednosti rušijo star sistem (prelomne inovacije) ali celo zahtevajo obširnejše spremembe, saj obravnavajo neizpolnjene potrebe in so zaradi njih potrebne strukturne ali organizacijske reforme (transformativne inovacije). V teh smernicah je pozornost usmerjena na koristi različnih oblik inovacij in je pojasnjeno, kako do njih pristopati v postopkih javnega naročanja.
1.2 Zakaj javno naročanje inovativnih rešitev?
1.2.1 Spodbujanje gospodarskega okrevanja, zelenega in digitalnega prehoda ter odpornosti EU
Javne naložbe in inovacije sta dva bistvena načina za spoprijemanje z izzivi okrevanja, zelenega in digitalnega prehoda ter oblikovanja odpornejšega gospodarstva v EU. Novi mehanizem za okrevanje in odpornost (7) bo spodbujal javne naložbe po krizi zaradi COVID-19 in velik del teh naložb bo usmerjenih preko javnega naročanja. Primerjalna analiza v EU kaže, da Evropa izkorišča le polovico potencialne zmogljivosti javnega naročanja inovativnih rešitev v podporo gospodarskemu okrevanju ter da je naložb precej premalo, zlasti pri javnem naročanju na področjih digitalnih rešitev ter raziskav in razvoja, ki sta obe ključni za krepitev strateške avtonomije in konkurenčnosti EU (8). Javni kupci bodo morali spodbuditi javno naročanje inovativnih rešitev in pomagati podjetjem razviti inovativne rešitve v ključnih industrijskih ekosistemih, zlasti tam, kjer so javni kupci odločilni vlagatelji. Javni kupci bodo morali tudi spodbujati odpornost evropskega gospodarstva z razpršitvijo virov dobave osnovnih dobrin, kot so farmacevtske sestavine, kot je razkrila pandemija COVID-19, in s pospeševanjem novih rešitev.
Javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni lahko z javnim naročanjem inovativnih rešitev na področju aplikacij EU na podlagi vesoljskih tehnologij veliko prispevajo k izvajanju zelenega dogovora ter digitalizaciji interakcije med podjetji/državljani in javnimi upravami. Pri tem je tudi veliko možnosti za čezmejno sodelovanje. Obstajajo številna področja uporabe podatkov in storitev na podlagi vesoljskih tehnologij, ki jih zagotavlja vesoljski program EU, pri čemer je javno naročanje inovativnih rešitev najučinkovitejši pristop k spodbujanju digitalnega in zelenega prehoda, česar tržne sile same ne bi zagotovile.
|
PRIMER VESOLJSKE STORITVE Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Javni organi so pomemben uporabnik vesoljskih tehnologij, zlasti na področjih, kot so:
Kaj je bilo narejeno drugače? Javno naročanje inovativnih rešitev je torej lahko obetaven instrument za uporabo naprednih vesoljskih tehnologij in storitev, saj javne organe spodbuja, da inovativna podjetja najamejo kot „prve stranke“. Evropska komisija je oktobra 2019 objavila pilotni razpis H2020-SPACE-EGNSS-2020 za „predkomercialno javno naročilo aplikacij EGNSS (EGNOS in Galileo) za javne organe“, katerega cilj je bil razvoj inovativnih rešitev z uporabo tehnologije GNSS EU za reševanje vprašanj v javnem interesu, v zvezi s katerimi ni ponudbe na trgu (značilno nedelovanje trga zaradi zaznavanja tveganja visoke tehnologije/tržnega tveganja in monopsona/omejenega povpraševanja). Kakšen je bil rezultat? Izbrani projekt BROADGNSS bo izkoriščal edinstvene in napredne funkcije signalov EGNOS in Galileo pri javnovarnostnih aplikacijah nižje v prodajni verigi za izboljšanje storitev organizacij za javno varnost in pomoč pri nesrečah za državljane Evrope. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/opportunities/topic-details/space-egnss-5-2020 |
1.2.2 Zagotavljanje višje kakovosti javnih storitev z optimalnim proračunom
Redko kdaj je inovativna rešitev naročena zgolj zaradi svoje inovativnosti. V večini primerov postane inovativna rešitev zanimiva za javne kupce, kadar omogoči podobne ali še boljše rezultate ob optimalnih stroških.
|
PRIMER INOVACIJA OMOGOČA BOLJ ZELENO IN CENEJŠO ENERGIJO ZA DRŽAVLJANE Obrat za soproizvodnjo toplote in električne energije v Vilni Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Zaradi uvoza plina so imeli prebivalci Vilne visoke stroške v zvezi z ogrevanjem. Poleg tega je močna odvisnost mesta od porabe plina negativno vplivala na okolje zaradi velikih emisij CO2. Kaj je bilo narejeno drugače? Mesto se je leta 2018 odločilo za naložbo v inovativen domač obrat za proizvodnjo zelene energije ter zmanjšanje odvisnosti od uvoza plina in ogljičnega odtisa. Celoten projekt javnega naročanja je bil dokončan v enem letu. Obrat za soproizvodnjo toplote in električne energije je sestavljen iz sežigalnice odpadkov in dveh sistemov na biogorivo. Največji del naložbe je omogočila pomoč iz strukturnih skladov EU in posojilo Evropske investicijske banke (EIB). Kakšen je bil rezultat? Skoraj 40 % državljanov lahko zdaj svoje povpraševanje po energiji zadovolji ob zmanjšanih emisijah CO2. Ko bo sistem sredi leta 2020 deloval s polno zmogljivostjo, naj bi se cene za državljane znižale za 20 %. Emisije CO2 je mogoče znatno zmanjšati, in sicer za 436 000 ton na leto. Inovacija prispeva h krožnemu gospodarstvu zaradi nemotenega pretvarjanja odpadkov v energijo. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: https://renewablesnow.com/news/lietuvos-energija-breaks-ground-on-vilnius-chp-scheme-601749/ https://www.euroheat.org/news/vilnius-chp-project-gets-green-light-ec/ https://ec.europa.eu/regional_policy/en/projects/major/lithuania/new-power-plant-boosts-renewable-energy-use-in-vilnius-lithuania https://www.eib.org/attachments/registers/74370788.pdf |
1.2.3 Odziv na novo nastajajočo potrebo
V nekaterih primerih se z javnim naročanjem inovativnih rešitev odzove na neizpolnjene potrebe ali nova pričakovanja, ki jih obstoječe rešitve na trgu ne obravnavajo ustrezno.
|
PRIMER INOVACIJA, KI SE ODZIVA NA DRUŽBENO SPREMEMBO Spodbujanje učencev k učenju s tehnologijo Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Mnogo otrok se danes bolj zanima za računalniške igrice kot za matematiko ali znanost. Medtem ko se navdušenost nad učenjem teh „težkih“ predmetov zmanjšuje, se stopnje osipa v šolah in na univerzah zvišujejo. To vpliva na možnosti naslednje generacije Evropejcev, da bi našla dobra delovna mesta v gospodarstvu, ki vse bolj temelji na znanju. Kaj je bilo narejeno drugače? Da bi rešile ta izziv, so se šole iz Halmstada na Švedskem, Viladecansa v Španiji, Magdeburga v Nemčiji in Konnevesija na Finskem odločile za skupno javno naročilo. Pri sedmih inovativnih dobaviteljih so naročile raziskave in razvoj ter nato preizkusile in primerjale njihove rešitve. Od sedmih dobaviteljev so štirje uspeli priti do stopnje prototipov, dva pa sta nato razvila inovativna orodja, ki so jih šole sprejele. Orodja otrokom v osnovnih in srednjih šolah ponujajo bolj prilagojeno, računalniškim igricam podobno učno izkušnjo, tako da s pomočjo umetne inteligence stalno analizirajo vzorce vedenja. Kakšen je bil rezultat? Sodelovanje več kot 600 učencev in 45 učiteljev iz vseh štirih držav je pokazalo, da so učenci ob novih rešitvah za 55–75 % bolj motivirani in uspešnejši pri učenju matematike, tehnologije, fizike in kemije, hkrati pa je verjetneje, da se bodo odločili za poklicno pot na teh področjih. Rešitve so bile medtem prodane različnim šolam. Šola Kuulammen koulu na Finskem je na primer potrdila, da se z inovativnimi rešitvami hkrati za 30–40 % skrajša čas, ki ga učitelji namenijo načrtovanju in ocenjevanju, šole pa prihranijo pri učnem gradivu (ena licenca stane 10-krat manj kot šolske knjige za celo šolo). Podjetje, ki je zagotovilo rešitev na Finskem, je medtem pridobilo naložbo tveganega kapitala in svoje poslovanje razširilo tudi na druge segmente trga (za usposabljanje zaposlenih v podjetjih). Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: www.imaile.eu (Projekt, sofinanciran v okviru sedmega okvirnega programa EU) |
1.2.4 Posodabljanje javnih storitev
Z javnim naročanjem inovativnih rešitev se lahko način zagotavljanja javnih storitev uskladi s pričakovanji državljana, ki je vse bolj navdušen nad tehnologijo, okoljsko odgovoren in družbeno zaveden, hkrati pa se lahko izboljša izkušnja javne storitve.
|
PRIMER INOVACIJA ZMANJŠUJE UPORABO AVTOMOBILOV V JAVNIH ORGANIH Platforma za skupno upravljanje voznega parka portugalskega ministrstva za zdravje Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Portugalsko ministrstvo za zdravje je skušalo optimizirati upravljanje poti, zmanjšati okoljski vpliv in skupne stroške voznega parka avtomobilov, ki ga uporabljajo vse službe pod okriljem ministrstva in institucij portugalske nacionalne zdravstvene službe. Kaj je bilo narejeno drugače? Namesto da bi ministrstvo za zdravje enostavno kupilo nove avtomobile, je ponovno premislilo o možnih načinih razporeditve voznega parka. Načrtovalo je elektronsko platformo, na kateri bi bile centralizirane vse informacije v zvezi z uporabo voznega parka. Zunanji izvajalec, izbran s postopkom javnega naročanja, v katerem so bili želeni rezultati izraženi v smislu zahtev glede funkcionalnosti, je leta 2017 vzpostavil platformo za skupno upravljanje voznega parka ministrstva za zdravje. Kakšen je bil rezultat? Platforma bo uporabnikom omogočila delitev vseh razpoložljivih virov (vozil in poti). S tem se bodo zmanjšali število vozil, z njimi povezani stroški (kot so zavarovanje, stroški goriva in vzdrževanja itd.) in vpliv na okolje. Hkrati bo platforma ustvarjala poročila o uporabi virov v realnem času, s čimer bo zagotovila kazalnike za spodbujanje učinkovitega, preglednega in vestnega načrtovanja, upravljanja, uporabe in nadzora voznega parka. To se sklada s cilji digitalnega in zelenega prehoda Komisije. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://spms.min-saude.pt/2016/05/spms-desenvolve-gestao-partilhada-frota-do-ministerio-da-saude |
|
PRIMER INOVACIJA KOT ODZIV NA POMISLEKE V ZVEZI Z OKOLJEM Zaščita oskrbe z vodo Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? V Avstriji je odpadna voda pri proizvodnji kovancev vsebovala kemikalije, ki so presegale zakonske mejne vrednosti. Kaj je bilo narejeno drugače? Avstrijska zvezna agencija za javna naročila je uvedla tristopenjski postopek javnega naročanja, da bi našla inovativno rešitev za avstrijsko kovnico (subjekt, odgovoren za proizvodnjo kovancev). Potencialni dobavitelji so bili povabljeni, da predstavijo informacije o dosedanjih dosežkih na področju inovacij. V pogodbena določila so bili vključeni natančno določeni cilji glede čiščenja voda. Kakšen je bil rezultat? Izbran je bil enostavno namestljiv mehanizem za vakuumsko izhlapevanje, ki filtrira najrazličnejše delce, zato je primeren za uporabo v številnih industrijah, vključno s kovinsko, galvansko, fotografsko, tiskarsko, farmacevtsko in živilsko industrijo. Hkrati se je potreba avstrijske kovnice denarja po sveži vodi zmanjšala za 97 %, s čimer letno prihranijo 4 milijone litrov vode. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/news_alert/Issue58_Case_Study117_BBG_Austria.pdf |
1.2.5 Pomoč zagonskim podjetjem ter inovativnim MSP pri zagonu in rasti
Kupna moč javnih kupcev na ravni EU je okrog 14 % BDP (9). V mnogih delih Evrope predstavlja pomemben delež lokalnih gospodarstev. To pomeni, da lahko javni kupci spodbujajo inovacije med uveljavljenimi subjekti na trgu, hkrati pa ponujajo pomembne priložnosti MSP in novim inovativnim družbam, ki imajo morda rešitve za neizpolnjene potrebe, vendar se soočajo s težavami pri njihovem uvajanju na trg.
S tem, ko delujejo kot vodilne stranke, lahko javni kupci inovativnim družbam ponudijo priložnost, da preizkusijo svoje nove rešitve v pogojih realnega življenja. Hkrati lahko javni naročniki s tem, ko postanejo njihova stranka in tako povečajo njihov promet, spodbudijo druge vlagatelje (tako javne kot zasebne) k naložbam v svoje dejavnosti. Nazadnje, javni kupci lahko s široko uporabo digitalnih platform dajo več priložnosti gospodarskim subjektom – MSP, zagonskim podjetjem – za razvoj ali predlog inovativnih rešitev in omogočijo čezmejni dostop do trgov javnih naročil (10).
1.2.6 Spodbujanje trgov v smeri inovacij
Kadar proizvod še ni na voljo na trgu ali so na voljo le proizvodi slabe kakovosti, lahko kupna moč javnih kupcev trge spodbudi v smeri inovacij.
|
PRIMER INOVACIJA KOT ODZIV NA POMISLEKE JAVNOSTI Bolj zdrava oskrba bolnikov v bolnišnicah Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Švedsko mesto Örebro je hotelo naročiti katetre brez škodljivih snovi PVC. Čeprav na trgu niso bili široko dostopni, se je mesto kljub temu odločilo objaviti javni razpis. Takrat se je lahko nanj prijavil le en dobavitelj. Kaj je bilo narejeno drugače? Kljub pravnim izzivom je mestu uspelo naročiti želene katetre. Kakšen je bil rezultat? Po osmih letih so vsi dobavitelji ponudili proizvode brez PVC. |
1.3 Zakaj smernice za javno naročanje inovativnih rešitev?
Glavni cilj javnih kupcev je zagotoviti čim bolj stabilen in zanesljiv rezultat javnega naročila. Tveganja navadno zmanjšujejo tako, da:
|
i. |
iščejo uveljavljene gospodarske subjekte z brezhibnim ugledom, zgodovino plačevanja davkov in znatnim prometom ter |
|
ii. |
zahtevajo standardne rešitve, ki so se izkazale kot zanesljive. |
V takem okolju je morda težko zagovarjati inovativne proizvode in storitve, ki s seboj prinašajo povečano mejno tveganje, čeprav odločitev za nakup inovacije javnemu kupcu prinese jasne koristi. Te koristi, najsi gre za prihranke, rešitve za nove potrebe ali boljši odziv na stare potrebe, morajo biti jasno ugotovljene, podrobno in pregledno opisane ter določene kot cilj in objektivno merjene. Predvidevati je treba tveganja v zvezi z zakonitostjo, proračunom in ugledom ter jih ublažiti. Cilj teh smernic je zagotoviti začetno spodbudo in zamisli, da bi oblikovalci politike javnega naročanja sprejeli ta izziv.
Evropska komisija je skupaj z različnimi partnerji že izdala številne smernice o tej temi in ti dokumenti so še vedno veljavna referenca (11). Na podlagi preteklih izkušenj in večkratnih pozivov deležnikov so v teh smernicah predstavljeni podrobnejši praktični preudarki; smernice se osredotočajo na neraziskane vidike orodij, predlaganih v pravilih EU, in jih postavljajo v širšo perspektivo, med drugim v okvir podpore zagonskim podjetjem in inovativnim MSP na ravni celotne EU.
Cilj teh smernic je zato:
|
— |
predstaviti argumente v podporo gospodarski upravičenosti javnega naročanja inovativnih rešitev; |
|
— |
predlagati ukrepe, ki inovativnim projektom zagotavljajo potrebno podporo; |
|
— |
z razlago pravnega okvira EU za javno naročanje, kot se uporablja za inovativne postopke, in primeri iz resničnega življenja pomagati pri premagovanju nejasnosti. |
Primeri iz teh smernic dokazujejo, da bi morale biti ideje, ki se v njih spodbujajo, izvedljive v vseh državah članicah, saj glavna pravila o javnem naročanju izhajajo iz istih direktiv o javnem naročanju.
2 USTVARJANJE OKVIRA POLITIKE ZA JAVNO NAROČANJE INOVATIVNIH REŠITEV
Javno naročanje inovativnih rešitev je priložnost za javne kupce, državljane in podjetja. Za uresničitev te priložnosti je nujen celovit okvir politike, ki zagotavlja vizijo, strategijo in primerna sredstva. V naslednjih odstavkih so opisane glavne sestavine okvira politike za javno naročanje inovativnih rešitev.
2.1 Jasno pooblastilo v okviru politike
Pomembno je, da se institucijam in strokovnjakom, ki sodelujejo v strateškem naročanju, zagotovi jasna vizija politike na politični ravni, saj jim zagotavlja potrebna pooblastila za ukrepanje. Če je vizija politike pospremljena z jasno kampanjo obveščanja in podprta z dolgoročno proračunsko zavezo, ima večje možnosti za uspeh.
|
PRIMER ŠVEDSKI NACIONALNI SVET ZA INOVACIJE Švedski nacionalni svet za inovacije združuje vladne ministre za področja, povezana z inovacijami, in strokovnjake. Predseduje mu ministrski predsednik. Ta forum omogoča razprave o inovacijah na najvišji ravni, kar pripomore h konsolidaciji vladnega pristopa. Pripomogel je na primer k pojasnitvi uporabe funkcionalnih meril v javnem naročanju. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://www.government.se/government-policy/national-innovation-council |
Strateške možnosti javnega naročanja inovativnih rešitev so neizmerne, zlasti če se podpira tehnološki razvoj v javnem sektorju in s strani tega sektorja. Panoge, odvisne od prodaje javnemu sektorju, je mogoče preko javnega povpraševanja spodbuditi k inovacijam in sprejemanju novih tehnologij. Družbeni sektorji, kot so zdravstvo, čiščenje voda, daljinsko ogrevanje, ceste in železnica, so skoraj izključno odvisni od izraženega javnega povpraševanja. V teh primerih je javno naročanje jasno sredstvo, s katerim se izraža tako povpraševanje in pospešuje tehnološki napredek.
|
PRIMER INOVACIJE PRIPOMOREJO K IZPOLNITVI OKOLJSKIH CILJEV NA OBČINSKI RAVNI Inovativne tehnologije izpolnjujejo okoljske cilje Københavna Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Potem ko si je København zastavil cilj, da do leta 2025 postane ogljično nevtralen, zdaj spreminja svoj način upravljanja energije. Ključna zahteva za dosego tega cilja je bistveno zmanjšanje porabe energije zaradi ulične razsvetljave. V ta namen je bila potrebna zamenjava skoraj 20 000 uličnih svetilk. Cilji mesta København glede razsvetljave so bili naslednji:
Kaj je bilo narejeno drugače? Javni naročnik je izbral postopek konkurenčnega dialoga. Merila za ocenjevanje so bila uravnotežena: 25 % cena, 25 % organizacija in izvedba naloge, 20 % rešitev za razsvetljavo, 30 % energijske in okoljske lastnosti. Postopek je do podpisa pogodbe trajal 16 mesecev. Kakšen je bil rezultat? S prehodom na sijalke LED se je poraba energije zmanjšala za 57 %, hkrati pa so se zmanjšali ogljični odtis in tudi stroški vzdrževanja (1,6 milijona EUR letno pri naložbi v vrednosti 26 milijonov EUR). Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://spice-project.eu http://spice-project.eu/wp-content/uploads/sites/14/2017/08/Copenhagen_Street_Light.pdf |
Zavedati pa se je treba, da javno naročanje inovativnih rešitev poleg številnih prednosti prinaša tudi tveganja in stroške. Potreben je namreč kulturni premik ne le med javnimi kupci, temveč v celotnem ekosistemu: med gospodarskimi subjekti, političnimi organi, revizorji in celo akademiki. V tem okviru je treba z jasno izjavo o politiki obravnavati izogibanje tveganjem in morebitne dodatne stroške, ki nastanejo zaradi preprečevanja inovacij.
|
PRIMER UDELEŽBA IZVOLJENIH FUNKCIONARJEV Komisija mesta Pariz za javna naročila Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Mesto Pariz je hotelo okrepiti svoj strateški pristop k javnemu naročanju in ga izvajati učinkoviteje, hkrati pa bolje vključiti (izvoljene) člane svojega mestnega sveta. Kaj je bilo narejeno drugače? Mestni svet Pariza je leta 2016 ustanovil komisijo za javna naročila (Commission d’anticipation des achats). Sestavlja jo 10 članov, ki zastopajo vse politične skupine v mestnem svetu. Komisija razpravlja o prihodnjih projektih javnega naročanja in načinih za uresničevanje strateškega pristopa v določenih postopkih. Tako lahko izvoljeni predstavniki prejemajo informacije, si izmenjujejo mnenja in zagotovijo prispevek na začetni stopnji, še preden se začnejo izvajati postopki. Kakšen je bil rezultat? Zaradi širše in zgodnje vključitve vseh političnih skupin je strateški pristop k javnemu naročanju pridobil večjo legitimnost. Stalno se tudi izboljšuje zaradi poglobljenih izmenjav, ki potekajo na sestankih komisije. Strateški premisleki so v določenih postopkih javnega naročanja bolje upoštevani. S takim vključujočim pristopom in širšo vključitvijo politikov so se hkrati skrajšali postopki javnega naročanja (krajši so za od 1 do 3 mesecev kot pred ustanovitvijo komisije). |
Močno pooblastilo v okviru politike se lahko učinkovito izraža s cilji, tj. z določitvijo odstotka javnih nakupov, ki jih je treba nameniti javnemu naročanju inovativnih rešitev. Čeprav ta pristop morda ne deluje v vseh okoljih in ima svoje izzive, zlasti kar zadeva opredelitev, merjenje in odgovornost, lahko ustvari močne institucionalne pobude za premostitev počasnega odzivanja uprav in njihove nenaklonjenosti tveganjem.
|
CILJI PO SVETU IN V EVROPI Javni organi po vsem svetu so si zastavili cilje, da določen odstotek svojih proračunov za javna naročila namenijo raziskavam in razvoju ter inovacijam. ZDA si na primer prizadevajo porabiti vsaj 500 milijonov USD (~2,5 % BDP) za javna naročila na področju raziskav in razvoja, Južna Koreja pa si prizadeva porabiti 5 % svojih sredstev za javna naročila za razvoj, 20 % pa za uvedbo inovativnih rešitev. V Evropi so cilji nacionalni in regionalni. Običajno je od 2 do 5 % javnih naročil namenjenih sprejemanju inovacij. Nekateri lokalni organi so si zastavili višje cilje. Mesto Gent je na primer 10 % svojega proračuna za javna naročila informacijske in komunikacijske tehnologije namenilo raziskavam in razvoju ter inovacijam. Cilja, priporočena v manifestu Scale-up Europe, sta najmanj 3 % za predkomercialna javna naročila in 20 % za javna naročila inovativnih rešitev. Cilj mesta Gent: https://www.digipolis.be/sites/default/files/20140929_DO_charter%20pdf.pdf Nacionalni/regionalni cilji po EU: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/innovation-procurement-initiatives-around-europe Manifest Scale Up Europe: http://scaleupeuropemanifesto.eu Mnenje Odbora za evropski raziskovalni prostor in inovacije (ERAC): http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-1209-2015-INIT/en/pdf Študija o primerjalni analizi nacionalnih okvirov politike in odhodkih za javno naročanje inovativnih rešitev (ki ponuja pregled ciljev, ki se uporabljajo po Evropi) je na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/study-benchmarking-strategic-use-public-procurement-stimulating-innovation-digital-economy |
PRIJAZNOST NACIONALNIH OKVIROV POLITIKE DO INOVACIJ – ŠTUDIJA
Rezultati primerjalne analize kažejo, kako je Evropa že napredovala pri uvajanju nacionalnih okvirov politike za javno naročanje inovativnih rešitev. Skupni okvir politike na področju inovacij po Evropi deluje le z malo nad četrtino svoje potencialne moči.
Na splošno je mogoče ugotoviti, da javno naročanje inovativnih rešitev v številnih državah še ni strateška prednostna naloga. Tudi spodbude in strukture za krepitev zmogljivosti ne zadostujejo za podporo javnim kupcem pri izvajanju javnega naročanja inovativnih rešitev.
Vendar pa je bilo ugotovljeno, da so države članice, vodilne pri inovacijah na splošno, vzpostavile tudi okvir politike za javno naročanje inovativnih rešitev. Krepitev naložb v razvoj bolj strateškega okvira politike za javno naročanje inovativnih rešitev v Evropi bi torej lahko prispevala k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
Diagram 1
Vseevropska primerjalna analiza nacionalnih okvirov politike za javno naročanje inovativnih rešitev
|
Vir: |
Študija o primerjalni analizi nacionalnih okvirov politike in odhodkih za javno naročanje inovativnih rešitev, navedena v zgornjem okviru. |
2.2 Inovacije kot način za dosego različnih ciljev politike
Inovacije so ključno gonilo trajnostne rasti, okrevanja in odpornosti, h katerim lahko bistveno prispeva javna kupna moč, ter pomembno sredstvo za krepitev cenovne učinkovitosti javnih storitev, za katero je odgovorna vlada.
Poleg tega mora vizija politike jasno določati povezave med drugimi cilji politike in javnim naročanjem inovativnih rešitev, kot so na primer krepitev odpornosti gospodarstva, zmanjšanje okoljskega odtisa, povečanje energijske učinkovitosti, odzivanje na podnebne spremembe, trajnostna zdravstvena oskrba za starajoče se prebivalstvo, olajšanje dostopa zagonskim podjetjem in MSP do trga, znižanje stroškov v življenjski dobi, posodobitev izvajanja javnih storitev itd.
|
PRIMER INOVACIJE PRIPOMOREJO K IZVAJANJU OKOLJSKIH IN ZDRAVSTVENIH POLITIK Svež pristop do hlajenja v poljski bolnišnici Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Zaradi podnebnih sprememb so vročinski valovi na Poljskem vse pogostejši. Bolnišnica v mestu Sucha Beskidzka je bila ena od mnogih na Poljskem, kjer je vpliv visokih temperatur prostora na dobro počutje osebja in bolnikov ter na medicinsko opremo povzročal vse večje skrbi. Ministrstvo za javno zdravje se je odzvalo tako, da je od vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti zahtevalo namestitev „opreme za zaščito pred sončno svetlobo“ v bolniških sobah, ki so ji preveč izpostavljene. Vendar pa je uporaba klimatskih naprav v bolniških sobah v poletnih mesecih obremenila proračun bolnišnice v mestu Sucha Beskidzka. Kaj je bilo narejeno drugače? Bolnišnica ni kupila še več istih naprav, pač pa se je v okviru tehničnega dialoga pozanimala za razpoložljive rešitve na trgu. Namesto da bi nato v odprtem postopku predpisala določeno rešitev, je na podlagi funkcionalnih meril (znižanje temperature za 2 °C) naročila bolj zdravo in trajnejšo rešitev: fasada stavbe je bila opremljena s sončnimi kolektorji, ki zagotavljajo senco, vendar sob ne zatemnijo. Model stroškov celotnega življenjskega cikla je bil ključen za rezultat javnega naročila, od katerega so imeli koristi bolniki, osebje in vodstvo. Kakšen je bil rezultat? Temperatura znotraj bolnišnice se je znižala za 10 % tudi, kadar so se zunanje temperature povišale za 20 %. Sončni kolektorji hkrati zagotavljajo 5 % potreb bolnišnice po električni energiji, s čimer se povrne prvotna naložba. Ta primer kaže na pomembno vlogo, ki jo imajo lahko javno naročanje in inovacije pri spoprijemanju z izzivi okrevanja in zelenega prehoda. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: http://www.ecoquip.eu/procurement-projects/cost-effective-and-low-carbon-solutions-to-maintain-the-thermal-comfort-of-patients.html http://eafip.eu/wp-content/uploads/2016/11/2_M.Kautsch.pdf |
2.3 Določanje ravni ambicij
Pri javnem naročanju inovativnih rešitev je vodilo „začni v majhnem obsegu in se hitro širi“. Izkušnja je lahko velik izziv, zato jo je morda najbolje uvesti kot postopen učni proces. Povedano drugače, ni treba, da se številne spremembe, potrebne pri javnem naročanju inovativnih rešitev (od kulturnih do postopkovnih), izvedejo vse naenkrat. Uspešen projekt, ki vključuje inovacije, je mogoče zasnovati tudi od spodaj navzgor, tako da se pozornost najprej posveti preprostim, praktičnim težavam.
Izhodišče bi lahko bila opredelitev številnih tem (npr. okolje/podnebne spremembe, zdravstvo itd.), ki jim je treba posvetiti pozornost in bi imele korist od inovativnega pristopa. Začeli bi lahko pri tistih sektorjih in projektih, v katerih se lahko inovacije uvedejo enostavneje in se lahko hkrati doseže največja sprememba. Z začetkom v majhnem obsegu se krepita verodostojnost in zaupanje, kar lahko sčasoma pritegne večje projekte.
Pravila EU zagotavljajo javnim kupcem nabor orodij, ki ustrezajo različnim možnim stopnjam ambicij. Predstavljena bodo v 4. poglavju.
|
PRIMER REŠITVE ZA VSE STOPNJE AMBICIJ Model okoljskih meril Švedske agencije za javna naročila Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Na Švedskem nacionalne politike v zvezi z okoljem, energijo in prometom podpirajo javno naročanje inovativnih rešitev kot strateško prednostno nalogo. Vendar pa praktično izvajanje na podlagi teh političnih ambicij zahteva posebne smernice, modele meril in predloge dokumentov. Vendar ena sama rešitev ni vedno primerna za vse. Kaj je bilo narejeno drugače? Švedska agencija za javna naročila je okoljska merila za postopke javnega naročanja v zvezi z inovacijami organizirala na treh ravneh: osnovna, napredna in vodilna (npr. avtomobili na vodik so trenutno uvrščeni med vodilne rešitve). Dogovori o merilih in ravneh potekajo na sestankih vseh ustreznih deležnikov: javnih kupcev na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, proizvajalcev, prodajalcev avtomobilov, taksi služb in kurirskih podjetij itd. Skladno s tehnološkim napredkom na posameznem področju se redno posodabljajo. Ko je doseženo soglasje o določenem merilu, agencija oblikuje ustrezno pravno besedilo, ki mora vzdržati na sodišču ter ga lahko vsak javni kupec kopira in prilepi v razpisne zahteve za svoja javna naročila. Merila so prostovoljna in brezplačna. Kakšen je bil rezultat? Ta pristop je spodbudil uvajanje in razširjanje inovativnih rešitev na trgu v energetsko intenzivnih sektorjih, kot so bela tehnika, javni prevoz ali ogrevanje, s čimer je pripomogel k 15-odstotnemu zmanjšanju odvisnosti Švedske od jedrske energije. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: https://www.upphandlingsmyndigheten.se/en/sustainable-public-procurement/sustainable-procurement-criteria Posebna študija primera je na spletnem naslovu: http://www.ecomotion.us/results/pdfs/108es.pdf |
2.4 Spreminjanje ambicij v dejanja in zaveze
Da bi ambicije spremenili v dejanja na terenu, je treba vzpostaviti strateški okvir politike skupaj z akcijskim načrtom za javno naročanje inovativnih rešitev. V okviru politike so običajno navedeni politični cilji in prednostne naloge, vključno z opredelitvami, kazalniki, vlogami in odgovornostmi. Akcijski načrt vsebuje zaveze o številnih jasno opredeljenih ukrepih, akterjih, orodjih, virih, proračunih, pričakovanih rezultatih in časovnici za izvajanje. Pri oblikovanju akcijskega načrta je ključen vidik udeležba deležnikov, s čimer se zagotovi zavezanost vseh vključenih strank.
Kot je razvidno iz zgoraj navedene študije o primerjalni analizi, so v Evropi štiri države članice (Avstrija, Belgija, Finska in Nizozemska) sprejele namenski akcijski načrt za javno naročanje inovativnih rešitev, pet drugih (Danska, Estonija, Grčija, Francija in Švedska) pa je posebne cilje in konkretne ukrepe glede javnega naročanja inovativnih rešitev vključilo v širše nacionalne strategije ali programe, pogosto z namenskim proračunom in jasno zavezo ključnih akterjev.
|
PRIMER SPREMEMBA VIZIJE V DEJANJA Avstrijska zvezna strategija za raziskave, tehnologijo in inovacije Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? „Javno naročanje, ki spodbuja inovacije“, je od leta 2011 prednostna naloga v okviru Avstrijske zvezne strategije za raziskave, tehnologijo in inovacije. Kaj je bilo narejeno drugače? Sprejet je bil akcijski načrt, s katerim bi se strategija prenesla v prakso in bi se okrepile sinergije z drugimi področji politike. Zvezna agencija za javna naročila deluje kot osrednje avstrijsko strokovno središče za javno naročanje inovativnih rešitev, ki ponuja usposabljanje, dokumentacijo, pomoč in majhne zneske nepovratnih sredstev, s katerimi se lahko avstrijski javni kupci pripravijo na predkomercialna javna naročila ali javna naročila inovativnih rešitev. MSP lahko pridobijo finančno jamstvo, ki jim olajša dostop do razpisov. Leta 2014 je bil uveden sistem spremljanja, s katerim se merijo letni izdatki za javno naročanje inovativnih rešitev v Avstriji. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: http://www.ioeb.at https://era.gv.at/object/document/2177 |
Javno naročanje inovativnih rešitev ne poteka ločeno od drugih politik. Še bolje pa lahko uspeva, kadar ga podpirajo druge sektorske in horizontalne politike, ki omogočajo inovacije. V okvirih politike in akcijskih načrtih za posamezne sektorje (npr. varnost, zdravstvo, podnebne spremembe) in druge horizontalne politike omogočanja (npr. raziskave in inovacije, davčna politika) je mogoče predvideti posebne ukrepe za javno naročanje inovativnih rešitev.
2.5 Gradnja zmogljivosti
Za javno naročanje inovativnih rešitev je treba izvesti številne posebne dejavnosti, ki jih ni mogoče improvizirati. Ne glede na stopnjo ambicije so zanje potrebni čas, denar in strokovno znanje. Specializirano usposabljanje (2.5.1), sodelovanje pri javnih naročilih (2.5.2) in spodbujanje splošne podjetniške kulture lahko pripomorejo h gradnji potrebnih zmogljivosti za javno naročanje inovativnih rešitev z obvladljivimi stroški.
Dvanajst držav članic je vzpostavilo nacionalna strokovna središča za javno naročanje inovativnih rešitev, ki ponujajo enotno kontaktno točko za ozaveščanje, usklajevanje dejavnosti gradnje zmogljivosti in pomoč javnim kupcem pri izvajanju javnih naročil inovativnih rešitev (12).
|
STROKOVNA SREDIŠČA Evropska komisija financira dejavnosti mreženja med nacionalnimi strokovnimi središči preko evropskega omrežja nacionalnih strokovnih središč za javno naročanje inovativnih rešitev, tj. projekta Procure2Innovate. https://procure2innovate.eu https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/eu-funded-projects |
Strokovni organi in poklicna združenja lahko zagotovijo podobno podporo v obliki priročnikov, smernic, predlog dokumentov, osnutkov meril za ocenjevanje ali metodologij za merjenje. Na podlagi svojega podrobnega poznavanja trga bodo lahko svoje strokovno znanje razširili med javne kupce ter jim tako pomagali opredeliti potrebe in pripraviti tehnične specifikacije glede na najsodobnejšo tehnologijo (13).
2.5.1 Usposabljanje in pomoč ljudem
Eden od ključnih dejavnikov uspeha je profesionalnost (14). Pri nekaterih najuspešnejših primerih javnega naročanja inovativnih rešitev, kot so tisti v Barceloni, Lombardiji, Avstriji ali na Švedskem, je bilo močno pooblastilo v okviru politike, ki inovacije postavlja v ospredje lokalnih gospodarskih politik, združeno z visoko motiviranim strokovnim osebjem.
Da bi lahko javni kupec uspešno izvajal javna naročila inovativnih rešitev, bi moral izkoristiti znanje in veščine na področjih, kot so:
|
— |
znanje:
|
|
— |
osnovna znanja in spretnosti:
|
|
— |
znanja in spretnosti, ki se nanašajo na inovacije:
|
To zmogljivost je mogoče graditi z notranjim usposabljanjem, ciljno usmerjenim zaposlovanjem, opiranjem na zunanje strokovnjake in svetovalce ali združevanjem strokovnega znanja z drugimi javnimi kupci. Tudi pri nižjih ambicijah pomagata dobro poznavanje trga in zmogljivost za uporabo osnovnih orodij, ki jih ponujajo pravila EU, kot so merila ali zahteve glede funkcionalnosti ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Ta proces učenja ne zadeva le javnih kupcev. Tudi podjetja, zlasti zagonska, in inovativni MSP se morajo skupaj z javnim sektorjem postopno vključiti v izvajanje inovativnih poslovnih procesov ter se seznaniti s posebnimi upravnimi praksami.
|
PRIMER PROFESIONALIZACIJA JAVNEGA NAROČANJA Usposabljanje zaposlenih v mestnem svetu Barcelone Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Za javno naročanje inovativnih rešitev so potrebne veščine in znanje. Kaj je bilo narejeno drugače? Mestni svet Barcelone v sodelovanju z Evropskim inštitutom za javno upravo (EIPA) organizira program usposabljanja za javno naročanje inovativnih rešitev za mestne svetnike, javne uslužbence, svetovalce, podjetja in pravne svetovalce. Program z naslovom Javno naročanje za inovacije in predkomercialna javna naročila v mestih ponuja praktične informacije o tem, kako postati vodilno mesto v spodbujanju inovacij na strani povpraševanja. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: http://seminars.eipa.eu/en/activities09/show/&tid=6141 http://formacio.eapc.gencat.cat/infoactivitats/AppJava/DetalleActividad.do?codi=10251&ambit=1&edicio=1&any=2017 |
|
PRIMER MEDNARODNA IZMENJAVA IZKUŠENJ Evropska komisija je sofinancirala vzpostavitev spletne platforme za izmenjavo izkušenj o javnem naročanju inovativnih rešitev. Platformo upravlja združenje ICLEI (Lokalne oblasti za trajnostni razvoj). Javnim kupcem, oblikovalcem politik, raziskovalcem in drugim deležnikom pomaga izkoristiti potencial javnega naročanja inovativnih rešitev preko foruma javnih naročil in centra za vire. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: www.innovation-procurement.org |
2.5.2 Sodelovanje pri javnih naročilih
Sodelovanje pri javnih naročilih zajema različne načine sodelovanja med javnimi kupci.
Najbolj strukturiran način sodelovanja je ustanavljanje ali pooblaščanje namenskih organov, kot so osrednji nabavni organi, združenja mest, konzorciji evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) (15), skupna podjetja (16) ali evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (17), za redno sodelovanje pri javnih naročilih. Osrednji nabavni organi so ustanove, ki vodijo postopek javnega naročanja za druge javne kupce. Osrednje vlade lahko osrednje nabavne organe ustanovijo na nacionalni ravni, lokalni organi pa lahko storijo enako na svoji ravni. Lahko jih ustanovijo tudi javni kupci znotraj določenega sektorja.
|
OSREDNJI NABAVNI ORGANI Osrednji nabavni organi postajajo ključen element organiziranja javnega naročanja v državah članicah EU. Po Evropi je bilo ustanovljenih veliko osrednjih nabavnih organov, ki delujejo na različnih ravneh (osrednji (18), regionalni (19) in sektorski (20)). Okrog 50 osrednjih nabavnih organov vsako leto odda več kot 15 javnih naročil, kar 200 organov pa jih odda med 5 in 15. Več informacij je na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/growth/content/public-buyers-save-money-cooperative-procurement-0_sl |
Sodelovanje pri javnih naročilih na splošno, zlasti pa uporaba trajnih struktur v ta namen, ima številne značilnosti, ki olajšujejo javno naročanje inovativnih rešitev:
|
— |
z njimi je lažje vključevati strokovno osebje, ki ima strokovno znanje za jasno izražanje specializiranih in kompleksnih potreb, lažje je strukturirano sodelovati s trgom in oblikovati postopke, ki vodijo do inovacij; |
|
— |
te značilnosti ustvarjajo ekonomije obsega, potrebne za ustvarjanje prvih trgov za inovativne proizvode in storitve; |
|
— |
hkrati omogočajo večji učinek inovativnih rešitev, saj lahko vsako rešitev razvijejo različni javni kupci. |
Treba pa je opozoriti, da mora sodelovanje pri javnih naročilih kot tako preprečiti, da bi se trg javnih naročil zaradi pretirane standardizacije zaprl pred individualiziranimi ali po meri narejenimi proizvodi.
Sodelovanje pri javnih naročilih ima lahko tudi manj strukturirane oblike, kot so omrežja in združenja javnih kupcev, ki se priložnostno združujejo, da bi skupaj izvedla določeno javno naročilo inovativne rešitve ter organizirala izmenjavo dobrih praks in medsebojno učenje.
|
PRIMER ZDRUŽITEV MOČI ZA JAVNO NAROČANJE NA PODROČJU VISOKOZMOGLJIVEGA RAČUNALNIŠTVA Od priložnostne skupine kupcev do namenskega subjekta za naročanje Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Visokozmogljivo računalništvo se uporablja na številnih področjih javnega sektorja, vključno s kibernetsko varnostjo, energetiko, podnebnimi spremembami in zdravstvom, saj omogoča razvoj, preizkušanje in izvajanje zelo kompleksnih aplikacij. Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Kaj je bilo narejeno drugače? Leta 2017 so vodilna središča za superračunalništvo iz Francije, Italije, Španije in Nemčije oblikovala priložnostno skupino kupcev, da bi skupaj izvedla javno naročilo inovativnih rešitev. Javni kupci so svoje časovne načrte uskladili za zagotavljanje bolj energijsko učinkovitih virov visokozmogljivega računalništva po vsej Evropi. Kakšen je pričakovani rezultat? Skupni načrtovani proračun za to prvo skupno javno naročilo inovativnih rešitev visokozmogljivega računalništva je 73 milijonov EUR. Prva uvajanja so omogočila bistveno izboljšavo infrastrukture visokozmogljivega računalništva. Dobro sodelovanje je utrlo pot nadaljnjim skupnim naložbam v Evropi v vrednosti 1 milijarde EUR preko Evropskega skupnega podjetja za visokozmogljivo računalništvo (EUROHPC), namenskega subjekta, ki so ga ustanovile EU in države članice, da bi v prihodnosti usklajeno izvajalo javno naročanje na področju visokozmogljivega računalništva po vsej Evropi, kar je bilo podpisano januarja 2018. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/european-procurement-cooperation-delivers-more-powerful-and-energy-efficient-supercomputers https://www.ppi4hpc.eu https://eurohpc-ju.europa.eu/ |
|
PRIMER POBUDA ZA VELIKE KUPCE Javno naročanje inovativnega blaga in storitev na specifičnih področjih Zadovoljevanje potreb velikih kupcev Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Glavni cilj te pilotne pobude je bil povečati uporabo javnega naročanja inovativnih rešitev v Evropi s partnerstvi z javnimi kupci. Združenje ICLEI je pilotno pobudo izvajalo skupaj z mrežo Eurocities v imenu Generalnega direktorata Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GD GROW), saj sta upravljala sekretariat projekta. V pilotnem projektu so veliki kupci (večinoma velika mesta, pa tudi javne službe ali osrednji nabavni organi) opredelili tri podskupine kot področja, na katera se je treba osredotočiti: gradbišča brez emisij, električna težka vozila in „krožni“ gradbeni material. Kaj je bilo narejeno drugače? Na primer, udeleženci v podskupini električnih težkih vozil (Amsterdam, Budimpešta, Helsinki, Lizbona, Malmoe, Oslo, Pariz, Porto, Rotterdam, belgijska pošta bpost in Stavenger) so: (i) združili moči in skupaj pripravili svoje sodelovanje z dobavitelji ter (ii) si izmenjali informacije za pripravo razpisa (načrtovanje, razpisna dokumentacija, merila za oddajo javnega naročila, rezultati pilotnih pobud v zvezi z vozili brez emisij itd.). Kakšen je pričakovani rezultat? Cilj je oblikovati skupno izjavo o povpraševanju ter se dogovoriti o številnih vprašanjih in tehničnih/pravnih merilih za razpis javnega naročila. Ta razpis se bo nanašal na razvoj električnih težkih vozil (tovornjaki za zbiranje odpadkov, čiščenje ulic, dostavo velikih pošiljk), ki trenutno niso na voljo na trgu. Po pričakovanjih bo sodelovanje med velikimi kupci pripomoglo k spodbujanju trga inovativnih izdelkov. Podoben pristop uporabljajo v drugih podskupinah. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://www.bigbuyers.eu/ |
Koristi sodelovanja pri javnih naročilih imajo lahko posamezni javni kupci z zadostno kupno močjo, kot so večja mesta ali velika komunalna podjetja. Ti javni kupci so logični kandidati za javno naročanje inovativnih rešitev, saj lahko ugotovijo in preizkusijo inovativno blago in storitve, preden jih kot vsakdanje proizvode kupijo v velikih količinah.
|
PRIMER EHPPA (EVROPSKO ZAVEZNIŠTVO ZA JAVNO NAROČANJE NA PODROČJU ZDRAVJA) Kaj je EHPPA? EHPPA je zavezništvo nepridobitnih organizacij za javno naročanje. Njegov cilj je združiti strokovno znanje, izboljšati uspešnost in svojim članom zagotoviti strateški položaj na evropskem trgu javnih naročil na področju zdravja. Zavezništvo EHPPA, ustanovljeno leta 2012, je združenje, registrirano v skladu s francosko zakonodajo, s sedežem v Parizu. Kaj je zavezništvo EHPPA naredilo za pospešitev nakupa inovativnih rešitev? Mreža gospodarskih zbornic CCI France International in EHPPA sta 28. in 29. septembra 2017 v Parizu organizirala prve „Dneve EHPPA“, evropski forum za javno naročanje inovativnih rešitev na področju zdravja. Cilj tega dogodka je bil javne kupce v zdravstvu (npr. osrednje nabavne organe, bolnišnice) povezati z inovativnimi francoskimi in drugimi evropskimi dobavitelji ter pridobiti informacije o različnih nabavnih praksah vsake evropske države. Kdo so bili udeleženci? Udeleženci so bili zagonska podjetja, MSP, podjetja iz srednjega tržnega segmenta ter francoski in drugi evropski dobavitelji, ki ponujajo inovativne rešitve v vsaki panogi zdravstvenega sektorja. Te panoge vključujejo: lekarništvo, patologijo, biomedicinsko tehniko, upravljanje pacientov, medicinsko opremo, biotehnologijo, e-zdravje in digitalno podporo, nastanitev, infrastrukturo in tehnične storitve, energijo in trajnostni razvoj ter telekomunikacijske in informacijske storitve. Poročilo o Dnevih EHPPA 2017: http://www.ehppa.com/Ressources/FCK/files/EHPPA%20Days%202017%20-%20Web%20REPORT.pdf Podobne pobude: https://beneluxa.org/ https://www.euractiv.com/section/health-consumers/news/southern-eu-states-present-unified-front-in-drug-talks/ |
|
PRIMER ZDRUŽEVANJE MOČI ZA STRUKTURIRANE UKREPE, USMERJENE K INOVACIJAM Norveški nacionalni razvojni program za dobavitelje Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Številni postopki inovativnega javnega naročanja, ki jih izvajajo posamezni javni kupci, prinašajo dobre rešitve, vendar se po pilotni ali prototipni stopnji zaključijo, saj posamezni kupec ne predstavlja zadostnega povpraševanja. Kaj je bilo narejeno drugače? Norveški nacionalni razvojni program za dobavitelje sistematično spodbuja javne kupce s podobnimi interesi (npr. za dosego določenega cilja politike v zvezi s podnebjem ali zdravstvom) ter podobnimi potrebami, da že od začetka združijo svoje moči in skupaj pozovejo trg k iskanju rešitev, ki bi jim omogočila doseči njihov skupni cilj. Skupni projekti ponujajo morebitnim dobaviteljem predvidljivost, jasnost ter, kar je zelo pomembno, obseg, potreben za komercializacijo in serijsko proizvodnjo. Kakšen je bil rezultat? Razvojni program je v enem od skupnih projektov sodeloval z največjimi javnimi kupci v državi, ki začenjajo izvajati in nadzorujejo gradbene projekte, vključno z gradnjo novih šol, vrtcev, univerz, bolnišnic in vladnih stavb. Njihov skupni izziv je bil vzpostaviti trajnejše postopke gradnje in tako prispevati k zavezam Norveške v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. S podporo Razvojnega programa so skupaj pozvali trg, naj zagotovi gradbišča brez emisij, kar zadeva stroje. Da bi morebitnim dobaviteljem pokazali možen obseg trga, so razkrili svoj skupni proračun za gradnje za naslednjih pet let. Tehnološki razvoj, ki brez obsega trga ne bi bil možen, že poteka. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://innovativeanskaffelser.no/about |
2.6 Premagovanje nenaklonjenosti tveganjem z ustvarjanjem spodbud za inovacije
Priznati je treba dejstvo, da javno naročanje inovativnih rešitev vključuje tveganja, na primer za neuspešno dobavo proizvoda ali storitve, neskladje med pričakovanimi rezultati in ponujeno rešitvijo itd. Javni kupci so pogosto nenaklonjeni dodatnim tveganjem v svojih postopkih javnega naročanja, saj upravljajo javni denar. Ker kot gospodarski subjekti niso izpostavljeni tržnemu pritisku, je hkrati težje upravičiti tveganje, ki izhaja iz naročanja inovativnih rešitev. Zato je treba te pomisleke upoštevati pri zasnovi projektov javnega naročanja inovativnih rešitev. Pri premagovanju nenaklonjenosti tveganjem gre za spremembo motivacije javnih kupcev s finančnimi in nefinančnimi spodbudami.
Med nefinančnimi, na ustrezno vedenje usmerjenimi spodbudami so na primer nagrajevanje dobrih praks (npr. z nacionalnimi nagradami za javno naročanje inovativnih rešitev), določitev javnega naročanja inovativnih rešitev za cilj v letnih kariernih ciljih uradnikov za javno naročanje ali upraviteljev javnega naročanja (npr. z določitvijo ključnih kazalnikov uspešnosti), ponujanje boljših priložnosti za napredovanje javnim kupcem, ki uspešno izvedejo javna naročila inovativnih rešitev, s katerimi se hitreje posodabljajo javne storitve. Druga možnost je osredotočanje na vpliv, ki ga ima lahko javno naročanje inovativnih rešitev na njihovo volilno enoto.
|
NAGRADE ZA JAVNO NAROČANJE INOVATIVNIH REŠITEV Nemško strokovno središče za javno naročanje inovativnih rešitev KOINNO vsako leto nagradi zgledna javna naročila inovativnih rešitev nemških javnih kupcev z nagrado „Inovacije ustvarjajo koristi“, ki se podeljuje pod pokroviteljstvom Nemškega zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in energijo. Podobno tudi evropsko omrežje za trajnostno javno naročanje Procura+ podeljuje letne nagrade za trajnostna in inovativna javna naročila. Kratek opis vseh pohvaljenih projektov je na voljo na njihovi spletni strani, kjer so tudi pojasnjene najpomembnejše značilnosti inovativnega pristopa. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: https://www.koinno-bmwi.de/koinno/innovationspreis http://www.procuraplus.org/awards |
Financiranje je pogosto ključen dejavnik pri odločitvi za javno naročanje inovativnih rešitev, zlasti kadar so ambicije v smislu inovacij visoke. Da bi javni kupci upravičili odločitev o tem, da se proračuni za javna naročila usmerjajo k inovacijam, morajo dobro utemeljiti gospodarske razloge in jasno pokazati, da pričakovane koristi inovativnih rešitev (npr. izboljšanje kakovosti/učinkovitosti, znižanje stroškov v življenjski dobi) odtehtajo potrebne stroške naložb. Dokazi o morebitnih koristih novih tehnologij so zato pomembni, da lahko javni kupec gospodarsko upraviči odločitev za naložbo. Certificiranje inovativnih rešitev pomaga prepričati javne kupce, da lahko nove tehnologije uresničijo njihove obljube.
Hkrati je na voljo veliko virov financiranja, ki javnim kupcem zagotavljajo finančne spodbude za javno naročanje inovativnih rešitev. S posebnim financiranjem je mogoče kriti številne dodatne stroške, povezane z javnim naročanjem inovativnih rešitev, kot so stroški priprave in vodenja javnega naročila, predhodnih preverjanj trga, pogajanj, raziskav in razvoja (npr. izdelava prototipov, preizkušanje in certificiranje), pritegnitve posebnega tehničnega ali pravnega strokovnega znanja, prilagajanja upravnih postopkov itd. Tako se lahko tudi nadomestijo neopredmeteni stroški kulturnega premika in spremembe navad.
|
NACIONALNI IN REGIONALNI PODPORNI PROGRAMI ZA JAVNO NAROČANJE INOVATIVNIH REŠITEV Štirinajst držav članic EU je uvedlo nacionalne ali regionalne podporne programe za javno naročanje inovativnih rešitev. Ti navadno zagotavljajo nekaj sredstev javnim kupcem za pripravo in/ali izvedbo javnih naročil inovativnih rešitev, da bi izravnali nekatera tveganja v zvezi z inovativnimi rešitvami. S finskim programom javnega naročanja inovativnih rešitev je bilo na primer podprtih že 70 javnih naročil inovativnih rešitev. Italijanska regija Lombardija je predkomercialna javna naročila in javno naročanje inovativnih rešitev vključila med politične cilje v svoji regionalni zakonodaji ter dodelila finančna sredstva za organiziranje rednih razpisov za ugotavljanje potreb po inovacijah med javnimi kupci v regiji, za katere se nato izvedejo nova javna naročila. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/innovation-procurement-initiatives-around-europe http://www.regione.lombardia.it/wps/portal/istituzionale/HP/DettaglioRedazionale/servizi-e-informazioni/imprese/ricerca-e-innovazione-per-le-imprese/appalti-pre-commerciali |
|
PROGRAMI FINANCIRANJA EU EU podpira javno naročanje inovativnih rešitev z različnimi programi financiranja. V okviru glavnega programa EU za raziskave in inovacije, tj. pobude Obzorje 2020, se zagotavljajo redna finančna sredstva za pozive po ukrepih za usklajevanje in podporo (s katerimi se financirajo dejavnosti usklajevanja in mreženja za pripravo prihodnjih javnih naročil inovativnih rešitev), razpise za predkomercialna javna naročila (s katerimi se sofinancirajo stroški za naročanje raziskav, razvoja in preizkušanja inovativnih rešitev) ter razpise za javno naročanje inovativnih rešitev (s katerimi se sofinancirajo tudi stroški naročanja in uvedbe inovativnih rešitev). Pregled vseh javnih naročil inovativnih rešitev, ki so do zdaj prejela finančna sredstva, je na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/eu-funded-projects. Več informacij o podpori pobude Obzorje 2020 za javno naročanje inovativnih rešitev je na voljo na spletnih naslovih: http://ec.europa.eu/research/participants/docs/h2020-funding-guide/cross-cutting-issues/innovation-procurement_en.htm; https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/innovation-procurement. S programom COSME, tj. Programom EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (MSP), (https://ec.europa.eu/easme/en/cosme) se financirajo inovativni projekti, ki vključujejo MSP. Tudi države članice EU in njihove regije lahko v okviru svojih strategij pametne specializacije iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIS) sofinancirajo javno naročanje inovativnih rešitev, vključno s predkomercialnimi javnimi naročili. Glej namenski vodnik, v katerem je pojasnjeno, kako je javno naročanje inovativnih rešitev mogoče uporabiti v okviru skladov ESI v sinergiji s financiranjem iz pobude Obzorje 2020: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/guides/synergy/synergies_en.pdf. Za primere projektov javnega naročanja inovativnih rešitev, financiranih s strani ESIS, glej: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/good_practices/GP_fiche_30.pdf. |
|
PRIMER LITOVSKI PROGRAM PODPORE JAVNEMU NAROČANJU INOVATIVNIH REŠITEV, FINANCIRAN S STRANI ESIS Po začetku rednih razpisov v okviru vladnega podpornega programa za predkomercialna javna naročila v letu 2016 se je leta 2020 v Litvi začelo izvajati 21 predkomercialnih javnih naročil, 13 pa se jih bo kmalu začelo izvajati. Podporni program se sofinancira iz ESIS. Z rednimi razpisi so litovski javni kupci pozvani, naj predstavijo sveže zamisli za nove projekte predkomercialnih javnih naročil. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: https://www.interregeurope.eu/ecoris3/news/news-article/1607/the-start-of-pre-commercial-procurement-in-lithuania |
Preučili bi se lahko tudi mehanizmi obvladovanja tveganj, kot so posojilne, zavarovalne ali jamstvene sheme. Zavarovalni ali jamstveni mehanizmi za izravnavo tveganj zaradi inovacij za javne kupce so bili dejansko že testirani, zlasti za kritje morebitne škode v primeru neizvajanja rešitve. Ta sistem prispeva k zmanjšanju tveganja za kupca, učinek česar je oblikovanje ozračja zaupanja med deležniki.
|
PODPORNI FINANČNI INSTRUMENTI ZA ZMANJŠEVANJE TVEGANJ Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF) ob podpori delovnega programa za dostop to financiranja tveganja v okviru programa Obzorje 2020 zagotavljata dve vrsti finančnih instrumentov za zmanjšanje tveganja zaradi javnega naročanja inovativnih rešitev za javne kupce in podjetja (zlasti tudi za zagonska podjetja in MSP). EIB v okviru programov „veliki projekti/znanost InnovFin“ zagotavlja posojila za posamezne velike kupce ali skupine velikih kupcev, da lahko začnejo izvajati predkomercialna javna naročila in javna naročila inovativnih rešitev. To kupcem omogoča, da premagajo finančne težave z vlaganjem vnaprej v nekaj inovativnega, kar se bo izplačalo šele pozneje. Obdobje odplačevanja posojila se lahko določi tako, da mora javni kupec začeti odplačevati posojilo šele, ko začne inovacija kupcu prinašati dejanske izboljšave kakovosti in stroškov. Posojilo lahko tudi olajša težave s časovno uskladitvijo finančnih virov za začetek sodelovanja pri javnih naročilih, saj lahko vsem članom skupine omogoči, da takoj začnejo skupno javno naročanje, vsak od njih pa svoj del odplača po različnem individualnem časovnem razporedu. V okviru programa „InnovFin za inovatorje“ lahko EIB in EIF pomagata podjetjem, ki sodelujejo pri predkomercialnih javnih naročilih in javnih naročilih inovativnih rešitev, da dobijo lažji dostop do posojil, jamstev, posrednih osebnih jamstev ter hibridnega, lastniško-dolžniškega in lastniškega financiranja za širitev svojega poslovanja med javnim naročilom inovativnih rešitev za širšo komercializacijo rešitev. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: veliki projekti/znanost InnovFin: https://www.eib.org/en/products/blending/innovfin/products/science.htm InnovFin za inovatorje: https://www.eib.org/en/products/blending/innovfin/index.htm |
3 PRIVABLJANJE INOVATORJEV
Eden glavnih izzivov javnega naročanja inovativnih rešitev je, kako privabiti inovatorje, zlasti visokotehnološka zagonska podjetja in inovativna MSP. Ta podjetja so v nekaterih sektorjih močno odvisna od tega, ali javni kupci sprejmejo njihove inovativne rešitve (21), hkrati pa javni kupci morda potrebujejo njihov inovacijski potencial za zagotovitev najsodobnejših javnih storitev. Hkrati zagonska podjetja in MSP pogosto nimajo zanesljivih zmogljivosti in preteklih dosežkov, ki jih po navadi zahtevajo javni kupci.
Javni kupci lahko uberejo dve glavni poti: postopek javnega naročanja lahko prilagodijo tem inovatorjem (3.1) ali pritegnejo inovacijske posrednike (3.3).
3.1 Odpiranje vrat do javnega naročanja tudi manjšim inovatorjem
V skladu z načeli Pogodbe morajo biti vsa javna naročila inovativnih rešitev, ki dosegajo ali presegajo mejne vrednosti javnih naročil, odprta za gospodarske subjekte vseh velikosti. Kljub temu mala inovativna podjetja kažejo več interesa za javna naročila inovativnih rešitev kot za redna naročila proizvodov, ki so splošno dostopni. Pravila EU o javnem naročanju iz leta 2014 so javnim kupcem omogočila, da so oblikovali postopke, prilagojene ne le večjim podjetjem, temveč tudi manjšim inovativnim dobaviteljem.
3.1.1 Sodelovanje s trgom
Prvi korak do prejetja ponudbe inovatorja je preprost: sodelovanje z njim. Pri tem strašno preprostem pristopu sta dve težavi: pomakanje zavedanja podjetij o javnih naročili in pomanjkanje zaupanja. Obe težavi je mogoče rešiti z neposrednim nagovorom gospodarskih subjektov. Tako kot pri prodajnem nagovoru lahko neposredni nagovor prepriča tudi sicer skeptično podjetje, da začne poslovati z javnimi kupci.
Način komunikacije je lahko e-pošta ali klic predhodno identificiranih podjetij. Uporabita se lahko tudi mreženje in podajanje informacij na sejmih. Komunikacija je lahko minimalistična in brez vlaganja velikega truda (npr. pošiljanje spletne povezave do obvestila o javnem naročilu nekaterim podjetjem ali panožnim združenjem) ali dovršena (npr. predstavitev dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila na sejmu, spletni seminar ali kampanja v družbenih medijih). V državah z majhnim zaupanjem v javno naročanje imajo taki stiki tudi pomembno vlogo, da postopku dajo človeški obraz in povečajo zaupanje podjetij, da bo javno naročilo oddano na podlagi poštene konkurence.
Vendar za preprečevanje diskriminacije in neenake obravnave za javne kupce veljajo tudi omejitve glede načinov, kako obveščajo dobavitelje. Za zagotovitev javnega natečaja in učinkovite konkurence ne sme biti nobenemu potencialnemu dobavitelju odobren izključni ali prednostni dostop do dokumentov ali informacij. Javni kupci morajo tudi zadostno dokumentirati vso ustno komunikacijo s podjetjem (22).
|
PRIMER PROAKTIVEN PRISTOP K JAVNEMU NAROČANJU Telemedicina, ki rešuje življenja v enotah intenzivne nege evropskih bolnišnic Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Bolnišnice na Nizozemskem, v Španiji, Belgiji in na Finskem so skušale razviti visoko interoperabilno telemedicinsko platformo za daljinsko odkrivanje in nego bolnikov v enotah intenzivne nege s povečanim tveganjem smrti zaradi sepse. Kaj je bilo narejeno drugače? Bolnišnice so začele čim prej promovirati prihodnje javno naročilo z objavo predhodnega informativnega obvestila na portalu TED in z zbiranjem informacij od potencialnih ponudnikov s predhodnim preverjanjem trga, ki je bilo izvedeno v obliki vrste fizičnih srečanj, dopolnjenih s spletnimi vprašalniki. Ta pristop je javnim kupcem omogočil širok vpogled v trenutno najsodobnejšo tehnologijo. Potrdil je, da je predvideni proračun za javno naročanje ustrezen in razkril, do katerih dodatnih informacij je še treba biti kritičen. Promocija za javno naročilo se je začela preko spletnega mesta THALEA (23) ter objav na drugih spletnih mestih, forumih in v glasilih v zvezi z javnimi naročili na področju zdravja, IT in inovativnih rešitev. Kupci so predhodno informativno obvestilo in obvestilo o javnem naročilu promovirali tudi na sejmih sektorja zdravja in IT. S ciljno usmerjenimi dopisi so bili obveščeni panožna združenja, gospodarske zbornice, nacionalne kontaktne točke za sektor zdravja in IT v okviru programa Obzorje 2020 ter podjetja, za katera je bilo znano, da so dejavna na tem področju. Promocija je bila okrepljena preko družbenih medijev, da bi dosegli zlasti tudi MSP, na primer preko pobude Start-up Europe, instrumenta EU za MSP, digitalnega enotnega trga EU in računov EU na družbenem omrežju Twitter na področju zdravja. Kakšen je bil rezultat? Predkomercialno javno naročilo je pritegnilo ponudbe ne le velikih podjetij, temveč tudi manjših inovatorjev, vključno z zagonskimi podjetji. Rezultat javnega naročila je, da so dve zagonski podjetji in en velik akter uspešno dostavili nove algoritme in izboljšane rešitve za zaznavanje tveganja. Te zagotavljajo zgodnejše odkrivanje in bistveno izboljšujejo učinkovitost enot intenzivne nege. Smrtnost zaradi sepse se je tako zmanjšala za 25 %. Hkrati se je bivanje v bolnišnici skrajšalo za 20–50 %. Bolnišnice so pri nadaljnjih javnih naročilih povečale skupine kupcev, da bi se ta vrsta inovativnih rešitev širše uvajala po vsej Evropi. Za to javno naročilo so začele izvajati novo odprto preverjanje trga, da bi promovirale nov prihodnji razpis za inovatorje in ostale v stiku z najnovejšimi dosežki v najsodobnejši tehnologiji. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: http://www.thalea-pcp.eu/market-consultation http://www.thalea-pcp.eu/thalea-2-ppi-overview http://ted.europa.eu/TED/notice/udl?uri=TED:NOTICE:69348-2018:TEXT:EN:HTML |
3.1.2 Zmanjšanje upravnega bremena
Birokratska bremena pogosto odvračajo MSP in zagonska podjetja od sodelovanja v postopkih javnega naročanja. Glede na državo članico in javnega naročnika morajo skupaj s ponudbo priskrbeti upravna dokazila o svojem pravnem položaju, gospodarski in finančni zmogljivosti, da se preverijo merila za izključitev in izbor.
S posodobljenimi pravili EU so bile te zahteve poenostavljene. Zdaj lahko ponudniki predložijo lastno izjavo, v kateri navedejo, ali izpolnjujejo vse upravne predpogoje. Poleg tega predložijo dokazila za potrditev lastne izjave samo, če je njihova ponudba ocenjena kot najboljša. S poslovnega vidika je potrdila bolj smiselno zbirati tik pred sklenitvijo pogodbe kot na začetku postopka.
Z elektronsko različico te lastne izjave, tj. enotnim evropskim dokumentom v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) (24), je postopek še enostavnejši. ESPD omogoča ponovno uporabo podatkov, da se lahko ponudniki prijavijo hitreje. Gre za bistveno poenostavitev za javne kupce in ponudnike.
Storitve ESPD se izvajajo v večini držav članic (25). ESPD je vnaprej pripravljen seznam možnih elementov lastne izjave, ki se lahko zahteva za udeležbo v javnih postopkih. Javni kupci pri vsakem postopku izberejo ustrezne zahteve, na katere se mora ponudnik odzvati.
V bolj povezanem sistemu elektronskega javnega naročanja in elektronske uprave (26) se spodbujajo elektronske povezave med ESPD in elektronskimi registri v državni lasti, ki ustvarjajo ustrezna potrdila, po načelu „samo enkrat“. Skladno s tem načelom lahko javni kupci neposredno dostopajo do potrebnih dokazil. Ponudniku tako ni treba ročno pošiljati informacij, ki jih države članice že imajo v svojih sistemih. Poleg storitve eCertis (27), ki omogoča pregled nad dokazili vseh evropskih držav, je to mogoče tudi v čezmejnem okviru.
|
STORITVE ENOTNEGA EVROPSKEGA DOKUMENTA V ZVEZI Z ODDAJO JAVNEGA NAROČILA (ESPD) Finska pokaže svoje možnosti za poenostavitev Storitve ESPD se trenutno izvajajo po vsej Evropi. Nekatere ponujajo osnovne funkcije, kot so dokazila o izpolnjevanju meril za izključitev (plačani davki in dajatve za socialno varnost itd.). Vse več storitev pa ESPD povezuje z nacionalnimi podatkovnimi zbirkami in drugimi storitvami z dodano vrednostjo. Te lahko vključujejo shranjevanje profilov podjetij, da se zmanjšajo upravna bremena za organe in dobavitelje. Na Finskem je bila osrednja storitev elektronskega javnega naročanja med izvajanjem storitve ESPD povezana z osmimi nacionalnimi podatkovnimi zbirkami. Organi lahko zdaj neposredno dostopajo do informacij, ki jih zagotavljajo dobavitelji in bodo shranjene v profilu podjetja za enostavno ponovno uporabo. Hkrati lahko glavni dobavitelj pozove člane konzorcija in podizvajalce, da izpolnijo ESPD neposredno s platforme za elektronsko javno naročanje. Tako je sodelovanje MSP v večjih projektih javnega naročanja bistveno enostavnejše. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: https://ec.europa.eu/tools/espd. www.hanki-palvelu.fi |
3.1.3 Prilagoditev meril za izbor
Javni kupci od gospodarskih subjektov pogosto zahtevajo dokaz, da so finančno in/ali ekonomsko sposobni izvesti javno naročilo. To je po navadi del pristopa s primerno skrbnostjo, da se zmanjša morebitno tveganje, da bi bil zoper izvajalca med veljavnostjo pogodbe uveden postopek likvidacije in da bi to vplivalo na dobavo javni službi. Javni kupci po navadi za ta namen zahtevajo informacije o letnih računovodskih izkazih in višini prometa.
Včasih morajo gospodarski subjekti izpolnjevati velike finančne zahteve, da dokažejo to sposobnost. Zahtevani minimalni promet je pogosto nekajkrat višji od vrednosti zadevnega naročila. Taka zahteva pa ni nujno zagotovilo, da bo naročilo dobro izvedeno. Hkrati pa izključuje vse morebitne ponudnike z manjšim prometom, ki morda imajo potrebno zmogljivost in, kar je še pomembneje, boljšo rešitev.
Na podlagi novih pravil javni kupci ne morejo več zahtevati, da je promet večji od dvakratnika ocenjene vrednosti javnega naročila, razen če to ustrezno opravičujejo posebne okoliščine (28). To pravilo olajšuje sodelovanje zagonskih podjetij in inovativnih MSP, za katera je verjetneje, da so bila ustanovljena šele pred kratkim in imajo razmeroma majhen promet.
|
PRIMER USTVARJANJE PRILOŽNOSTI ZA MSP Brezpilotni zrakoplovi in osebna zaščitna oprema za gašenje gozdnih požarov v Bolgariji in Srbiji Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Mesti Kula v Bolgariji in Boljevac v Srbiji sta želeli kupiti specializirana vozila, brezpilotne zrakoplove za nadzor in osebno zaščitno opremo za gašenje gozdnih požarov. Ker lahko inovativna MSP na tem področju ponudijo kakovostne rešitve, so želeli javni kupci zagotoviti, da bi bil postopek naročanja dostopen zanje. Kaj je bilo narejeno drugače? Obe mesti sta objavili podobne razpise za zbiranje ponudb. Zahtevani minimalni promet na podlagi meril finančne zmogljivosti je bil enak vrednosti njihove ponudbe (in ne več). Povprečni letni promet ponudnika v preteklih treh letih pri zaključenih računih je moral preseči vrednost njihove ponudbe. Ker so kupci hkrati razdelili naročilo v sklope, tako da je bila skupna vrednost naročila razdeljena med različne sklope (vozila, brezpilotni zrakoplovi in zaščitna oprema), je bila zahteva o finančni zmogljivosti za MSP izvedljiva. Kakšen je bil rezultat? Ta pristop je MSP omogočil pridobiti naročila za inovativno opremo. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: http://obshtina-kula.com/bg/?p=1915 http://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:222939-2017:TEXT:SL:HTML&src=0 (za Kulo) http://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:433112-2017:TEXT:EN:HTML&src=0&ticket=ST-28215527-OcEvhL2HhcgUNWcpu88X7fxW924VOOHEzNzxKwtt9AEmKozNQ9Ffi8e7wyLKl0NjYuXOTNYeuacOZtTzn5lzVzXG-PHslUMVSXYC6iO06UxAkYy-4J10I8LIWSzTszVd8YtfzXCoSHCMGZ8cHeoDwhWfIqLC http://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:99979-2018:TEXT:SL:HTML&src=0 (za Boljevac) (sofinancirano s čezmejnim programom Interreg-IPA za Bolgarijo in Srbijo) |
Da bi gospodarski subjekti dokazali svojo tehnično sposobnost za izvedbo zadevnega javnega naročila, morajo pogosto predložiti seznam v preteklosti opravljenih del, dostavljenega blaga ali opravljenih storitev. Temu seznamu morajo biti pogosto priložena potrdila o zadovoljivi izvedbi ali drugi podatki. Ta zahteva pomeni izziv za zagonska podjetja, ki so bila ustanovljena pred kratkim in še niso imela časa, da bi si ustvarila reference. S tem pristopom so torej lahko izključeni iz udeležbe v nekaterih postopkih javnega naročanja, čeprav ima zagonsko podjetje prav lahko potrebne sposobnosti za izvajanje javnega naročila – morda celo z inovativnejšo tehnično rešitvijo.
Javni kupci imajo možnost, da od gospodarskih subjektov za dokaz zahtevajo še druga dokazila (29). Odvisno od javnega naročila lahko gospodarski subjekt predloži dokazila o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja ali navedbo sistemov upravljanja dobavne verige in sistemov za sledenje, ki jih bo gospodarski subjekt lahko uporabljal med izvajanjem naročila. Dokazila, ki od ponudnika ne zahtevajo, da posluje že veliko let, omogočajo tudi zagonskim podjetjem, da se potegujejo za javno naročilo.
3.1.4 Uporaba sklopov
Inovatorje je mogoče privabiti tudi z razdelitvijo naročil v sklope. Velikost vsakega sklopa je lahko sorazmerna z operativnimi zmogljivostmi zagonskih podjetij in inovativnih MSP. Uporaba sklopov je tudi eden od načinov, da se zmanjša vezanost na enega samega ponudnika, tudi v primerih, v katerih prevladujejo veliki ponudniki. V teh primerih lahko javni kupec določi zahteve za interoperabilnost in/ali odprte standarde, da med seboj poveže različne dele sistema, ki jih prodajalci zagotavljajo v različnih sklopih. V zvezi s tem bi morala biti v pogodbi, sklenjeni z dobaviteljem, določena pravila za prihodnjo rabo morebitnih novih pravic intelektualne lastnine, ki bi nastale zaradi projekta.
Po novih pravilih EU se od javnih kupcev pričakuje, da bodo v vseh javnih naročilih upoštevali sklope (30). V praksi morajo najti pravo ravnovesje med dvema vidikoma: na eni strani uporabo sklopov, da se olajša sodelovanje malih inovativnih podjetij in spodbudi prehod k bolj odprtim, interoperabilnim rešitvam, na drugi strani pa zmanjšanjem lastnih upravnih bremen tako, da se naročilo odda enemu samemu izvajalcu, ki bo poskrbel za vse naloge.
|
PRIMER PRILOŽNOSTI ZA MSP V OKVIRU VEČJIH PROJEKTOV Središča za upravljanje prometa, primerna za prihodnost, za Anglijo in Nizozemsko Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Nizozemski in angleški organ za upravljanje cest, Rijkswaterstaat oziroma Highways England, sta pri svoji naslednji generaciji središč za upravljanje prometa hotela preiti na odprto modularno platformo programske opreme. Želela sta odpraviti vezanost na enega samega ponudnika in omogočiti manjšim inovativnim podjetjem, da zagotovijo nove inovativne storitve. Kaj je bilo narejeno drugače? Za dosego svojega cilja so javni kupci uvedli dva skupna postopka javnega naročanja, ki sta potekala vzporedno:
Kakšen je bil rezultat? S prvim naročilom je bila med obstoječimi velikimi prodajalci ustvarjena zdrava konkurenca za odprtje osnovne platforme programske opreme. Z drugim javnim naročilom raziskav in razvoja je na ta trg vstopilo še več MSP, tudi takih, ki prej niso bila dejavna na področju upravljanja prometa. Tako so bili razviti odlični novi moduli za: (i) napredno porazdeljeno upravljanje omrežja, ki zmanjšuje prometne zastoje in izpuste CO2, ii) napovedovanje in preprečevanje prometnih nesreč, s čimer se povečuje varnost na cestah, ter (iii) sodelovalne inteligentne sisteme prometa, ki pospešujejo uvajanje pametnih avtomobilov in drugih tehnoloških inovacij. Poleg tega je primerjalna ocena takega pristopa, ki temelji na odprti modularni arhitekturi, pokazala, da bi se z njo ustvarili prihranki stroškov v višini 20 %. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://charmprogramme.com |
3.1.5 Uporaba standardov, odprtih podatkov, odprtih vmesnikov in odprtokodne programske opreme
Standardi, odprti podatki, odprti vmesniki in odprtokodna programska oprema so še eden od načinov, kako odpreti trge. Ustvarijo lahko prostor za manjše inovatorje, da uveljavijo svojo vlogo v večjih projektih, ali pa jim omogočijo, da sami pridobijo naročila in širijo svoje poslovanje. V pogodbah bi morala biti določena pravila glede dostopa do že obstoječih pravic intelektualne lastnine, ki so potrebne za dokončanje postopka inovacije, in dostopa do novih pravic intelektualne lastnine, ustvarjenih s postopkom inovacije.
|
PRIMER JAVNO NAROČANJE POSTOPKA ODPRTE INOVACIJE Pametno omrežje za „mesto luči“ Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Mesto Eindhoven na Nizozemskem je želelo izboljšati kakovost življenja v mestu in okrepiti svoj ugled „mesta luči“. Kaj je bilo narejeno drugače? Namesto da bi občina pridobila določen proizvod ali rešitev, je naročila postopek odprte inovacije. Novi pristop je temeljil na časovnem načrtu, v katerem so bile predvidene ambicije mesta do leta 2030. Spodbujala sta ga stalno sodelovanje med ponudnikom storitev, državljani, raziskovalnimi institucijami in občino. V jedru so bili uporabniki vključeni v „živ laboratorij“, da bi zaznali spremembe, ki jih kupec na začetku ni mogel predvideti, in se odzvali nanje. Postopek javnega naročanja je obsegal preverjanje trga, konkurenčni dialog (v treh zaporednih krogih in s tremi predhodno izbranimi konzorciji), razpisno fazo in fazo pred oddajo naročila, v kateri se preveri izbrana ponudba. Med merili za izbor je bila tudi „inovativna sposobnost“, vključno z mnenji, strategijo in izkušnjami z izvajanjem odprtih inovacij. Postopek izbora je temeljil na metodologiji „najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno“. Kakšen je bil rezultat? Izbrani dobavitelj je razvil povezan, pametno zasnovan „odprt“ sistem razsvetljave javnega prostora. Za zagotavljanje stalnih inovacij se sistem uporablja (ali lahko uporablja) tako, da različni drugi inovativni ponudniki, vključno z zagonskimi podjetji in inovativnimi MSP, izvajajo različne storitve. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: https://www.jouwlichtop040.nl |
|
PRIMER KREPITEV VLOGE ZAGONSKIH PODJETIJ ZA RAST Ohranjanje kulturne dediščine v inovativnih odprtokodnih digitalnih arhivih Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Nacionalne kulturne ustanove, avdiovizualni arhivi, javne knjižnice in ustanove za lokalno dediščino iz Švedske, Belgije, Irske, Nizozemske, Nemčije, Španije, Estonije in Grčije so želele rešiti isti izziv: izboljšati kakovost digitalnih datotek, ki ohranjajo kulturne vsebine za dolgoročno prihodnost, da bi preprečile poslabšanje kakovosti shranjevanja podatkov skozi čas. Kaj je bilo narejeno drugače? Skupaj so naročile raziskave in razvoj iz različnih podjetij, da bi ustvarile nova standardizirana odprtokodna orodja, ki bodo arhivarjem pomagala zagotoviti, da bodo vse datoteke izpolnjevale zahteve, s katerimi so primerne za dolgoročno hrambo. Kakšen je bil rezultat? Prodajalci, ki jim je bilo oddano javno naročilo, so bili mala inovativna, večinoma zagonska podjetja. Od šestih podjetij, ki so sodelovala v javnem naročilu, so tri uspešno razvila inovativna orodja, ki (i) zmanjšujejo stroške, ii) izboljšujejo točnost in splošno kakovost digitalizacije ter dolgoročno hrambo kulturnih vsebin. Ustanove za ohranjanje dediščine v drugih delih sveta, vključno z ZDA, uporabljajo nekatere najnaprednejše rešitve, ki so jih razvila uspešna zagonska podjetja. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://www.preforma-project.eu |
3.1.6 Oblikovanje plačilnih shem, prijaznih do MSP
Zagonska podjetja in inovativna MSP potrebujejo pravočasna in redna plačila, saj nimajo finančnih rezerv velikih podjetij. Javni kupci lahko predvidijo različne plačilne sheme glede na to, ali je MSP neposredni izvajalec ali podizvajalec.
Če gre za neposrednega izvajalca, so lahko predplačila odločilni dejavnik, ki omogoča sodelovanje MSP.
Če pa gre za podizvajalca, lahko države članice zahtevajo, da javni kupci plačujejo neposredno podizvajalcem. Pri taki krajši plačilni verigi bodo podizvajalci, tj. zagonska podjetja in inovativni MSP, prej prejeli plačilo. Izognili se bodo tudi tveganju zamude pri plačilu zaradi morebitnih pomanjkljivosti na strani glavnega izvajalca.
Kadar neposredna plačila niso najprimernejša možnost, je mogoče podizvajalce podpreti drugače, na primer s spodbujanjem glavnih izvajalcev k skrajšanju plačilnih rokov.
|
SPODBUJANJE ZAGONSKIH PODJETIJ S PRAVOČASNIMI PLAČILI Zagotavljanje predplačil Mesto Pariz je ugotovilo, da so bile običajne plačilne sheme z majhnimi vmesnimi plačili in velikim končnim plačilom ob zaključku javnega naročila ovira za sodelovanje MSP. Da bi zagonskim podjetjem in inovativnim MSP omogočilo sodelovanje v javnih razpisih, je mesto Pariz leta 2017 povečalo predplačila s 5 % na 20 %. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: https://www.paris.fr/professionnels/l-entreprise-au-quotidien/achats-et-marches-publics-3526#la-politique-fournisseur_1 Odvračanje od zamudnih plačil V skladu s španskim kodeksom javnih naročil lahko naročniki med merila za oceno finančne zmogljivosti uvrstijo povprečni čas za plačilo podizvajalcem. Leta 2016 je mesto Madrid v naročilo za zbiranje odpadkov vključilo kazen za neplačevanje podizvajalcev, ki je lahko znašala do 50 % dolgovanega zneska. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: https://www.boe.es/legislacion/codigos/codigo.php?id=031_Codigo_de_Contratos_del_Sector_Publico&modo=1 |
3.2 Razvoj ekosistemskega pristopa k inovacijam
Kaj je ekosistem na področju inovacij?
Inovacijski ekosistem je sestavljen iz poslovnih udeležencev, zagonskih podjetij, akademikov, tehničnih in podpornih služb ter posameznikov, ki so gonilna sila inovacij. Vsak od njih ima pomembno vlogo pri ustvarjanju vrednosti v širšem ekosistemu s pretvarjanjem novih zamisli v resničnost z dostopom do finančnih naložb. Inovacijski ekosistem ustvarja dejaven tok informacij in virov za pretvarjanje zamisli v resničnost. Inovatorji in podjetniki preko teh ekosistemov rešitve za reševanje težav v resničnem svetu razvijajo in uvajajo hitreje, kot bi jih brez ekosistema. S tem procesom se ustvarja strokovno znanje na novih področjih, pomaga razvejati gospodarstvo in omogoča podjetjem, da se srečajo s strankami tam, kjer so.
Kaj je ekosistemski pristop k inovacijam?
Cilji ekosistemskega pristopa so določiti ključne inovatorje – zagonska podjetja, inovatorje in akademike –, komunicirati z njimi in sodelovati z njimi, da pomagajo pri razvoju inovacijskih zmogljivosti.
Kaj to pomeni za javne kupce?
Inovacijski ekosistem javnemu kupcu omogoča boljši pogled na več vprašanj: od kod bo prišla naslednja generacija zamisli in konceptov? Kako zanimiv je razvoj inovacij? V kateri fazi razvoja inovacij je ustrezno sodelovati? Kakšno vrednost bi lahko inovativna rešitev ustvarila v primerjavi z obstoječimi rešitvami? Kdo so novi akterji v ekosistemu, na katere je treba biti pozoren v okviru informacij o dobavnem trgu?
Javni kupec bi moral ustvariti povezave z inovacijskimi ekosistemi: grozdi, inkubatorji, agencijami za inovacije ali živimi laboratoriji (na lokalni, regionalni, nacionalni ali celo evropski ravni) in se naučiti sodelovati z njimi. Še ena dobra praksa za spoznavanje akterjev v specifičnem ekosistemu je lahko uporaba hekatona (31).
S takimi dejavnostmi bo lahko javni kupec bolje identificiral inovatorje ter začel dragoceno sodelovanje s soustvarjanjem, ocenil pripravljenost novega izdelka in ugotovil stroške uporabe inovativnih tehnologij.
|
PRIMER DELAVNICA, KI JO JE ORGANIZIRALO FRANCOSKO MINISTRSTVO ZA PROMET, Z JAVNIMI KUPCI IN AKTERJI IZ INOVACIJSKEGA EKOSISTEMA V SEKTORJU MOBILNOSTI (JANUAR 2020) Francosko ministrstvo za promet je organiziralo delavnico za usposabljanje v živem laboratoriju, pri čemer je povezalo več lokalnih organov različnih velikosti (iz mest z več kot 2 milijonoma prebivalcev do več kot 30 000 prebivalcev), velika podjetja, ki upravljajo infrastrukturo za mobilnost (kot je javni prevoz), zagonska podjetja in tehnične strokovnjake na področju prometa. Organizacija te delavnice v živem laboratoriju je kupcem omogočila povezavo z akterji na področju inovacij v sektorju mobilnosti. Cilj dogodka je bil organizirati sodelovanje med vsemi udeleženci, da bi najprej pregledali tehnične specifikacije za nakup aplikacije za souporabo avtomobila in nato oblikovali inovativne tehnične specifikacije, ki inovativnim podjetjem omogočajo predložitev ponudbe. Ta delavnica je bila poučna za podjetja, ki so lahko bolje razumela pravni okvir javnega naročanja, in tudi za javne kupce, ki so lahko razmislili o tem, kaj narediti, da postane projekt bolj odprt za inovacije. Kupci so, na primer, pripravili preglednico za opredelitev rezultatov, pričakovanih od inovativne rešitve. Kupci so predlagali tudi, da bi lahko specifikacije vključevale kratek video povzetek s predstavitvijo ključnih točk zahteve. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: https://www.francemobilites.fr/ https://www.liberte.paris/ |
3.3 Pritegnitev inovacijskih posrednikov
Povezave med zagonskimi podjetji, ki ponujajo inovativne rešitve, in inovativnimi MSP na eni strani ter javnimi kupci na drugi strani so pogosto šibke in ne nastanejo spontano. Inovacijski posredniki jih lahko pomagajo vzpostaviti ali okrepiti.
Inovacijski posrednik je lahko vsaka ustanova, ki ima zmogljivost in namen, da nastajajočo inovacijo uskladi s potrebo na strani povpraševanja. Posrednik je lahko vključen v celotno življenjsko dobo inovacije in je lahko gonilna sila javnega naročanja inovativnih rešitev. Lahko se dejavno vključi v usmerjanje zamisli od morebitnih dobaviteljev inovacij do omrežij morebitnih javnih kupcev inovacij, najsi gre za mesta, bolnišnice, organe civilne zaščite ali druge ustrezne javne kupce. Obratno lahko tudi sporoča ustrezni panogi potrebe javnih kupcev. Inovacijski posredniki lahko hkrati olajšajo pripravo inovativnih zamisli za določene postopke javnega naročanja.
Njihove naloge lahko zajemajo:
|
— |
svetovanje javnim kupcem o tem, kako naj opredelijo svoje potrebe, ki bi jih bilo mogoče zadovoljiti z javnim naročanjem inovativnih rešitev; |
|
— |
organiziranje javnih kupcev, zainteresiranih za javno naročanje inovativnih rešitev, v omrežja zaradi razširjanja znanja, izmenjave dobrih praks in komunikacije s trgom (npr. preverjanje trga, skupna zaveza za prihodnje javno naročanje inovativnih rešitev); |
|
— |
ugotovitev obetavnih inovativnih rešitev, ki ustrezajo potrebam javnih kupcev. Take rešitve imajo po navadi možnosti za komercializacijo in povečanje obsega prelomnih namesto postopnih inovacij. |
Glede na poslovni model lahko tudi pospešijo dostop do financiranja in pripomorejo k upravljanju pravic intelektualne lastnine.
Inovacijski posredniki ne bi smeli javnim kupcem prodajati predlogov, ki jih ti niso zahtevali, prav tako ne morejo nadomestiti javnih kupcev. Javni kupci so še vedno odgovorni, da je celoten postopek – od povezovanja s trgom pred javnim naročanjem do izvedbe javnega naročila (32) – odprt, pregleden in nediskriminatoren.
|
PRIMER INOVACIJSKO POSREDNIŠTVO V EVROPI TekesMatch na Finskem Nedavna finska inovacija, TekesMatch, je programska oprema za semantično ujemanje, ki bo v nekaj minutah povezala vlagatelje in inovatorje. Pred uporabo tega inovativnega orodja so bili za to nalogo potrebni trije tedni. TekesMatch je bil ustvarjen s pomočjo projektnega natečaja in hekatona. Pospeševanje naložb s tovrstno programsko opremo odpira številne možnosti za rast zagonskih podjetij. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: http://www.aalto.fi/en/current/news/2017-03-06/ https://www.twobirds.com/en/news/press-releases/2017/finland/tekesmatch Avstrijska platforma za navezovanje stikov Poslanstvo avstrijskega strokovnega središča za javno naročanje inovativnih rešitev (IÖB-Servicestelle) je „povezovanje javnih kupcev in dobaviteljev“. Središče IÖB-Servicestelle je za pospešitev tega poslanstva uvedlo digitalno platformo, ki jo v vse večjem številu uporabljajo javni kupci v okviru svojih rednih dejavnosti raziskav trga. Platforma ponuja informacije, vključno s podatki za navezavo stikov, za številne različne inovativne proizvode in storitve, ki jih ocenjujejo neodvisni strokovnjaki ter so pripravljeni za uporabo v javnem sektorju. Hkrati lahko javni kupci na njej objavijo svoje nedavne izzive, da bi se s trgom posvetovali o novih zamislih in konceptih. V letu 2018 je bilo na platformi več kot 100 inovativnih rešitev v kategorijah proizvodov, kot so informacijska tehnologija, mobilnost, upravljanje objektov ali zdravstvo, ki omogočajo, da dobavitelji navežejo stike z javnimi kupci. Od takrat je več kot ducat javnih kupcev objavilo izzive, s katerimi se spoprijemajo na področjih avtomatizacije, trženja in odnosov z javnostmi, tehnologije senzorjev in upravljanja objektov. Ti javni kupci so od trga preko platforme prejeli več kot 230 različnih zamisli. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: www.innovationspartnerschaft.at Pilotni projekt evropskih inovacijskih posrednikov (33) Namen projekta je ustvariti model za posrednika v javnem naročanju inovativnih rešitev, ki bo povezal naročnike, dobavitelje inovativnih rešitev (s posebno osredotočenostjo na MSP in zagonska podjetja), vlagatelje in raziskovalce, da se omogoči javno naročanje inovativnih izdelkov in storitev. Za proučitev ustvarjanja posrednika v javnem naročanju inovativnih rešitev je bil leta 2018 objavljen razpis za zbiranje predlogov. Oblikovan je bil konzorcij sedmih različnih subjektov (dve agenciji za inovacije, mreža, svetovalno podjetje, specializirano za javna naročila, in javni naročnik). Posledično se pet mrež posrednikov v javnem naročanju inovativnih rešitev preskuša v petih različnih državah članicah (Španija, Danska, Irska, Nemčija in Avstrija). To bi moralo pomagati pri ugotavljanju, katera vrsta organizacije in metoda sta najprimernejši za sistem inovacijskega posrednika. Dvoletni projekt se je končal avgusta 2020. Rezultati so razvoj in izvajanje poslovnega modela inovacijskega posrednika, pa tudi ustvarjanje poslovnih priložnosti za MSP pri javnih kupcih v zadevnih državah članicah. Uvedenih bo skupaj osem projektov inovativne nabave, večinoma v zvezi s trajnostnimi inovacijami. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: https://innovation-procurement.org/innobrokers/ |
4 PRIVABLJANJE INOVACIJ
Ko bodo vrata odprta vsem vrstam morebitnih inovatorjev, se lahko javni kupci posvetijo privabljanju inovacij v okviru posameznih postopkov javnega naročanja.
Številna orodja je mogoče vključiti v kateri koli postopek javnega naročanja, vključno z odprtimi in omejenimi postopki, ki se široko uporabljajo (4.1). Z inovacijami se lahko posebej spodbujajo tudi alternativni postopki javnega naročanja, kot so konkurenčni postopek s pogajanji, konkurenčni dialog, projektni natečaji, partnerstvo za inovacije ali pristop s predkomercialnimi javnimi naročili (4.2).
Izbira postopka in tehničnih specifikacij je prepuščena javnim kupcem. Ne nazadnje bodo uspešne inovacije odvisne od njihovih odločitev. Kar iz tega izhaja, ni predpis, ki bi kot tak veljal za vse, pač pa prožen nabor orodij, ki lahko navdihne nove pristope, ki jih omogočajo pravila EU.
4.1 Inovacijam prijazna orodja za vse vrste postopkov
V tem oddelku so opisane možnosti, ki so na voljo za vse projekte javnega naročanja. Že razmeroma majhna naložba v pripravo in organizacijo postopka javnega naročanja na inovacijam prijazen način zadostuje, da se pokažejo koristi za javnega kupca in dobavni trg.
4.1.1 Ocena potreb
Pred pripravo tehničnih specifikacij bi morali javni kupci izvesti obširno oceno potreb, da se opredeli težava, ki jo je treba rešiti. Ta korak se morda zdi odveč, saj je namen postopka javnega naročanja običajno očiten. Dejansko gre za kritični trenutek, ko lahko nastane zamisel o uvajanju inovacij. Namesto da bi javni kupec le nadomestil zastarelo opremo z isto ali obnovil potekle pogodbe o storitvah, izvede funkcionalno analizo potreb organizacije in njenih partnerjev/uporabnikov ter ugotovi morebitne težave ali področja za izboljšavo. Pri tej analizi se razkrije, ali so do zdaj uporabljana oprema in storitve (še vedno) najprimernejše.
|
PRIMER POSVETOVANJE Z UPORABNIKI JAVNIH STORITEV Pametno pristanišče v Talinu Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Upravni organ pristanišča v Talinu v Estoniji je želel izziv upravljanja čedalje večjega prometa rešiti z nakupom novega elektronskega sistema prijavljanja potniških in tovornih vozil. Kaj je bilo narejeno drugače? Javni kupec je zaradi ugotovitve svojih potreb izvedel štirideset pogovorov s potniki, šest pogovorov z vozniki, štiri pogovore s predstavniki upraviteljev trajektov, dva pogovora s ponudniki prekladalnih storitev in štiri pogovore z uslužbenci pristanišča. Kakšen je bil rezultat? Zaradi ocene potreb uporabnikov je lahko javni kupec naročil inovativno rešitev, ki vključuje celoten postopek potovanja za avtomobile in tovornjake, od predhodne registracije na spletu do prijave in popolnoma avtomatiziranega upravljanja prometa, s katerim se vozila usmerjajo na ladjo. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://www.portoftallinn.com/smart-port |
|
PRIMER OCENA DEJANSKIH POTREB NAMESTO PONOVNEGA NAKUPA ISTE STVARI Malteški prehod na računalništvo v oblaku Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Ko se izteče življenjska doba naprave za shranjevanje podatkov, javni kupci po navadi ponovno oddajo ponudbo za javno naročilo blaga za podoben podatkovni strežnik. To morda ni najboljši način za zadovoljevanje trenutnih potreb, ki se lahko razlikujejo od preteklih. Kaj je bilo narejeno drugače? Da bi malteška vlada optimizirala shranjevanje podatkov v državni upravi, se preusmerja na infrastrukturo, temelječo na oblaku. Javni kupci ocenijo svoje potrebe po shranjevanju podatkov v smislu zmogljivosti, varnosti, pogojev za dostop za različne kategorije uporabnikov (npr. delo v delovnih prostorih v primerjavi z delom na daljavo), mobilnosti itd. Preučijo lahko tudi alternativne rešitve, kot so skupno podatkovno središče z drugimi upravami ali rešitve v oblaku. S shranjevanjem podatkov, temelječem na oblaku, se poleg prihranka stroškov za strojno opremo in vzdrževanje izboljšuje tudi prenosljivost podatkov in s tem mobilnost delavcev. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: https://procurement.mita.gov.mt/open-calls/t04717-on-premise-private-cloud-enabling-infrastructure-and-software (Projekt je sofinanciran iz evropskih strukturnih skladov) |
Za opredelitev potreb je potrebna zadostna oddaljenost od trenutne rešitve, da bi jo ocenili čim bolj nepristransko. Treba je biti odprt do uvajanja sprememb ali popolne nadomestitve obstoječih rešitev. V nekaterih primerih je morda potrebna temeljita organizacijska sprememba, zlasti če je potek dela avtomatiziran. V praksi lahko ocena potreb vodi do razmisleka o drugačni obliki naročila, kot je trenutno; namesto naročila blaga je na primer za nove tehnologije ali postopke morda primernejše naročilo storitev ali mešana pogodba (o dobavi in izvajanju storitev).
Da javni kupci omogočijo nove trende ali izkoristijo tehnološke prednosti, ki se jih še ne zavedajo, lahko tudi raziščejo trg (34). Odkrijejo lahko nove, inovativne rešitve za zagotavljanje javnih storitev, povišanje ravni storitev ali dodajanje dodatnih funkcij z uporabo novih tehnologij. Tako lahko javni kupci prilagodijo svoje potrebe na podlagi poglobljenega razumevanja trga, kar jim omogoča tudi, da v postopek javnega naročanja vključijo inovativne rešitve.
Da bi povečali objektivnost, je oceno potreb mogoče izvesti tudi na podlagi javnega naročila storitev s specializiranimi zunanjimi subjekti ali morebitnimi dobavitelji, ki imajo potrebno strokovno znanje. Da bi preprečili prednostno obravnavo, bi bilo treba vse izmenjane informacije objaviti ali sporočiti drugimi morebitnim ponudnikom (35). Optimizirani stroški in večja učinkovitost javnih storitev bi morali odtehtati stroške take storitve.
4.1.2 Predhodno preverjanje trga
Glavni namen predhodnega preverjanja trga je preveriti stanje pred začetkom postopka za oddajo javnega naročila. Javno naročanje inovativnih rešitev zahteva dobro pripravo javnega kupca. Javni kupci lahko za boljši vpogled v zadevni trg komunicirajo s potencialnimi dobavitelji v okviru predhodnih preverjanj trga. Te lahko uporabijo za zbiranje informacij, zlasti o cenovni strukturi in zmogljivostih trga. Ustrezne inovativne rešitve so morda že na voljo ali pa bi lahko nastale s prilagoditvijo ali združevanjem že obstoječih. Trg je morda sposoben pravočasno razviti inovativno rešitev, če ima priložnost za to.
Ustrezno predhodno preverjanje trga lahko pomaga pri odpravljanju ponavljajoče se težave, ugotovljene pri uporabi pravil o javnem naročanju, in sicer tega, da ni predhodne raziskave trga ali je majhnega obsega, zaradi česar so specifikacije nerealne ali zastarele.
Predhodno preverjanje trga ima lahko različne oblike. V nekaterih primerih lahko javni kupci že dobro razumejo trg in imajo pregled nad njim ter zato potrebujejo le manjša pojasnila ali nove podatke, v drugih primerih pa je potrebna obsežna raziskava, da se pridobi potrebno znanje za začetek postopka za oddajo javnega naročila. Ne obstaja torej univerzalen pristop k predhodnemu preverjanju trga.
Člen 40 Direktive 2014/24/EU določa, da lahko zaprosite za nasvete neodvisnih strokovnjakov, organov ali udeležencev na trgu, če to ne izkrivlja konkurence ter ne pomeni kršenja načel nediskriminacije in preglednosti.
Bistveno je zagotoviti, da se vse informacije, zagotovljene med preverjanjem trga, dajo na voljo tudi drugim subjektom in da se omogoči dovolj časa za predložitev ponudb. Javni naročniki so dolžni zagotoviti, da se v postopkih za oddajo javnega naročila vsi ponudniki obravnavajo enako, zato preverjanje trga ponudniku ne bi smelo prinesti nepoštene prednosti ali slabšega položaja.
Predhodno preverjanje trga javnemu kupcu omogoči:
|
— |
najti ustvarjalne zamisli s trga; |
|
— |
opredeliti pogoje za rešitev težave; |
|
— |
ustvariti priložnosti, da lahko tržni udeleženci sodelujejo med sabo in z javnimi kupci; |
|
— |
izmeriti sposobnost svoje organizacije, da sprejme tveganje inovacije. |
Kadar je postopek preverjanja trga dobro izveden, javnemu kupcu omogoči, da od trga dobi povratne informacije o predlaganem projektu, vključno s proučitvijo potencialnih priložnosti, tveganj in rešitev v zvezi z njim. To bi moralo nazadnje voditi do opredelitve najboljših pogodbenih pogojev.
Za dobro izvedbo postopka preverjanja trga je treba opraviti nekaj korakov:
Korak 1: izvedba raziskave za pripravo okvira preverjanja, ki vključuje:
|
— |
cilje postopka preverjanja trga; |
|
— |
pričakovane značilnosti postopka, kot so kategorija blaga/storitev, ugotovitev, ali je odprt za inovativne rešitve, možnost čezmejnega skupnega javnega naročila itd.; |
|
— |
informacije o trenutno razpoložljivem trgu, vključno z vodilnimi udeleženci na trgu, novimi udeleženci, alternativami itd.; |
|
— |
informacije o tem, kako na tem trgu poslujejo drugi kupci – tako javni kupci kot kupci iz zasebnega sektorja; |
|
— |
različne omejitve za projekt javnega naročanja (časovnica, obstoječa oprema, notranji procesi in stroški, proračunske omejitve itd.); |
|
— |
kdo so ključni notranji deležniki pri projektu javnega naročanja (javni naročniki, tehnični strokovnjaki, končni uporabniki itd.). |
Ta okvir bo javnemu kupcu omogočil, da ugotovi najboljšo vrsto predhodnega preverjanja trga in na splošno glavne teme, o katerih se bo razpravljalo na prihodnjih razgovorih/sestankih. Kupec bo odločil, katera vrsta preverjanja trga je koristna, na primer spletni vprašalnik, dogodki za srečanje s kupcem (skupinski ali individualni sestanek z udeleženci), spletni/fizični sestanki, hekatoni, izzivi itd.
Korak 2: priprava preverjanja trga
|
— |
Kupec lahko dobavitelje povabi k prispevanju podatkov z objavo prošnje za informacije na platformah za elektronsko javno naročanje, spletni strani kupcev ali specializiranih spletnih mestih ali z navezovanjem stika s potencialnimi dobavitelji preko namenskih forumov. Vse te pobude lahko pripomorejo k razširitvi skupine akterjev, ki bodo imeli možnost, da sporočijo svoje inovativne zamisli in/ali rešitve pred oblikovanjem tehničnih specifikacij. Predhodno informativno obvestilo je koristno orodje, ki se lahko uporabi za ta namen, za formalno oglaševanje preverjanja. |
Korak 3: priprava na razgovore/sestanke in njihova izvedba
|
— |
Priprava na razgovor/sestanek je odločilen korak v postopku in eden od ključev do njegovega uspeha: kupec mora zbrati čim več informacij, da opredeli potrebo in vzpostavi projekt. Priprava ima lahko obliko preglednice za razgovor, ki bo omogočila nadzor nad povedanim in primerjavo odgovorov dobaviteljev (glej Prilogo III za predlogo vprašalnika). Preglednica za razgovor se lahko pred sestankom pošlje dobaviteljem. |
|
— |
Dobavitelji se lahko povabijo k odgovarjanju na vprašanja po e-pošti, v spletnem vprašalniku, po telefonu ali na osebnem srečanju (glej Prilogo II za predlogo povabila dobaviteljem). Kupec zagotovi, da vsi dobavitelji prejmejo isto raven informacij. |
|
— |
Za osebna srečanja mora kupec zagotoviti, da sta navzoča vsaj dva človeka, in pripraviti podrobne zapisnike. |
Korak 4: uporaba rezultatov
|
— |
Priporočljivo je dobro evidentirati preverjanje trga. Na sestanku bi moral kupec zapisovati vse pomembne zadeve in rešitve, predvsem pa informacije, ki mu jih zagotovi dobavitelj. Po sestanku bo sestava poročila o vsakem posameznem razgovoru kupcu omogočila, da čim učinkoviteje sledi izmenjavam informacij. |
|
— |
Po koncu preverjanja trga je pomembno pripraviti zbirno poročilo, v katerem bodo pojasnjene koristnejše informacije in ki bo pomagalo pri oblikovanju končne strategije javnega naročanja (izbira postopka za oddajo javnega naročila, izbira meril za izbor, vidiki izvedbe želene rešitve itd.). |
|
— |
Ne nazadnje, kupec mora pri objavi razpisa za zbiranje ponudb sprejeti vse potrebne ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se konkurenca ne izkrivi zaradi udeležbe gospodarskih subjektov, ki so sodelovali pri predhodnem preverjanju trga. |
|
PRIMER SODELOVANJE MESTA IN TRGA ZA GRADBIŠČA BREZ EMISIJ Inovativen pristop k javnemu naročanju necestne mobilne mehanizacije v Københavnu Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Mesto København je v skladu s svojimi ambicioznimi podnebnimi cilji želelo čim bolj zmanjšati emisije ogljika, povezane z gradbenim sektorjem. Kot je dobro znano, so gradbišča v mestnih središčih moteča zaradi hrupa, prahu in emisij plinov, povezanih s težko mehanizacijo na delovišču. Kaj je bilo narejeno drugače? Mesto København je opravilo raziskovalne dialoge, da bi preverilo pripravljenost trga na stroje brez fosilnih goriv in emisij. Povratne informacije s trga so bile podlaga za oblikovanje strateškega javnega naročanja mesta in pilotnih načrtov za prehod na bolj trajnostno gradbeno mehanizacijo. Mesto København je vzpostavilo sodelovalni forum o gradbiščih brez emisij z deležniki iz celotne vrednostne verige in omogočilo pilotno uporabo več majhnih električnih strojev z minimalnimi zahtevami v ponudbah. Kakšen je bil rezultat? Mesto København postopno napreduje v smeri gradbišč brez emisij s pilotnimi projekti in izboljševanjem svojega pristopa k javnemu naročanju. Mesto je vzpostavilo dolgoročnejša „partnerstva zaupanja“ z dobavitelji, da se odtehtajo njihove prvotne naložbe v inovativne stroje. Mesto København sodeluje tudi z drugimi ambicioznimi mesti glede javnega naročanja gradbišč brez emisij v delovni skupini v okviru „pobude za velike kupce“, ki jo financira Evropska komisija. |
|
PRIMER SODELOVANJE MESTA IN TRGA ZA DOSTAVO IZDELKOV IN STORITEV BREZ EMISIJ Sprememba načina dostave izdelkov in storitev v Oslu Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Mesto Oslo namerava do leta 2030 zmanjšati emisije CO2 za 95 %. Študije so pokazale, da pomemben delež emisij mestnega prometa in izpušnih plinov izvira iz vozil, ki dostavljajo izdelke ali storitve (kot so vodovodne storitve, čiščenje oken, vzdrževanje in odstranjevanje odpadkov) mestni upravi. Kaj je bilo narejeno drugače? Mestna uprava je v letih 2018 in 2019 izvedla program dejavnosti sodelovanja s trgom, in sicer s ponudniki storitev v mestu. To je vključevalo individualne razgovore z obstoječimi dobavitelji, vprašalnik za dobavitelje in dogodek s skupnim razgovorom, katerih namen je bil razumeti potencialne načine, da se dosežejo možnosti dostave brez emisij v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju. Odziv je bil zelo pozitiven, pri čemer je trg jasno pokazal svoj interes in sposobnost za premik v smeri dostave brez emisij, če bi to jasno in dosledno zahtevale stranke, kot je mestna uprava. Na podlagi prejetih odgovorov je bila izvedena vrsta pilotnih dejavnosti javnega naročanja, pri čemer je bila v fazi ocenjevanja dana prednost uporabi vozil brez emisij za dostavo storitev. Rezultati so bili še boljši od pričakovanih. Kakšen je bil rezultat? Oslo je zdaj objavilo smernice za javno naročanje za dostavo brez emisij, ki se uporabljajo pri vseh javnih naročilih mesta. Smernice vključujejo minimalne zahteve za uporabljena vozila in merila za oddajo javnega naročila v zvezi z uporabo vozil brez emisij, pri čemer je mogoče ta uvesti v zagotavljanje storitev med izvajanjem javnega naročila. Te smernice se bodo redno posodabljale. Leta 2020 so se v Københavnu, Helsinkih in Trondheimu prvič začela uporabljati gradbišča povsem brez fosilnih goriv. Amsterdam, Bruselj, Budimpešta in Dunaj trenutno iščejo primerna pilotna delovišča, da bi vzpostavili svoja prva gradbišča brez fosilnih goriv in/ali emisij. Ta pobuda ima z razširitvijo na vsa ta mesta možnost, da pomaga gospodarskim akterjem razviti inovativne rešitve v ključnem panožnem ekosistemu (gradbeništvu), v katerem so javni kupci odločilni vlagatelji. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://www.buyzet.eu/wp-content/uploads/2019/05/POLIS_BUYZET-Handbook_EN_web.pdf |
|
PRIMER GRADNJA TRAJNOSTNEGA VRTCA Sodelovanje s trgom za zagotovitev skladnosti z okoljskim znakom Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Finska občina Hyvinkää je želela združiti okoljske cilje, začrtane v občinski strategiji, s poudarkom na zagotavljanju zdravega in varnega učnega okolja za otroke na podlagi nacionalnega zakona o vzgoji in izobraževanju v zgodnjem otroštvu. V tem okviru se je občina odločila, da bo njen cilj, da novi vrtec prvi pridobi okoljski znak. Kaj je bilo narejeno drugače? Ker je občina prepoznala inovativnost postavljenih zahtev, se je odločila za zgodnje sodelovanje s trgom, da bi razumela, kakšne so možnosti. Na finskem nacionalnem portalu za javna naročila je bila objavljena prošnja za informacije, čemur so sledili podrobnejši vprašalnik in individualni razgovori z dobavitelji, ki so odgovorili na vprašalnik. Kakšen je bil rezultat? Sodelovanje s trgom je pokazalo, da je trg sposoben zagotoviti vrtec z okoljsko oznako. Trg je tako imel tudi dovolj časa, da pripravi kakovostne ponudbe. Zahteve glede okoljske oznake so bile določene v razpisnih specifikacijah. Nazadnje je bilo predloženih pet skladnih ponudb, ponujena cena pa je bila veliko nižja od pričakovanj. Posledično je občina prejela nagrado za trajnostno javno naročanje Procura+ za leto 2017. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: https://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/news_alert/Issue75_Case_Study_150_Hyvinkaa.pdf https://procuraplus.org/dev/awards/awards-2017/ |
|
PRIMER E-PRODAJNA PREDSTAVITEV NAROČNIKOM O COVID-19 V ORGANIZACIJI EVROPSKEGA SVETA ZA INOVACIJE Skupno iskanje skupnih rešitev (javno naročanje v evropskem inovacijskem ekosistemu) V popolnoma spletnem dogodku je Evropski svet za inovacije (EIC) povezal več kot 50 javnih in zasebnih naročnikov, pet evropskih podjetij in več kot 20 MSP, ki jih podpira EIC, v prvo „e-prodajno predstavitev naročnikom“, na srečanju, namenjenem rešitvam v zvezi s COVID-19. Javni naročniki in tudi naročniki iz zasebnega sektorja in MSP so imeli priložnost, da predstavijo svoje potrebe in zadevne rešitve ter popoldne sodelujejo na nadaljnjih posebnih individualnih srečanjih. Organizirani sta bili dve različni srečanji, na katerih so MSP predstavili svoje rešitve za medicinske naprave in nove inovativne biotehnološke uporabe. Na koncu vsakega srečanja so lahko udeleženci izbrali najboljšo prodajno predstavitev. Ta dogodek je postavil v ospredje pomen ustvarjanja sinergij med MSP in naročniki. https://ec.europa.eu/easme/en/news/eic-epitching-procurers-covid19-finding-common-solutions-together |
4.1.3 Uporaba neobveznih polj v standardnih obrazcih
Od 25. oktobra 2023 bodo morali javni kupci izpolnjevati nove in posodobljene standardne obrazce (36), ki jim bodo omogočili, da zagotovijo informacije o uporabi javnega naročanja inovativnih rešitev. Posodobljeni standardni obrazci bodo vsebovali neobvezno polje, kjer lahko javni kupci navedejo, da v postopku javnega naročanja nabavljajo inovativno blago, dela ali storitve. Če bodo javni kupci uporabili to možnost, bodo prispevali k zbiranju točnejših podatkov in analizi uporabe javnega naročanja inovativnih rešitev v svoji državi in po vsej EU.
Dobra uporaba e-obrazcev je naložba. Vanjo je treba vložiti precej časa in sredstev, vendar bo nato vsem izvajalcem in uporabnikom prihranila veliko časa. Zlasti naj bi v nasprotju s prejšnjimi standardnimi obrazci e-obrazce namesto uporabnikov v veliki meri samodejno izpolnili sistemi e-javnega naročanja, s čimer bi se upravno breme močno zmanjšalo.
E-obrazci se lahko prilagodijo nacionalnim potrebam. Za boljše razumevanje postopka in možnosti glej priročnik za izvajanje politike e-obrazcev (37).
4.1.4 Tehnične specifikacije
Javni kupci s primernim preverjanjem trga pridobijo boljše razumevanje obstoječih rešitev: njihovih parametrov, posebnih lastnosti in merljivih kazalnikov. To jim lahko pomaga pri pripravi boljših tehničnih specifikacij, zaradi česar lahko najučinkovitejše in najbolj inovativne rešitve, vključno z novimi rešitvami, konkurirajo in zagotovijo javnemu kupcu največ koristi. Konkretno lahko javni kupci pripravijo tehnične specifikacije opisno ali funkcionalno. Vsaka od teh metod ima določene prednosti, vendar so zahteve glede funkcionalnosti bistveno bolj inovacijam prijazne.
4.1.4.1
Možnost, da bi opisne tehnične specifikacije spodbudile trg k dosegi inovativne rešitve, je razmeroma majhna. V najboljšem primeru bodo odražale trenutne zmogljivosti trga. Če bi opisne tehnične specifikacije presegale trenutno ponudbo na trgu, bi se javnemu kupcu lahko zgodilo, da ne bi bilo nobenega odziva.
Opisne tehnične specifikacije morda niso dovolj široke, da bi omogočile pošteno konkurenco med rešitvami, ki temeljijo na različnih vrstah tehnologij, postopkov ali aplikacij. Obstaja veliko tveganje, da se prednost nameni določeni tehnologiji, postopku ali aplikaciji. To bi lahko ogrozilo postopek javnega naročanja zaradi zahtev po reviziji. Javni kupci imajo zato dodaten interes, da pred pripravo specifikacij s primernim predhodnim preverjanjem trga preverijo najsodobnejšo tehnologijo.
Z opisnimi tehničnimi specifikacijami javni kupec predpiše podrobno rešitev in prevzame vso odgovornost za njeno kakovost in učinkovitost. Nekateri gospodarski subjekti lahko ponudijo rešitev, ki bistveno presega minimalne zahteve iz opisnih tehničnih specifikacij. Toda verjetnost, da bi se to zgodilo, je majhna: verjetno bo imela več možnosti za uspeh cenejša rešitev, ki je manj inovativna, a hkrati še izpolnjuje minimalne zahteve. Tako ostaja le majhen manevrski prostor za inovacije v konkurenci, ki temelji na razmerju med kakovostjo in ceno.
Opisne tehnične specifikacije so zato najuporabnejše v primerih, ko javni naročnik odlično pozna potencial trga. Tudi v takih primerih lahko k doseganju želenega rezultata pripomore, če ostane del učinkovitosti odprt za postopek inovacij.
|
PRIMER USPEŠNA UPORABA OPISNIH SPECIFIKACIJ Gradnja Guggenheimovega muzeja v Bilbau Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Guggenheimov muzej v Bilbau je ena najbolj prepoznavnih stavb v Evropi. Arhitekt Frank Ghery je v svojih podrobnih tehničnih specifikacijah predpisal natančno obliko, velikost in materiale, ki jih je treba uporabiti. Najtežji del gradnje je bila ukrivljena streha iz titana s svojo obliko in barvo, ki morata biti odporni na sonce in veter. Kaj je bilo narejeno drugače? Da bi bil ta arhitekturni dosežek mogoč in izvedljiv v okviru specifikacij ter časovnih rokov in omejitev, so izvajalci v postopku proizvodnje in gradnje uporabili inovacijo. Z napredno programsko opremo, razvito za vesoljsko industrijo, so izračunali velikost titanovih plošč ter jih izrezali in ukrivili. Kakšen je bil rezultat? Digitalizacija postopkov zasnove, proizvodnje in gradnje ter uporaba izredno tankih titanovih plošč je revolucionarno spremenila gradbeno panogo. Podjetju, ki je izrezalo in izdelalo titanovo streho, je pomagala doseči svetovno priznanje in uspeh. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: https://www.guggenheim-bilbao.eus/en/the-building/the-construction http://www.gastdoz.arch.ethz.ch/pmeyer/Infos/Pollalis/case_Guggenheim.pdf |
4.1.4.2
Tehnične specifikacije, določene v smislu zahtev glede funkcionalnosti, prenašajo odgovornost za doseganje boljših rezultatov na trg. Javni kupec določi minimalne zahteve, da bi preprečil zlorabe v smislu manj uspešnih ponudb, vendar ni preveč predpisujoč glede sredstev za dosego želenega rezultata. Gospodarskim subjektom sta zagotovljeni odprtost in prožnost za dosego optimalne uspešnosti.
Oblikovanje pravilnih zahtev glede funkcionalnosti in meril za njihovo ocenjevanje pa je še vedno izziv, ki ga je mogoče preseči z dobrim poznavanjem potenciala trga in najprimernejših tehnologij. Tako znanje je ključno za določitev ambicioznih, vendar realističnih zahtev, pridobiti pa ga je mogoče s predhodnim preverjanjem trga.
Vzpostaviti bi bilo mogoče platformo, na kateri bi si javni kupci in gospodarski subjekti izmenjevali svoje izkušnje s funkcionalnimi tehničnimi specifikacijami in merili za oddajo javnega naročila, izrazili pripombe v zvezi z njimi in jih ocenjevali (38). Čeprav podatkovna zbirka ne bo zagotovila pravno „neovrgljivih“ informacij, so številni uporabniki pokazali interes za ta vir navdiha.
|
PRIMER SPREMEMBA POUDARKA PRI JAVNIH NAROČILIH Funkcionalni pristop italijanskega nacionalnega nabavnega organa Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Namen je bil povečati možnosti za uspeh s specifikacijami za javna naročila, ki bi temeljile na cilju, ki ga je treba doseči, ne pa na sredstvih za njegovo dosego. Kaj je bilo narejeno drugače? Italijanski nacionalni nabavni organ CONSIP pristopa k inovacijam s funkcionalnega vidika. Namesto da bi kupoval sisteme za ogrevanje ali hlajenje, za svoje stranke kupuje „temperaturo“. V razpisnih zahtevah se od dobaviteljev zahteva, da zagotovijo vnaprej določeno udobne razmere, prihranke energije in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. V specifikacije so vključeni višina zahtevane temperature znotraj stavb, namestitev elektronskih merilcev za stalno spremljanje notranje temperature, ocena optimalne ravni porabe pri storitvah ogrevanja in energetskih storitvah ter energetski pregledi za vsako stavbo. Pogodba vključuje klavzulo o izvedbi naročila z zahtevanim minimalnim prihrankom energije. Kakšen je bil rezultat? Prihranek energije na podlagi okvirne pogodbe je šestnajstkrat višji od minimalne zahteve. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: http://www.sppregions.eu/fileadmin/user_upload/Resources/POBS_Best_Practice_Report.pdf http://www.consip.it/media/news-e-comunicati/consip-vince-il-premio-european-energy-service-award |
4.1.5 Različice
Javni kupci lahko dovolijo razpise z „različicami“: ponudbi, ki se najbolj približuje tehničnim specifikacijam, se lahko doda ena ali več alternativnih rešitev, ki običajno temeljijo na alternativnih tehnologijah ali postopkih. Dobavitelji lahko poleg tradicionalne „varne“ rešitve predlagajo inovativnejšo rešitev. To lahko pritegne pozornost javnih kupcev zaradi možnosti za rezultate, ki bi bili v smislu stroškov, kakovosti ali prožnosti boljši od pričakovanih. Javni kupci lahko celo zahtevajo, da se predložijo samo različice (ki izpolnjujejo minimalne zahteve).
To lahko olajša sodelovanje zagonskih podjetij in inovativnih MSP, ki zagotavljajo zgolj eno inovativno rešitev.
Če javni kupci dovolijo ali predpišejo različice, morajo biti v dokumentih v zvezi z oddajo javnega naročila navedene minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati različice, vključno z njihovo predstavitvijo. Pojasniti je treba, ali lahko ponudnik predloži različice samostojno ali le kot prilogo k ponudbi (ki ni različica).
Uporaba različic je eden najenostavnejših in najvarnejših načinov za spodbujanje inovacij v javnem naročanju. Javni kupci morajo le dovoliti uporabo različic. Če se inovativnejše različice ne obnesejo, ima gospodarski subjekt še vedno dobre možnosti, da je na razpisu izbran s konvencionalnejšo ponudbo.
Uporaba različic je najučinkovitejša, kadar je združena z zahtevami glede funkcionalnosti in merili za oddajo javnega naročila, ki kupcu omogočajo primerjavo različnih rešitev v smislu njihove uspešnosti, učinkovitosti, gospodarnosti, vsestranskosti ali trajnosti. Brez teh parametrov je različice težko primerjati.
|
PRIMER ZMANJŠEVANJE TVEGANJ Z RAZLIČICAMI Postopen prehod francoskih krajev na obnovljive vire energije Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Lokalne oblasti v kraju Bourg-en-Bresse so pri iskanju novega ponudnika energije hotele omogočiti inovacije, ne da bi pri tem imele dodatne stroške ali prevzele velika tveganja. Kaj je bilo narejeno drugače? Razpisne zahteve so dobaviteljem omogočile, da k ponudbi tradicionalnega fosilnega goriva predlagajo različice. Dobavitelji so še vedno lahko ponudili tradicionalno fosilno gorivo. Kakšen je bil rezultat? Zaradi različic je dobavitelj predstavil ponudbo, ki je vključevala 3 % biogoriva z zagotovljenim poreklom in skoraj brez dodatnih stroškov. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://primes-eu.net/media/12194495/1-case-study-bba-natural-gaz-1_vulc-4.pdf |
4.1.6 Merila za oddajo javnega naročila
Ekonomsko najugodnejša ponudba je edino merilo za oddajo javnega naročila, ki je navedeno v direktivi. Pomemben potencial za javno naročanje inovativnih rešitev je pametna določitev meril ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki nagrajujejo tako kakovost kot ceno.
Merila ekonomsko najugodnejše ponudbe obsegajo naslednje:
4.1.6.1
Javni kupci se lahko odločijo uporabiti samo merilo cene, če tako dovoljuje njihova nacionalna zakonodaja (države članice imajo možnost, da pri njenem prenosu določijo druga obvezna merila) (39). V tem primeru se cena nanaša samo na nakupno vrednost blaga, storitev ali del (ne glede na načine plačila). Ne obsega pa morebitnih dodatnih stroškov, povezanih z uporabo, vzdrževanjem, recikliranjem ali odstranjevanjem odpadkov. Če se kot merilo za oddajo javnega naročila uporablja zgolj cena, so možnosti spodbujanja inovacij zelo majhne, razen če se merilo za dodelitev na podlagi cene uporablja v kombinaciji z zahtevami glede funkcionalnosti in/ali različicami.
4.1.6.2
Javni kupci lahko upoštevajo tudi stroške. Ti se po navadi nanašajo na denarno vrednost proizvodnje, nakupa, uporabe, porabe, vzdrževanja, medsebojnega povezovanja, recikliranja in/ali odstranjevanja odpadkov predmeta javnega naročila. Za izračun tega bi morali javni kupci uporabiti dostopne in objektivne metodologije izračuna stroškov v življenjski dobi.
S primerno metodologijo razčlenitve stroškov se bodo upravičenim interesom javnih kupcev dodelile smiselne številčne vrednosti, na primer stroški porabe in vzdrževanja voznega parka. Vrednost, ki pripada posameznim sestavnim delom stroškov, se bo razlikovala glede na naravo javnega kupca in njegovih posebnih potreb, na primer poštna vozila, ki delujejo v mestnem okolju, potrebujejo drugačno ocenjevanje meril kot dostavna vozila za prevoz na dolge razdalje, ki bodo vozila po avtocestah in podeželju ter imajo manj možnosti za menjavo goriva in servisiranje.
Če se stroški uporabijo kot merilo za oddajo javnega naročila, lahko to spodbudi inovacije. Inovativno vozilo lahko ponudi boljše rezultate v smislu porabe, zelene energije ali intervalov vzdrževanja, čeprav je njegova začetna nakupna cena višja od standardne ponudbe. S tem bodo stroški v življenjski dobi za javne kupce optimizirani – ne le, da bo povrnjena njihova začetna naložba, temveč bodo skupni izdatki skozi življenjsko dobo z inovativno rešitvijo morda nižji. Medtem bodo lahko gospodarski subjekti zaradi svoje večje uspešnosti na podlagi stroškovnih meril prodajali inovativne rešitve, ki se sicer morda na trgu ne bi uveljavile.
|
PRIMER ZAGOTAVLJANJE BOLJŠIH REZULTATOV Z METODOLOGIJO IZRAČUNA STROŠKOV V ŽIVLJENJSKI DOBI Okolju prijaznejša vozila za slovenske javne službe Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Agencija za javna naročila v Sloveniji kupuje vozila za 130 javnih organov. Na podlagi nacionalnega akcijskega načrta za okolju prijazna javna naročila je zavezana k „okolju prijaznim nakupom“. Kaj je bilo narejeno drugače? Agencija pri nakupu vozil izračuna stroške v življenjski dobi vozil z obvezno skupno metodologijo za izračun stroškov emisij CO2, ki nastanejo med življenjsko dobo vozila, opredeljenih v direktivi EU o čistih vozilih. Npr.: operativni stroški emisij CO2, ki nastanejo med življenjsko dobo osebnega vozila, za vozilo z emisijami CO2 v višini 155 g/km: 200 000 km × 0,155 kg/km × 0,04 EUR/kg = 31 000,04 EUR pripisanih operativnih stroškov emisij CO2, ki nastanejo med življenjsko dobo vozila. Ta vrednost se nato lahko doda nakupni ceni ali drugim operativnim stroškom. Ponujeno vozilo z najboljšo skupno vrednostjo, ki združuje vse parametre (cena, stroški in družbena vrednost emisij CO2), bo izbrano na razpisu. Kaj je bilo narejeno drugače? Kakšen je bil rezultat? Z izračunom stroškov v življenjski dobi kot enim od meril za oddajo javnega naročila in določitvijo zahtev za najvišje ravni emisij CO2 slovenska agencija za javna naročila pridobiva ponudbe za vozila z nižjimi emisijami CO2. Tako je bilo doseženo zmanjšanje emisij, in sicer od 3 g/km do 45 g/km na vozilo. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: https://ec.europa.eu/transport/themes/urban/vehicles/directive_sl http://ec.europa.eu/environment/gpp/pdf/news_alert/Issue17_Case_Study40_Slovenia_vehicles.pdf |
4.1.6.3
„Najboljše razmerje med kakovostjo in ceno“ je izraz, ki se uporablja v pravilih EU za opredelitev odnosa med ceno predmeta javnega naročila in morebitnimi merili, posebej pomembnimi za javnega kupca. Merila kakovosti lahko vključujejo kakovostne, okoljske, družbene ali inovativne vidike proizvodov, storitev ali del. Javni kupci lahko ta merila oblikujejo precej svobodno in jim pripišejo težo glede na svoje posebne potrebe.
|
PRIMER VZTRAJANJE PRI KAKOVOSTI V POSTOPKU IZBORA Okolju in uporabniku prijaznejši tiskalniki za Evropsko komisijo Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Evropska komisija si prizadeva zmanjšati vpliv svoje uprave na naravno okolje in izboljšati svoje delovno okolje za zaposlene, tudi tiste s posebnimi potrebami. Kaj je bilo narejeno drugače? Pisarniški tiskalniki se upoštevajo samo, če v celoti izpolnjujejo zahteve programa Energy Star 2.0 ter Direktive o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. Hkrati morajo omogočati uporabo 100-odstotno recikliranega papirja. Da bi se upoštevali okoljski pomisleki in čim bolj zmanjšala poraba energije v celotni življenjski dobi tiskalnika, vse dokler se ta ne odstrani kot odpadek, se uporabi izračun stroškov v življenjski dobi. Ponudbe lahko pri ocenjevanju pridobijo dodatne točke, če vključujejo značilnosti, kot so zmanjšane ravni hrupa, ponovna uporaba kartuš ali ergonomska zasnova, prijazna do oseb na invalidskih vozičkih. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://ted.europa.eu/TED/notice/udl?uri=TED:NOTICE:287253-2016:TEXT:SL:HTML |
S skrbno izbranimi zahtevami za najboljše razmerje med kakovostjo in ceno je mogoče objektivno utemeljiti dajanje prednosti proizvodom, storitvam ali postopkom, ki zaradi svojih inovativnih značilnosti bolje ustrezajo etiki in potrebam javnega kupca.
|
PRIMER URESNIČEVANJE CELOSTNEGA POGLEDA NA POSTOPEK JAVNEGA NAROČANJA Nakup plenic za inkontinenco na Danskem Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Javni kupec se je odločil izvesti razpis na podlagi celostnega pogleda, saj je bilo jasno, da glavni stroški pri zdravljenju inkontinence niso plenice (cena proizvoda), temveč dodatni stroški pri oskrbi s plenicami. Na primer, koliko časa medicinske sestre porabijo za zamenjavo plenice in vsi stroški, povezani z uporabo nepravilnih plenic za bolnike itd. Kaj je bilo narejeno drugače? Uporabljena so bila naslednja merila za oddajo javnega naročila:
Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: http://ted.europa.eu/TED/notice/udl?uri=TED:NOTICE:069650-2015:TEXT:SL:HTML |
4.1.7 Upravljanje pravic intelektualne lastnine
Države članice in javne kupce se spodbuja k uporabi strateškega pristopa k pravicam intelektualne lastnine pri javnem naročanju.
Javno naročanje inovativnega blaga ali storitev, zlasti pri naročanju storitev na področju raziskav in razvoja, študij ali programske opreme, lahko vodi do nastanka novih pravic intelektualne lastnine (npr. patentov ali avtorskih pravic, pravic iz modela, blagovnih znamk). Pri razpisih za oddajo javnega naročila, katerih specifični cilj ni nakup inovativnih izdelkov ali storitev, lahko izvajalec prav tako predlaga inovativno rešitev med izvajanjem naročila. Opredelitev jasnih klavzul o pravicah intelektualne lastnine v razpisni dokumentaciji je torej pomembna za vsa javna naročila (40).
Javni kupci morajo zagotoviti, da se pri dodelitvi pravic intelektualne lastnine v okviru njihovega javnega naročila ustrezno upošteva pravni okvir pravic intelektualne lastnine v Evropi (41) in na nacionalni ravni (42), kot so na primer določbe o minimalnih pravicah zakonitih uporabnikov do uporabe programske opreme, podatkovnih zbirk itd. Brez poseganja v ta pravni okvir je v direktivah EU o javnem naročanju in pravilih o državni pomoči puščena odprta izbira, ali bo v razpisni dokumentaciji zahtevan prenos pravic intelektualne lastnine z udeleženega gospodarskega subjekta na javnega kupca (43). Javni kupci imajo na voljo dve osnovni možnosti za dodelitev pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz projekta, in mnogo vmesnih različic:
|
— |
javni kupec zahteva prenos novih pravic intelektualne lastnine ali |
|
— |
javni kupec ne zahteva takega prenosa in pravice intelektualne lastnine ostanejo pri izvajalcu. |
Ker so te pravice dragoceno premoženje in lahko vplivajo na privlačnost javnega naročila za inovatorje, je pomembno, da javni kupci jasno vnaprej opredelijo v razpisni dokumentaciji, kako bodo dodeljene pravice intelektualne lastnine, povezane z javnim naročilom, ob upoštevanju različnih zadevnih interesov, in sicer javnega interesa in ciljev politike (44).
Ker naročnik plača 100 % stroškov, pogosto meni, da je upravičen do vseh rezultatov. Vendar pa lahko prenos pravic intelektualne lastnine, povezanih s temi rezultati, na javne kupce zavira inovacije. Izvajalcem je lahko preprečeno, da bi ponovno uporabili ali celo prilagodili/izboljšali inovacijo v drugačnih okoliščinah ali za drugo stranko, posledica tega pa je lahko tudi slabša kakovost ali višji stroški za javnega kupca. V številnih primerih lahko dobavitelji v primerjavi z javnimi kupci lažje tržijo inovacije, ki izhajajo iz javnega naročila, zagotovijo primerno zaščito intelektualne lastnine in zagovarjajo pravice intelektualne lastnine na sodiščih. Zato se podjetja pritožujejo, da v primerjavi z drugimi deli sveta javni kupci v Evropi zavirajo inovacije, saj brez pravega razloga pridržujejo pravice intelektualne lastnine zase (45).
|
UPRAVLJANJE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE V JAVNEM NAROČANJU V RAZLIČNIH DRŽAVAH Pomembni trgovinski partnerji Evrope praviloma podeljujejo pravice intelektualne lastnine, povezane z javnimi naročili, sodelujočim gospodarskim subjektom, razen če je ogrožen izjemen prevladujoč javni interes. V večini držav članic EU pravni okvir javnega naročanja ne ureja dodelitve pravic intelektualne lastnine in prepušča javnemu kupcu, da v razpisni dokumentaciji opredeli dodelitev pravic intelektualne lastnine. Ker to za posamezne kupce ni vedno lahka naloga, je 11 držav v Evropi sprejelo nacionalno politiko o dodelitvi pravic intelektualne lastnine pri javnem naročanju, ki lastništvo teh pravic načeloma pušča izvajalcem: in sicer Belgija in Španija (preko zakonodaje o javnem naročanju), Finska, Francija in Švica (preko splošnih pogojev za vladna javna naročila) ter Estonija, Irska, Luksemburg, Madžarska in Slovenija (preko uradnih smernic). Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: lastništvo pravic intelektualne lastnine pri javnih naročilih ostane podjetjem – prakse po svetu: http://ec.europa.eu/newsroom/dae/redirection.cfm?item_id=56812 več podrobnosti o dodelitvi pravic intelektualne lastnine pri javnem naročanju v različnih državah po Evropi: glej kazalnik 10 v profilih držav v študiji SMART 2016/0040 |
Javni kupci bi morali torej razmisliti o tem, da bi pustili pravice intelektualne lastnine dobaviteljem, razen v primeru prevladujočih javnih interesov. To bi lahko bil primer, ko dobavitelju ne bi smelo biti dovoljeno, da uporablja rezultate javnega naročila (npr. iz varnostnih razlogov ali zaradi zaupnosti), ko dobavitelj ne more uporabiti rezultatov javnega naročila (npr. oblikovanje trženjskih kampanj ali logotipov posebej za javne kupce) ali kadar mora javni kupec vse rezultate javno objaviti (npr. nekatera poročila/študije o politiki, cilji odprtih podatkov). Z uporabo pristopa, da se pravice intelektualne lastnine pustijo dobaviteljem, kadar koli je to ustrezno, se lahko poveča privlačnost javnih naročil za inovatorje.
Kadar se pravice intelektualne lastnine pustijo dobaviteljem, lahko in morajo javni kupci vseeno zaščititi svoje razumne interese in tudi javni interes. Posledično je lahko potrebno, da javni kupci obdržijo naslednje, kar bi moralo biti upoštevano v javnem naročilu (46):
|
— |
zadostne pravice do uporabe in prilagoditve: pravice do uporabe in prilagoditve inovativnih rešitev brez licenčnine. Da se omogoči uporaba in prilagoditev, morajo imeti javni kupci dostop do dokumentacije in morda potrebujejo tudi pravico, da jo razkrijejo (omejenemu številu) osebam s položajem na isti ravni (npr. drugim administratorjem, ki se morajo povezati z rešitvijo kupca); |
|
— |
pogojno pravico do licenciranja: javni kupci bi morali imeti pravico, da od dobaviteljev zahtevajo, da podelijo licence nekaterim tretjim osebam, da uporabljajo/spremenijo rešitev za kupca pod poštenimi in razumnimi tržnimi pogoji. Če dobavitelj to zavrne, bi moral imeti javni kupec pravico, da take licence tretjim osebam podeli sam, da zaščiti javni interes; |
|
— |
ustrezne pravice do objave: medtem ko je priporočljivo pustiti pravice intelektualne lastnine javnemu kupcu, če je treba vse rezultate javno objaviti (npr. avtorske pravice za nekatera poročila/študije o politiki), bi bilo treba v drugih primerih, ko lastništvo pravic intelektualne lastnine ostane dobavitelju, zaščititi pravice do dostopa in objave za izvedene podatke (npr. nekateri javni podatki, ki so v interesu splošnega prebivalstva ali ki jih javni kupec želi prostovoljno objaviti, da tretjim osebam omogoči njihovo ponovno uporabo, npr. za razvoj drugih inovativnih rešitev). |
Nazadnje, podeljevanje lastništva pravic intelektualne lastnine dobaviteljem lahko spodbudi industrijsko trženje inovativnih rešitev ob popolni zaščiti razumnih interesov javnih kupcev in zmanjšanju stroškov naročanja za javni sektor. Države članice lahko zato razmislijo o tem, da bi lastništvo pravic intelektualne lastnine dobaviteljem podeljevale pod zgoraj opisanimi pogoji, pri tem pa zagotovijo, da se spodbude podjetjem za inovacije ne izkrivljajo in se ne preprečuje dostop do trgov.
Za več informacij o pravicah intelektualne lastnine, vključno s splošnimi vidiki in vrsto rezultatov pri javnem naročanju, glej Prilogo I. Za informacije o medsebojnem vplivu pravic intelektualne lastnine in državne pomoči glej poglavje 5.
|
PRIMER PROJEKT PREDKOMERCIALNEGA JAVNEGA NAROČILA MESTNEGA SVETA DUBLINA Obvladovanje poplav s spremljanjem odvodnih cestnih kanalov Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? V zadnjih letih je bil obstoječi odtočni sistem v Dublinu zaradi deževja pogosto preobremenjen; to so povzročili ekstremnejši vremenski pojavi, še poslabšala pa zamašitev odtokov in odvodnih cestnih kanalov. Zaradi tega so bile poplavljene ceste in nepremičnine na območju mesta Dublin. Sedanji sistem obvladovanja poplav je temeljil na lokalnem znanju in preteklih informacijah, vendar je svet videl potencialno korist razpoložljivosti informacij v realnem času kot pomoč pri obvladovanju dogajanja med njegovim potekom. Take informacije bi lahko pomagale tudi pri dolgoročnejšem načrtovanju obvladovanja poplav na območju. Analiza trga je pokazala, da je sicer na voljo nekaj možnih tehnoloških rešitev, vendar te niso poceni ali nadgradljive – kar sta bila dva ključna cilja, ki jih je zahteval mestni svet Dublina. Kaj je bilo narejeno drugače? Enterprise Ireland je vladna organizacija, pristojna za razvoj in rast irskih podjetij na svetovnih trgih. Organizaciji je bila dodeljena naloga, da spodbuja predkomercialna javna naročila preko svojega programa za inovacije in raziskave za mala podjetja (47). Mestni svet Dublina je preko tega programa izvedel razpis za oddajo javnega naročila inovativne rešitve za spremljanje odvodnih cestnih kanalov ter ponudil financiranje za številna podjetja na poti do razvoja poceni, nadgradljivega in uspešnega rezultata. Za pomoč podjetjem, da bi se po postopku za oddajo javnega naročila še naprej razvijala, so jim bile podeljene pravice intelektualne lastnine, vendar je mestni svet Dublina obdržal nekatere pravice do uporabe, pri tem pa je bila dodana klavzula, da pravice na zahtevo preidejo na mestni svet Dublina, če jih podjetja v treh letih ne izkoristijo za komercialno rabo. Kakšen je bil rezultat? Svet je med razpisom za oddajo javnega naročila financiral študije izvedljivosti, oblikovanje prototipov in testiranje rešitev v resničnem okolju. Mestni svet Dublina je začel sodelovati s šestimi podjetji za preskušanje in testiranje rešitev, z eliminacijo preko konkurenčnega postopka pa zdaj sodeluje z dvema podjetjema za sooblikovanje poceni naprav z majhno porabo, ki lahko pošiljajo opozorila v surovem okolju odvodnih cestnih kanalov. Svet trenutno preverja rezultate s 50 aktivnih lokacij in upa, da bo ob koncu postopka naročil nadgradljivo in poceni rešitev. Eno od podjetij zdaj prodaja svojo rešitev in njene različice drugim mestom. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: https://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:158589-2017:TEXT:SL:HTML (obvestilo o javnem naročilu) https://smartcitiesireland.org/projects/gully-monitoring/ |
|
PRIMER PREDKOMERCIALNO JAVNO NAROČILO ZA BLOKOVNE VERIGE EU Nove čezmejne storitve za državljane EU, podjetja in javne uprave Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami EU, Norveško in Lihtenštajnom ustvarja evropsko infrastrukturo za storitve blokovnih verig (EBSI). Nove inovacije v zvezi z blokovnimi verigami so potrebne za zagotavljanje visokozmogljivostnih vseevropskih čezmejnih javnih storitev z najvišjimi standardi varnosti in zasebnosti ob zmanjševanju vpliva na okolje. Kaj je bilo narejeno drugače? Evropska komisija je objavila predkomercialno javno naročilo za blokovne verige EU, da bi omogočila razvoj in testiranje novih inovativnih rešitev. Ker je cilj EBSI tudi pomagati pri ustvarjanju novih poslovnih priložnosti in vzpostaviti nova področja, na katerih bodo evropska podjetja vodilna, so bile za javno naročilo oblikovane posebne klavzule, ki povečujejo priložnosti za podjetja, da zaščitijo svoje pravice intelektualne lastnine in tržijo svoje rešitve v Evropi, ter krepijo tudi strateško avtonomijo, odpornost in varnostne interese EU. Kakšen je bil rezultat? Zgornja priporočila iz teh smernic so bila uporabljena v praksi: izvajalci lahko dobijo lastništvo pravic intelektualne lastnine, če za Evropsko komisijo in države EBSI zagotovijo zadostne pravice do uporabe in prilagoditve, pogojno pravico do licenciranja in ustrezne pravice do objave. Javni naročnik spodbuja izvajalce, da prispevajo k standardizaciji in objavi rezultatov. EU ima pravico ugovarjati prenosu ali licenciranju pravic intelektualne lastnine tretjim državam iz razlogov strateške avtonomije in varnosti EU. Sodelovanje pri javnem naročilu je omejeno na gospodarske subjekte, ustanovljene in nadzorovane v državah EGP. Pogoji glede kraja izvajanja so določeni za zagotovitev, da je 70 % dela za javno naročilo in 100 % dela v zvezi z varnostnimi elementi opravljenega v Evropi. EU ima pravico, da zahteva prenos lastništva pravic intelektualne lastnine, ki jih ustvari izvajalec med javnim naročilom za kupca, če izvajalci ne tržijo rezultatov v štirih letih po javnem naročilu v veliki meri v Evropi v skladu z interesi strateške avtonomije in varnosti EU ali če izvajalec ne izpolnjuje zahtev glede kraja izvajanja in nadzora ali če bi prevzem ali združitev izvajalca negativno vplivala na dostop do rezultatov ali njihovo trženje v skladu z interesi strateške avtonomije in varnosti EU. Za povečanje odpornosti in konkurenčnosti v dobavni verigi so pri javnem naročilu uporabljeni različni viri: proračun je dodeljen za nakup rešitev na področju raziskav in razvoja od sedmih dobaviteljev hkrati v prvi fazi projektiranja, štirih dobaviteljev v fazi konstrukcije prototipa ter treh dobaviteljev v fazi razvoja in testiranja izdelka. Trg je pokazal veliko zanimanje za pristop, uporabljen pri javnem naročilu. Več kot 500 ljudi je sodelovalo v različnih fazah predhodnega preverjanja trga in 268 udeležencev je pustilo svoje kontaktne podatke na spletnem mestu za mreženje za predkomercialno javno naročilo za blokovne verige EU in izrazilo svoj interes za partnerstvo z drugimi deležniki pri tem javnem naročilu. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/european-blockchain-pre-commercial-procurement |
4.1.8 Izvedba javnega naročila
Nobeden od navedenih instrumentov ne bo deloval, če pogoji javnega naročila ne bodo odražali ustreznih, inovacijam prijaznih vidikov. Če se javno naročilo odda na podlagi meril kakovosti ali uspešnosti, vendar ga ni mogoče izvršiti s pogodbenimi kaznimi, kot sta indeksacija cen ali predčasna prekinitev pogodbe, lahko javni kupec zamudi priložnost za dosego inovativne rešitve. To bi lahko vodilo do različnih oblik pravnega varstva.
Klavzule o izvedbi javnega naročila morajo obsegati najmanj naslednje vidike:
|
— |
merila izvedbe javnega naročila, merljivi kazalniki kakovosti in cilji uspešnosti (48); |
|
— |
izstopne klavzule v primeru slabih rezultatov ali če pride na trg ustreznejša rešitev od tiste, ki se trenutno razvija (s pravičnimi izstopnimi pogoji za dobavitelja); |
|
— |
klavzule o spremembi pogodbe zaradi nestanovitnosti in visokega potenciala za nadaljnje inovacije, ugotovljenega med izvedbo javnega naročila (49). |
Klavzule o izvedbi javnega naročila lahko vsebujejo tudi tako imenovane klavzule o vrednostnem inženiringu (50). Te spodbujajo dobavitelje, da ne le poiščejo rešitve, ki izpolnjujejo zahteve glede uspešnosti, temveč da med fazo izvajanja še naprej izboljšujejo kakovost in stroške doseženih rešitev. V teh klavzulah je lahko določeno, da je treba dobaviteljem za izboljšanje kakovosti rešitev izplačevati bonuse; v skladu z njimi si lahko dobavitelji delijo dodatne prihranke stroškov, ki jih ustvarijo za javnega kupca med izvedbo javnega naročila. Za več informacij o vrednostnem inženiringu glej modul 3 nabora orodij Evropske pomoči za javno naročanje inovativnih rešitev (http://eafip.eu/toolkit).
|
PRIMER VZTRAJANJE PRI KAKOVOSTI MED IZVEDBO JAVNEGA NAROČILA Stalno izboljševanje kakovosti vode v provinci Limburg Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Vodnogospodarsko podjetje v Limburgu je hotelo pridobiti cenejši in zanesljivejši sistem informacijske tehnologije za upravljanje vodovoda v svojem celotnem omrežju. Kaj je bilo narejeno drugače? Ker se področje programske opreme stalno razvija, je javni kupec tudi po podpisu pogodbe vključil klavzule o vrednostnem inženiringu, da bi prodajalce spodbudil k večji kakovosti in nižjim stroškom rešitev, doseženih med izvedbo javnega naročila. Kakšen je bil rezultat? S tem pristopom je bil vzpostavljen sistem z višjo kakovostjo in nižjimi stroški: število strežnikov in ustrezni stroški vzdrževanja so se zmanjšali s 50 na 4, prekinitve pa so se zmanjšale na 0,005 %. Podrobnosti so na voljo na spletnih naslovih: http://eafip.eu/wp-content/uploads/2015/06/ParijsLV7.pdf https://www.croonwolterendros.nl/nl/industrie/actueel/revolutie-procesautomatisering-waterketen-helder-proces-voor-schoon-water |
4.2 Posebni, inovacijam prijazni postopki javnega naročanja
4.2.1 Prilagajanje inovacij, pripravljenih za uporabo – postopki s pogajanji
Ena od novosti pravil EU je možnost, da se s postopkom s pogajanji za javna naročila prilagodijo rešitve, ki so že na voljo (vključno z zasnovami ali inovativnimi rešitvami) in so posebej kompleksne, ali v primerih, ko tehničnih specifikacij ni mogoče dovolj natančno opredeliti (51). V teh okoliščinah pravila EU omogočajo javnim kupcem izbiro med dvema postopkoma: konkurenčni postopek s pogajanji (52) in konkurenčni dialog (53).
Glavna razlika med položajem, v katerem se uporabi konkurenčni postopek s pogajanji, in položajem, v katerem se uporabi konkurenčni dialog, je, koliko je javnemu kupcu jasno, kakšen bo projekt. Pri prvem ima javni kupec natančnejšo predstavo o naravi in vsebini pogodbe o javnem naročilu, pri drugem pa so potrebne nadaljnje odločitve višje v prodajni verigi.
|
Konkurenčni postopek s pogajanji v primerjavi s konkurenčnim dialogom Konkurenčni postopek s pogajanji je primernejši, kadar javni kupec ve, da je treba pod rečno strugo zgraditi dvosmerni predor na podlagi javnega naročila gradnje, ki se financira iz njegovega lastnega proračuna. Pogajanja bodo osredotočena predvsem na tehnične vidike del, vključno s premisleki glede cene in kakovosti. Nasprotno pa bi javni kupec lahko v konkurenčnem dialogu določil, ali je treba zgraditi most ali (eno- ali dvosmerni) predor (na rečni strugi ali pod njo) na podlagi javnega naročila gradnje ali koncesije gradnje in ali naj se financira iz lastnih sredstev ali z zunanjimi viri financiranja. |
4.2.1.1
Konkurenčni postopek s pogajanji ponuja javnim kupcem več prožnosti pri oddaji javnih naročil, kadar že izdelane rešitve niso na voljo na trgu. Lahko se uporabi tudi, kadar se lahko javni kupci v razmeroma enostavnih, preglednih in dokumentiranih pogajanjih dogovorijo o prilagoditvah obstoječih elementov ali pogojev za razvoj inovativne rešitve, ki bo zadostila potrebam iz tehničnih specifikacij.
Ta postopek naj bi javne kupce bolj povezal z industrijo. Z njim se odpira neposreden dialog o posebnih značilnostih rešitev, ki jih je treba razviti.
Potrebni elementi za uspešno inovacijo v okviru tega postopka so lahko funkcionalne zahteve ali zahteve glede uspešnosti, ustrezna merila za oddajo javnega naročila v smislu kakovosti in drugih merljivih kazalnikov, vključno z morebitno prototipsko fazo.
4.2.1.2
Konkurenčni dialog je postopek v dveh krogih, v katerem javni kupec opiše svoje potrebe v opisnem dokumentu ali obvestilu o javnem naročilu, določi minimalne zahteve za kandidate ter opredeli merila za oddajo naročila na podlagi najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno.
Kupec najprej preveri merila za izbor kandidatov, nato pa začne konkurenčni dialog z udeleženci, ki izpolnjujejo minimalne zahteve. Pogajanja potekajo individualno s posameznimi kandidati, s čimer se zagotovi zaupnost vsake rešitve. Uslužbenci javnega kupca morajo imeti za pogajanja visoko raven strokovnega znanja ter dovolj časa. Z določitvijo mejnikov se lažje oceni napredek pogajanj in nazadnje pripravi ožji seznam kandidatov.
Inovacijski potencial tega postopka se izraža v številnih različnih rešitvah, ki jih lahko predlagajo udeleženci. V takem okviru tesnih in temeljitih pogajanj bi morali imeti kandidati dovolj časa, da prejmejo vse potrebne informacije za zagotovitev prilagojene inovativne rešitve. Inovativni značaj lahko vključuje tehnične, finančne ali upravne vidike ali popolno preoblikovanje operativnih postopkov javnega kupca.
Ko javni kupec presodi, da je konkurenčni dialog dosegel optimalno stopnjo, pozove preostale udeležence k predložitvi končnih ponudb. Javno naročilo se odda na podlagi najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno. Začetni razpis za zbiranje ponudb vključuje skrbno določena merila kakovosti, ki so objektivno merljiva in primerljiva.
|
Za primere konkurenčnih dialogov glej:
|
4.2.2 Projektni natečaji
Projektni natečaji se običajno uporabljajo za načrtovanje del na področjih urbanističnega načrtovanja, arhitekture, inženiringa in obdelave podatkov. Vendar je v skladu s pravili EU ta postopek primeren tudi za druge vrste projektov, kot je finančni inženiring. Projektne natečaje je mogoče organizirati na podlagi podelitve nagrad (z izplačili) ali naročil storitev z nadaljnjim postopkom s pogajanji brez predhodne objave.
S projektnimi natečaji javni kupec zagotovi udeležencem veliko manevrskega prostora, da lahko predlagajo najboljšo rešitev za potrebe iz obvestila o natečaju. Prav tu se skriva potencial za inovacije. Neodvisna žirija, sestavljena iz članov, ki so od udeležencev neodvisni, oceni projektne predloge. Vsaj ena tretjina članov žirije bi morala imeti kvalifikacije, ki se zahtevajo od udeležencev. Žirija lahko udeležencem zastavi vprašanja za dodatno pojasnitev in se odloči na podlagi meril, določenih v obvestilu o projektnem natečaju.
Projektni natečaj ima tudi pomembno prednost. V tem okviru lahko žirija zagotovi strokovno in neodvisno ocenjevanje meril, kot so prijaznost do uporabnika, ustreznost, ergonomija ter umetniški, z ugledom povezan ali inovativen značaj predloga. Vse te vidike je morda težje meriti, primerjati in ocenjevati pri drugih vrstah postopkov, pri katerih je morda težko določiti in razvrstiti objektivne in merljive kazalnike.
Pri tem postopku je izziv, kako zagotoviti najbolj objektiven in najpreglednejši način ocenjevanja. Zato bi bilo preudarno uporabiti kombinacijo meril, kot so objektivno merljivi stroški nakupa ter uspešnosti, učinkovitost in merila kakovosti, v sorazmernem in upravičljivem razmerju.
Za primer uporabe projektnega natečaja za pridobitev inovativnih zamisli glej primer TekesMatch v točki 3.2 Inovacijski posredniki.
4.2.3 Spodbujanje inovacij z naročanjem raziskav in razvoja
Javni kupec bo morda moral za razvoj prilagojene inovativne rešitve naročiti raziskovalne in razvojne storitve. To se lahko zgodi, če trg ne ponuja zadovoljive rešitve ali če s prilagoditvijo obstoječih rešitev najverjetneje ne bo mogoče izpolniti potreb. Rezultat raziskav in razvoja bo glede na postopek pripomogel k pripravi tehničnih specifikacij za naslednjo stopnjo, tj. naročilo praktične uvedbe inovativne rešitve.
Javno naročanje blaga ali storitev na področju temeljnih raziskav in razvoja je posebna naloga, ki jo izvajajo institucije s strokovnim znanjem. Je pa tudi možnost, ki je na voljo javnim kupcem na splošno. Lahko jim pomaga uvesti prodorno rešitev na trg ali prilagoditi inovativno rešitev z drugega področja za njihove lastne namene. Za javno naročilo raziskovalnih in razvojnih storitev je seveda potrebna določena stopnja strokovne in finančne zmogljivosti, izkušenj in odpornosti na tveganja, ki jih prinašajo taki inovativni projekti.
A če je tako naročilo skrbno pripravljeno in uspešno, lahko vse te težave in stroške dodatnega razvoja odtehta boljša stroškovna učinkovitost, večja kakovost ali družbena korist inovativne rešitve za javne kupce. Tako je lahko pri ukrepih za zagotavljanje dostopnosti za invalide (ki so – razen v ustrezno utemeljenih primerih – obvezni pri tehničnih specifikacijah za javna naročila, namenjena uporabi fizičnih oseb). Tudi trg bo imel koristi od prvega kupca v primeru javnega naročila inovativnih rešitev, ki temeljijo na rezultatih raziskav in razvoja. To lahko ustvari možnosti za nadaljnje uvajanje in odpre poslovne priložnosti.
Javni kupci bi morali za zagotovitev skladnosti s pravili o državni pomoči posvetiti posebno pozornost oddelku 5 teh smernic, v katerem so med drugim opisani pogoji, pod katerimi bo Komisija štela, da javno naročilo storitev na področju raziskav in razvoja ne pomeni državne pomoči.
V naslednjih oddelkih bodo opisane glavne značilnosti posebnih postopkov javnega naročanja, ki vključujejo naročanje raziskav in razvoja. V številnih primerih je lahko na nacionalni ravni in na ravni EU na voljo namensko financiranje raziskav in razvoja. V pričujočem dokumentu se o tem ne razpravlja.
4.2.3.1
Skladno s posodobljenimi pravili EU (54), kadar si javni kupec pridržuje vse koristi raziskav in razvoja (vključno z vsemi pravicami intelektualne lastnine), spadajo nakupi raziskovalnih in razvojnih storitev v okvir pooblastil direktiv o javnem naročanju. Kadar si javni kupec ne pridržuje vseh koristi iz raziskovalnih in razvojnih storitev, so ti nakupi izvzeti iz direktiv o javnem naročanju (55). Zato bi moral biti pomemben del tehničnih specifikacij in poznejšega naročila posvečen podelitvi pravic intelektualne lastnine, ki izhaja iz raziskovalnih in razvojnih storitev.
Če si javni kupec pridržuje pravice intelektualne lastnine, se lahko odloči uvesti inovativno rešitev, ki izhaja iz raziskav. V tem primeru lahko tehnične specifikacije morebitnih nadaljnjih postopkov javnega naročanja temeljijo na rezultatu takega naročila raziskav in razvoja. Javni kupec se lahko tudi odloči, da brezplačno podeli licenco za nove pravice intelektualne lastnine vsem deležnikom, da bi tako spodbudil nadaljnje inovacije. V licenčnih pogojih se lahko določi, da bi morala biti vsaka nadaljnja inovacija, ki temelji na teh pravicah intelektualne lastnine, brezplačno na voljo drugim deležnikom.
Če se javni kupec odloči pustiti nove pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz javnega naročila na področju raziskav in razvoja, dobavitelju, bi bilo treba v tehničnih specifikacijah upoštevati tako dodelitev pravic intelektualne lastnine, zlasti tržno vrednost pravic, puščenih dobavitelju, da se tako prepreči morebitno izkrivljanje konkurence. Javni kupec lahko na primer predvidi uporabo teh pravic za uvedbo rešitve in/ali od dobavitelja zahteva, da za te pravice podeli licenco tretjim strankam v določenih primerih po poštenih (odprtih, preglednih in nediskriminatornih) in razumnih tržnih pogojih.
4.2.3.2
Predkomercialna javna naročila vključujejo nakup raziskovalnih in razvojnih storitev pod ugodnimi pogoji od različnih gospodarskih subjektov.
Predkomercialna javna naročila so kot pristop na voljo od leta 2007. V praksi se z njimi v enem posebnem primeru uresničuje izjema iz direktiv o javnem naročanju raziskovalnih in razvojnih storitev (56), kadar si javni kupec ne pridržuje vseh koristi iz naročila raziskovalnih in razvojnih storitev izključno zase, temveč si jih po tržnih pogojih deli z gospodarskimi subjekti (57).
Javni kupec s tem pristopom pusti nove pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz javnega naročila, udeleženim gospodarskim subjektom, vendar obdrži pravico:
|
(i) |
da za lastne potrebe uporablja rezultate raziskav in razvoja ter |
|
(ii) |
da izda licenco tretjim osebam pod poštenimi in razumnimi tržnimi pogoji (oziroma da to zahteva od gospodarskih subjektov). |
Ta rešitev je lahko koristna za obe strani. Gospodarski subjekti lahko tržijo rešitve drugim javnim kupcem ali na drugih trgih. Javni kupci lahko poleg pravice do uporabe in licenciranja rešitve v naslednjem postopku javnega naročanja za uvajanje rešitev prihranijo drag postopek registracije in/ali vzdrževanja, ki izhaja iz lastništva pravic intelektualne lastnine. Dokazi iz predkomercialnih javnih naročil kažejo, da je bila cena v povprečju 50 % nižja, prejetih pa je bilo štirikrat več ponudb in bile so boljše kakovosti (58).
Predmet predkomercialnega javnega naročila spada v eno ali več kategorij raziskav in razvoja (temeljne raziskave, industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj). Naročilo mora biti časovno omejeno in lahko vključuje razvoj prototipov ali omejenih količin prvih proizvodov ali storitev v obliki preizkusne serije. Nakup komercialnih količin proizvodov ali storitev ne sme biti predmet istega naročila. Vendar pa naročilo lahko vključuje nakup prototipov in/ali omejenega obsega končnih proizvodov ali storitev, razvitih v času predkomercialnega javnega naročila, dokler vrednost storitev presega vrednost v naročilu zajetih proizvodov (59).
Iz opredelitve izhaja, da se naročila raziskovalnih in razvojnih storitev uporabljajo na tistih področjih, na katerih obstoječe rešitve na trgu ne izpolnjujejo potreb javnega kupca.
Javni kupec ima na voljo številne prednosti. Rezultati lahko prispevajo k prihodnjemu javnemu naročilu; kupec v konkurenco vključi več gospodarskih subjektov, ki se izbirajo postopoma glede na svojo uspešnost, doseženo pri vnaprej določenih mejnikih, in svoje ponudbe za naslednje faze. Če rezultati ne dosegajo pričakovanih ciljev, lahko javni kupec projekt kadar koli prekine.
Ta postopek je lahko privlačen tudi za gospodarske subjekte. Tako je mogoče najti rešitev za potrebo, ki je trenutni trg ne more zadovoljivo izpolniti. V primeru uspeha se lahko odpre zanimiv trg med podobnimi javnimi kupci, ki se spoprijemajo s podobnim pomanjkanjem razpoložljivih rešitev na trgu.
Javni kupec lahko izkušnje, pridobljene pri predkomercialnem naročilu, uporabi v razpisni dokumentaciji pri oddaji naslednjega javnega naročila. Ta morajo biti vedno nediskriminatorna, da lahko ponudbo odda kateri koli gospodarski subjekt. Vendar javni kupec ne sme razkriti podrobnosti, ki bi (i) ovirale uporabo zakonodaje, ii) bile v nasprotju z javnim interesom, (iii) škodovale legitimnim poslovnim interesom ponudnikov, vključenih v predkomercialno javno naročilo (60), ali (iv) izkrivljale pošteno konkurenco med sodelujočimi ponudniki raziskovalnih in razvojnih storitev ali drugih udeležencev na trgu.
Pri predkomercialnem naročilu je mogoče tudi skrajšati čas do prodaje na trgu. V posebnih okoliščinah postopka javnega naročila imajo gospodarski subjekti možnost, da v določenem obdobju razvijejo in preizkusijo inovativne rešitve. Ta pristop ima dvojne koristi – za kupce in dobavitelje: kupci imajo tesnejši stik s subjekti na trgu, dobavitelji pa prej pridobijo povratne informacije strank o svojem inovativnem potencialu v realnih okoliščinah.
To je posebej zanimivo za inovativna zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi ali MSP, ki želijo pridobiti reference prvih potencialnih strank.
Dostop do tega postopka je prav tako poenostavljen. Ker ne zajema javnega naročanja komercialnih količin inovativnih rešitev, morajo ponudniki izpolniti le zahteve glede strokovne usposobljenosti in finančne zmogljivosti za raziskave in razvoj, ne pa za uvajanje komercialnega obsega rešitev.
Mednarodne zaveze EU na dvo- ali večstranski ravni na splošno ne zajemajo teh storitev. Kadar se storitve na področju raziskav in razvoja naročajo ločeno ter se lastništvo pravic intelektualne lastnine, ki izhaja iz raziskav in razvoja, pusti dobaviteljem – kot pri predkomercialnih javnih naročilih –, gospodarski subjekti iz tretjih držav nimajo zagotovljenega dostopa. Za take storitve lahko veljajo pogoji glede kraja izvajanja (61).
|
REZULTATI RAZISKAVE O PREDKOMERCIALNIH JAVNIH NAROČILIH, FINANCIRANIH S STRANI EU ŠIRŠA SLIKA Polovica rešitev, razvitih v okviru predkomercialnih javnih naročil, financiranih s strani EU, je bila uvedenih v enem letu:
Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/results-eu-funded-pre-commercial-procurements INDIVIDUALNA IZKUŠNJA Zagonska podjetja so prepoznala številne koristi sodelovanja v predkomercialnih javnih naročilih: hitrejše trženje, hitrejši dostop do prvih strank, ki v vlogi ambasadorjev predstavljajo njihove inovativne rešitve širšim trgom, mednarodne priložnosti za rast, do štirikrat hitrejša poslovna rast. Oglejte si, kaj družbe (in javni kupci) pravijo o svoji izkušnji, na spletnih naslovih: http://eafip.eu/resources/videos https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/pre-commercial-procurement-showcases Za primere projektov predkomercialnih javnih naročil, ki jih je financirala EU, glej:
|
4.2.3.3
Javno naročanje blaga na področju raziskav in razvoja vključuje nakup prototipov ali prvih popolnih proizvodov ali storitev, razvitih po raziskavah in razvoju, njihovo preizkušanje in ocenjevanje, da se izbere najboljša možnost pred končnim nakupom v velikem obsegu. To je mogoče storiti s katerim koli postopkom javnega naročanja.
Posebna izjema (62) omogoča uporabo postopka s pogajanji brez objave naročila blaga na področju raziskav in razvoja. Naročeni proizvodi ali storitve morajo biti dobavljeni izključno za raziskovalni, eksperimentalni, študijski ali razvojni namen, naročilo pa ne sme vključevati serijske proizvodnje zaradi preživetja na trgu ali zaradi povrnitve stroškov raziskav in razvoja. Tak postopek s pogajanji brez objave se lahko uporabi za nakup omejenega obsega blaga, razvitega v času predkomercialnega javnega naročila.
|
PRIMER JAVNO NAROČANJE NA ČELU RAZVOJA TEHNOLOGIJE Razmerja med dobavitelji in izvajalci v velikih znanstvenih projektih organizacije CERN Zakaj je bila upoštevana inovativna rešitev? Uspeh pomembnih velikih znanstvenih projektov je odvisen od kompetenc dobaviteljev in izvajalcev. Izkušnje Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) v zvezi s tem so povedne. Kaj je bilo narejeno drugače? Ključni dejavnik pri javnem naročanju, ki ga organizira CERN, je, da pri vsaki novi nadgradnji pospeševalnikov postavlja večje zahteve glede rešitev in njihove izvedbe ter dobavitelje prižene do skrajnosti. Poleg tega je v nekaterih primerih trg premajhen za vlaganje v proizvodnjo majhnih količin zelo izpopolnjenih in naprednih izdelkov. Zato CERN projektira lastne prototipe in tesno sodeluje z dobavitelji. Kakšen je bil rezultat? Rezultat takega sodelovanja je tudi, da se dobaviteljem komercialno precej izplača. Študija v zvezi z javnim naročanjem za veliki hadronski trkalnik in sklepanjem pogodb je pokazala jasne koristi za dobavitelje organizaciji CERN: zaradi pogodb z organizacijo CERN jih je približno 38 % razvilo nove izdelke, 44 % izboljšalo tehnološko učenje in 60 % pridobilo nove stranke. Univerza v Milanu izvaja še eno študijo, ki zajema analizo stroškov in koristi velikega hadronskega trkalnika in njegove nadgradnje. Predhodni rezultati že kažejo znatno pozitivno razmerje med javnim naročanjem v zvezi s trkalnikom ter izboljšavami raziskav in razvoja, inovacijske zmogljivosti in ekonomske uspešnosti dobaviteljev. Podrobnosti so na voljo na spletnem naslovu: https://home.cern/fr/resources |
4.2.3.4
Partnerstvo za inovacije (63) je razmeroma nova vrsta postopka javnega naročanja, določena v Direktivi 2014/24/EU (64). Uporabi se lahko samo v primerih, ko za potrebe javnega kupca ni na voljo nobena rešitev na trgu.
Glavna značilnost partnerstva za inovacije je, da inovacije nastajajo med izvajanjem naročila. V večini drugih postopkov (65) javni kupec že ve, kakšno vrsto rešitve kupuje: inovacije nastajajo pred oddajo naročila in se po navadi zaključijo z njegovo oddajo, ko je dosežen dogovor o točnih značilnostih rešitve (66).
Pri partnerstvu za inovacije javni kupec sklepa naročilo z najboljšimi potencialnimi dobavitelji inovacij. Od dobaviteljev se pričakuje, da bodo ustvarili inovativno rešitev in zagotovili njeno uvajanje v realnem obsegu za javnega kupca. Potrebe javnega kupca bi bilo treba opisati dovolj natančno, da bi lahko potencialni ponudniki razumeli naravo in obseg izziva ter imeli dovolj informacij za odločitev, ali naj sodelujejo ali ne.
Postopek partnerstva za inovacije poteka v treh fazah:
|
— |
faza izbora poteka na samem začetku postopka. po objavi javnega razpisa je na podlagi spretnosti in sposobnosti izbran eden ali več najprimernejših partnerjev. Naročilo(a) za sklenitev partnerstva za inovacije se nato podeli(jo) na podlagi predlaganega najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno. Ta faza je podobna omejenemu postopku s predhodnim javnim razpisom; |
|
— |
v naslednji fazi partnerji razvijejo novo rešitev v sodelovanju z javnim kupcem. To fazo raziskav in razvoja je mogoče dalje razdeliti v različne stopnje, namenjene ocenjevanju zamisli, razvoju prototipov in/ali preizkusu učinkovitosti. Na vsaki stopnji se lahko število partnerjev na podlagi vnaprej določenih meril zmanjša; |
|
— |
v fazi trženja partnerji zagotovijo končne rezultate, vendar le če ustrezajo kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, dogovorjenim med javnim kupcem in partnerji. |
Čeprav se postopek imenuje „partnerstvo“ in udeleženci „partnerji“, gre še vedno za postopek javnega naročanja, za katerega veljajo ustrezna pravila EU in STO, zlasti temeljna načela javnega naročanja o konkurenci, preglednosti in nediskriminaciji.
Partnerstvo za inovacije je bilo posebej oblikovano, da javnim kupcem omogoči vzpostavitev partnerstva za razvoj in poznejši nakup novih, inovativnih rešitev. Zato je pomembno, da je partnerstvo za inovacije strukturirano tako, da lahko zagotovi potrebno povpraševanje trga, tj. da spodbudi razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga (67).
S tega vidika je zaradi neobstoja ločenega postopka za oddajo javnega naročila za nakup komercialnih količin končnih izdelkov ali storitev potrebna posebna pozornost načelom EU v zvezi z državno pomočjo (glej spodnji oddelek 5 o državni pomoči). Za zagotovitev, da javni kupci partnerstev za inovacije ne uporabijo tako, da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco (67), Direktiva 2014/24/EU in zlasti člen 31 o partnerstvu za inovacije določata pravila za zagotovitev, da je partnerstvo za inovacije odprto, pregledno, nediskriminatorno in konkurenčno.
Pri izvajanju partnerstva za inovacije je torej pomembno posvetiti pozornost naslednjim vidikom:
|
— |
vpogledu v zadevni trg: javni kupci morajo:
Javni kupci lahko dobijo koristne in pomembne informacije iz raziskav trga v okviru predhodnih preverjanj trga, izkušenj iz prejšnjih neuspešnih razpisov za oddajo javnega naročila ter informacij s konferenc in sejmov ali pregledov poslovnih standardov; |
|
— |
obvestilu o javnem naročilu: obvezno obvestilo o javnem naročilu mora vključevati podrobne informacije o želeni inovaciji. S tem je zagotovljeno, da lahko vsi gospodarski subjekti, ki lahko tako razvijejo kot nato dobavijo rešitev, zahtevajo udeležbo v partnerstvu za inovacije; |
|
— |
merilom za izbor partnerjev z najboljšo zmogljivostjo za izvajanje raziskav in razvoja ter uvajanje inovativnih rešitev v realnem obsegu (npr. na podlagi pretekle uspešnosti, referenc, sestave ekip, objektov, sistemov zagotavljanja kakovosti); |
|
— |
številu partnerjev: sklenitev partnerstev za inovacije z več partnerji lahko omogoči konkurenco in proučitev različnih rešitev (67); |
|
— |
posledična inovacija mora ustrezati kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, vnaprej dogovorjenim med javnimi kupci in partnerji; |
|
— |
ravnovesju med vrednostjo blaga in naložbo, potrebno za njegov razvoj, s čimer se prepreči zloraba tega postopka. Trajanje morebitnega poznejšega obdobja za dobavo rešitve ne sme biti nesorazmerno z njim; |
|
— |
klavzulam o izvedbi: klavzule o izvedbi javnega naročila bodo kupcu omogočile, da:
|
|
PARTNERSTVO ZA INOVACIJE V PRAKSI Od uvedbe partnerstva za inovacije z Direktivo 2014/24/EU se je po Evropski uniji oglaševalo na ducate projektov. Ta postopek so uporabili javni subjekti različne vrste, od ministrstev in javnih agencij do lokalnih organov. Zajete potrebe so različne in vključujejo različne vrste sektorjev in panog. V vseh primerih je raziskava trga, ki so jo opravili kupci, pokazala, da potrebe ne more zadovoljiti nobena obstoječa rešitev. PRIMERI 1. SEDEŽI OLIMPIJSKEGA STADIONA V HELSINKIH https://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:98072-2018:TEXT:SL:HTML Namen projekta Olimpijski stadion in okoliški objekti so zaščiteni v skladu s finskim zakonom o dediščini. Nacionalni odbor za starine je poudaril, da so stare lesene klopi pomemben del arhitekture stadiona in da mora novo oblikovanje izpolnjevati estetske zahteve zaščite stavbe. Študija trga je razkrila, da ni razpoložljivih rešitev, ki bi izpolnjevale zahteve projekta prenove olimpijskega stadiona, ki so bile:
Postopek Postopek se je začel z dvema obveznima minimalnima zahtevama:
Obvestilo o javnem naročilu je bilo izdano junija 2017, skupaj s predhodnim povabilom na podlagi arhitektovih načrtov. Temu je sledila faza udeležbe, ki se je končala z izbiro ponudnikov. Izbranim kandidatom je bilo nato poslano vabilo k pogajanjem. Ta faza se je končala s podelitvijo partnerstva trem podjetjem, izbranim na podlagi naslednjih meril: prototipa sedeža, razvojnega načrta in ocene stroškov. Partnerstvo za razvoj se je začelo na začetku decembra 2017 ter je zajemalo dve fazi razvoja in vmesen cilj. Merila za ocenjevanje za vsako fazo razvoja so bila: ocena sedeža, materiali/življenjski cikel/vzdrževanje in cena. Pogodba je bila podpisana decembra 2018. 2. NAKUP INOVATIVNIH ZELO HITRIH VLAKOVNIH KOMPOZICIJ IN POVEZANIH PODPORNIH ELEMENTOV https://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:234086-2015:TEXT:SL:HTML Namen projekta Namen projekta, ki ga je uvedlo francosko železniško podjetje SNCF, je bilo projektiranje, proizvodnja in dobava vlakovnih kompozicij, sposobnih za vožnjo večinoma v Franciji in drugih evropskih državah pri hitrosti 320 km/h ali več, ob optimalnih stroškovnih in okoljskih pogojih. Projekt ima tri faze:
Postopek Izvedena je bila študija trga za dokaz, da potrebe ni mogoče zadovoljiti z rešitvijo, ki že obstaja na trgu. S to splošno primerjalno analizo razpoložljivih zelo hitrih tirnih vozil je bilo mogoče ugotoviti, da predvideni vlak še ni na voljo na trgu in da resnično obstaja potreba po inovativnem vlaku. Nato so bili določeni kakovost izvedbe in najvišji stroški. Fazo nakupa bi bilo mogoče izvesti le, če bi rezultat faze raziskav in razvoja ustrezal kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, dogovorjenim med SNCF in partnerjem. Ti cilji glede stroškov in kakovosti izvedbe so bili navedeni v ponudbi. Za izbiro dobitnika partnerstva so bila opravljena pogajanja z izbranimi kandidati. Razprave so bile osredotočene na prilagoditve ponudbi glede potreb projektiranja, razvoja in proizvodnje ter pravice intelektualne lastnine, povezane z vsako fazo projekta. 3. ERHVERVSSTYRELSEN, ALBERTSLUND KOMMUNE, ESBJERG KOMMUNE, FREDERIKSSUND KOMMUNE (SKUPNO JAVNO NAROČILO – DANSKI LOKALNI ORGANI) https://ted.europa.eu/udl?uri=TED:NOTICE:209875-2016:TEXT:SL:HTML&src=0 Namen projekta Cilj partnerstva za inovacije je bil razviti nove inovativne rešitve za preprečevanje ali zmanjševanje dehidracije ljudi, starejših od 65 let. Cilj je bil zmanjšati sprejeme ljudi, starejših od 65 let, v bolnišnico, za katere je najpogostejši vzrok dehidracija, ki jih je mogoče preprečiti. Postopek Danski organ za podjetništvo je kot uvod v postopek partnerstva za inovacije opravil poglobljen tržni dialog v obliki dveh delavnic s podjetji, strokovnjaki in uporabniki v udeleženih občinah. Pripravljalna faza pred začetkom partnerstva za inovacije je bila osredotočena na izračun nakupnega potenciala in tržnega potenciala, da bi privabili inovativna podjetja. Potrebna je bila pomoč strokovnjakov. Faza pogajanj je omogočila oceno različnih modelov za razvoj rešitev IT in tudi razpravo o ključnih točkah za partnerstvo za inovacije: izvornih kodah, osebnih podatkih itd. Dodeljeni sta bili dve partnerstvi za inovacije. V fazi razvoja (po oddaji) eden od partnerjev ni bil sposoben dostaviti prototipa, ki bi dosegal kakovost izvedbe, določeno v javnem naročilu. Zato je bilo odločeno, da se partnerstvo s tem konzorcijem odpove. |
|
— |
dobro izvedena faza ocenjevanja za ugotovitev, ali je faza raziskav in razvoja resnično potrebna, ter strateški pristop k pravicam intelektualne lastnine; |
|
— |
pričakovanje splošnega načrtovanja in različnih faz javnega naročila; |
|
— |
ustanovitev večdisciplinarne projektne ekipe s strokovnjaki na zadevnem področju in vzpostavitev resničnega dolgoročnega usmerjanja/spremljanja javnega naročila. Tako lahko javni kupec oceni vmesne rezultate partnerjev; |
|
— |
izvajanje sodelovalne in agilne delovne metode za izmenjave in sooblikovanje s partnerji in |
|
— |
spoštovanje enake obravnave partnerjev in poslovne skrivnosti v fazi izvajanja partnerstva. |
5 DRŽAVNA POMOČ
Pri oddaji javnih naročil se uporabijo javna sredstva za plačilo gospodarskim subjektom za nakup blaga, storitev ali del. Javni organi morajo torej zagotoviti, da pri izvajanju teh transakcij (ne glede na uporabljeni postopek za oddajo javnega naročila) ne odobrijo državne pomoči na načine, ki bi bili v nasprotju s pravili EU o državni pomoči. Zlasti je pomembno preveriti, ali podjetje, ki mu je oddano javno naročilo po postopku za oddajo javnega naročila, prejme plačilo, ki presega plačilo, ki bi ga prejel pod tržnimi pogoji. Te smernice torej obravnavajo določena merila, ki bi jih moralo javno naročanje inovativnih rešitev izpolnjevati, da se prepreči dodelitev državne pomoči dobavitelju.
Praviloma taki gospodarski posli, ki jih izvedejo javni organi, nasprotnim stranem ne prinesejo prednosti, in torej ne pomenijo državne pomoči, če se izvedejo v skladu z običajnimi tržnimi pogoji (68). V skladu z Obvestilom Komisije o pojmu državne pomoči (69) je to običajno takrat, kadar je razpisni postopek konkurenčen, pregleden, nediskriminatoren in brezpogojen v skladu z zadevnimi direktivami EU o javnem naročanju. Razpis bi moral omogočiti, da se ekonomsko najugodnejša ponudba ujema s tržno vrednostjo.
Vendar pa obvestilo Komisije obravnava nekatere posebne okoliščine, v katerih postopki za oddajo javnega naročila ne omogočajo določitve tržne cene, kot na primer:
|
— |
pri postopkih s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu, pri katerih posebne okoliščine ne omogočajo določitve tržne cene; |
|
— |
v posebnih primerih, ko je predložena samo ena ponudba, bi moral biti naročnik pripravljen utemeljiti, da izid razpisnega postopka odraža tržno ceno tako (70): |
|
— |
da dokažejo objektivno naravo razpisnih specifikacij, ki ne dajejo prednosti nobenemu določenemu gospodarskemu subjektu, |
|
— |
ali da na dodatne načine preverijo, da izid postopka ustreza tržni ceni. |
Poleg tega, kar zadeva javno naročanje storitev raziskav in razvoja (vključno s predkomercialnimi javnimi naročili), Okvir Komisije za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije določa naslednje kumulativne posebne pogoje, ki jih morajo upoštevati javni organi, da preprečijo obstoj državne pomoči (71):
|
— |
izbirni postopek je konkurenčen, pregleden in nediskriminatoren ter temelji na objektivnih merilih za izbor in dodelitev, določenih pred postopkom za oddajo naročila; |
|
— |
predvideni pogodbeni dogovori, v katerih so opisane vse pravice in obveznosti pogodbenic, vključno v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, so pred postopkom za oddajo naročila na voljo vsem zainteresiranim ponudnikom; |
|
— |
naročilo nobenemu udeleženemu ponudniku ne daje nobene prednostne obravnave pri dobavi komercialnih količin končnih proizvodov ali storitev (72); |
|
— |
in izpolnjen je eden od naslednjih pogojev:
|
Če zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, se lahko javni organi oprejo na individualno oceno pogojev pogodbe med javnim kupcem in podjetjem ali, če obstaja dvom, ukrep priglasijo Komisiji.
Za položaje, povezane z državno pomočjo, se uporabljajo običajna pravila o državni pomoči, tj. pomoč se lahko šteje za združljivo s Pogodbo, če izpolnjuje nekatere pogoje (73).
(1) Sporočilo Komisije. Nova industrijska strategija za Evropo, COM(2020) 102 final, 10.3.2020. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0102&qid=1617266720559&from=SL. Sporočilo Komisije. Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo, COM(2020) 103 final, 10.3.2020. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0103&from=SL.
(2) https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/recovery-coronavirus/recovery-and-resilience-facility_sl.
(3) Sporočilo Komisije z naslovom Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU. COM(2020) 760 final, 25.11.2020. https://ec.europa.eu/docsroom/documents/43845?locale=sl.
(4) C(2019) 5494, na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/docsroom/documents/36601.
(5) Primeri opredelitev:
|
— |
za namene Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65) člen 2(22) navedene direktive opredeljuje inovacije kot „uvedbo novega ali znatno izboljšanega blaga, storitev ali postopkov, vključno – a ne izključno – s proizvodnjo, gradnjo ali gradbenim procesom, novo tržno metodo ali novo organizacijsko metodo v poslovni praksi, organizaciji delovnih mest ali zunanjih odnosih, med drugim z namenom pripomoči k obvladovanju družbenih izzivov ali podpiranju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast“; |
|
— |
v Priročniku OECD iz Osla iz leta 2018 so inovacije opredeljene kot „nov ali izboljšan proizvod ali postopek (ali njuna kombinacija), ki se bistveno razlikuje od prejšnjih proizvodov ali postopkov enote in ki je dan na voljo potencialnim uporabnikom (proizvod) ali ki ga enota uvede v uporabo (postopek)“. |
(6) Prvi uporabniki pomenijo prvih 20 % strank na trgu, ki kupujejo nove ali bistveno izboljšane proizvode, storitve ali postopke. To vključuje naročila proizvodov, storitev ali postopkov, ki so v manjšem obsegu že bili predstavljeni in so skoraj ali pa v majhni količini že prisotni na trgu, vendar na njem še niso bili širše sprejeti. To zajema tudi obstoječe rešitve, ki naj bi se uporabljale na nov in inovativen način.
Vloga prvih uporabnikov pri širjenju inovacij je splošno priznana, in sicer tudi v javnem sektorju: Rogers Everett (2003), „Diffusion of Innovations“ (Širjenje inovacij), 5. izdaja. Simon & Schuster. ISBN 978-0-7432-5823-4. OECD (2014), „Intelligent Demand: Policy Rationale, Design and Potential Benefits“ (Inteligentno povpraševanje: utemeljitev in zasnova politike ter njene morebitne koristi).
(7) Komisija je mehanizem predlagala 27. maja 2020 kot osrednji del NextGenerationEU, začasnega instrumenta za spodbujanje okrevanja, ki Komisiji omogoča zbrati finančna sredstva za pomoč pri odpravljanju neposredne gospodarske in socialne škode zaradi pandemije koronavirusa. Glej https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/recovery-coronavirus/recovery-and-resilience-facility_sl.
(8) „Benchmarking of R&D procurement and innovation procurement investments across Europe“ (Primerjalna analiza naložb v okviru javnega naročanja na področju raziskav in razvoja ter javnega naročanja inovativnih rešitev po Evropi), Evropska komisija, oktober 2020: https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=69920
(9) http://ec.europa.eu/growth/single-market/public-procurement_sl.
Letna študija o kazalnikih javnega naročanja je na voljo na spletnem naslovu:
http://ec.europa.eu/growth/single-market/public-procurement/studies-networks_sl.
(10) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0103&from=SL
(11) Med pomembnimi viri o smernicah za javno naročanje inovativnih rešitev na ravni EU so:
|
— |
orodje Evropske pomoči za javno naročanje inovativnih rešitev (European Assistance For Innovation Procurement – EAFIP) (2018), |
|
— |
http://eafip.eu/toolkit, |
|
— |
javna naročila kot gonilna sila za inovacije pri MSP in javnih storitvah (2015), https://publications.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/f5fd4d90-a7ac-11e5-b528-01aa75ed71a1, |
|
— |
https://ec.europa.eu/growth/industry/innovation/policy/public-procurement_sl, |
|
— |
http://ec.europa.eu/research/participants/docs/h2020-funding-guide/cross-cutting-issues/innovation-procurement_en.htm. |
Ker je spodbujanje inovacij hkrati osrednja značilnost kohezijske politike EU, je v smernicah za strokovne delavce za preprečevanje najpogostejših napak pri projektih javnih naročil, financiranih iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, navedeno, kako se v postopkih javnega naročanja odražajo cilji okoljske, socialne in inovacijske politike: http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/policy/how/improving-investment/public-procurement/guide/.
(12) Primeri strokovnih središč v Evropi (več informacij je na voljo na spletnem naslovu https://procure2innovate.eu):
|
— |
https://www.pianoo.nl/pianoo-in-english, |
|
— |
http://www.procurementcompetence.fi/, |
|
— |
https://www.koinno-bmwi.de/en/, |
|
— |
https://www.vinnova.se/en/, |
|
— |
http://www.ioeb.at/. |
(13) Primeri smernic za posamezne sektorje:
|
— |
priprava in dostava hrane: http://www.contract-catering-guide.org; |
|
— |
varnostne storitve: http://www.securebestvalue.org; |
|
— |
zdravstveno varstvo (konceptualni okvir):
|
|
— |
zdravstveno varstvo (okvir politike):
|
|
— |
javno naročanje na področju zdravstvenega varstva v Kanadi, ki temelji na vrednosti: http://www.conferenceboard.ca/e-library/abstract.aspx?did=7480. |
(14) Komisija je na tem področju pred kratkim sprejela priporočilo (Priporočilo Komisije (EU) 2017/1805 z dne 3. oktobra 2017 o profesionalizaciji javnega naročanja – Vzpostavitev arhitekture za profesionalizacijo javnega naročanja (UL L 259, 7.10.2017), ki je na voljo na spletnem naslovuhttps://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32017H1805&qid=1620054405548.
(15) Konzorciji evropske raziskovalne infrastrukture so pravne osebe, ustanovljene na podlagi pravnega okvira Skupnosti, za ustanavljanje in upravljanje novih ali obstoječih raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur v evropskem interesu. Konzorciji so – v okviru omejitev in pod pogoji iz mednarodnih konvencij o ustanovitvi takih konzorcijev ali iz sporazumov o sedežu – oproščeni DDV ter lahko sprejmejo lastne postopke javnega naročanja in pri tem upoštevajo načela iz Pogodbe. Obstajajo na primer konzorciji, ki upravljajo infrastrukturo v državah članicah na področjih zdravstva, staranja, zajemanja ogljikovega dioksida, velepodatkov, morja, podnebnih sprememb itd. Več informacij je na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/research/infrastructures/index.cfm?pg=eric.
(16) Skupna podjetja so podjetja, ki jih skupaj ustanovijo EU in drugi partnerji na podlagi člena 187 Pogodbe: https://eur-lex.europa.eu/summary/glossary/joint_undertaking.html.
(17) EZTS so pravni instrument evropske regionalne politike, ki pospešujejo in spodbujajo čezmejno medregionalno sodelovanje. Javnim organom iz različnih držav članic omogočajo povezovanje in izvajanje skupnih storitev, ne da bi morali prej podpisati mednarodni sporazum in ga ratificirati v nacionalnih parlamentih. Več informacij: glej člen 39(5) Direktive 2014/24/EU o javnem naročanju.
http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/policy/cooperation/european-territorial/egtc/.
(18) Nekaj primerov: http://ogp.gov.ie/; http://www.consip.it/; https://www.bbg.gv.at/english/about-the-fpa/; https://www.ugap.fr/; https://www.espap.pt/Paginas/home.aspx; https://www.avropa.se/topplankar/In-English/; https://contratacioncentralizada.gob.es/en/quehacemos.
(19) Nekaj primerov: https://bric.brussels/en/our-solutions/purchasing-group; https://www.estar.toscana.it.
(20) Nekaj primerov: http://www.resah.fr/; http://www.amgros.dk/en; https://www.gdekk.de.
(21) Zasebno povpraševanje je v nekaterih sektorjih (ceste, upravljanje prometa, ravnanje z odpadki itd.) zelo majhno. Trgi javnih naročil so pogosto edina ali glavna tržišča za rešitve v njihovih sektorjih.
(22) Za več podrobnosti glej oddelek 4.1.2 Predhodno preverjanje trga.
(23) THALEA je okrajšava za „Telemedicine system to meet the demands of: Hospitals concerning early warning; Assisted by innovative ICT for: Life saving co-morbid patients inEurope As part of a patient personalised care program (telemedicinski sistem za zadovoljevanje povpraševanja bolnišnic glede zgodnjega opozarjanja s pomočjo inovativne IKT za reševanje življenj pacientov s komorbidnostmi v Evropi kot del programa za personalizirano oskrbo pacienta). Sistem Thalea je financirala Evropska unija kot del sedmega okvirnega programa (FP7-ICT-611855).
(24) https://ec.europa.eu/tools/espd
(25) Seznam ponudnikov ESPD je na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/docsroom/documents/38181.
(26) V skladu z direktivami o javnem naročanju je elektronska predložitev ponudb oktobra 2018 postala obvezna.
(27) https://ec.europa.eu/growth/tools-databases/ecertis
(28) Druga alineja člena 58(3) Direktive 2014/24/EU.
(29) Glej del II Priloge XII k Direktivi 2014/24/EU.
(30) Člen 46 Direktive 2014/24/EU.
(31) Beseda hekaton je kombinacija besed „hekanje“ in „maraton“, pri čemer hekanje označuje eksperimentalno, ustvarjalno reševanje problemov z igrivimi pristopom, maraton pa trajanje dogodka. Hekaton izvira iz snovanja programske in strojne opreme, vendar se ta koncept zdaj uspešno uporablja tudi v drugih panogah za razvoj inovativnih rešitev. Hekaton traja od 24 do 48 ur in je namenjen posebni temi ali izzivu. Udeleženci delajo v majhnih skupinah v edinstvenem okolju, ki spodbuja ustvarjalno razmišljanje ter pripelje do presenetljivih inovativnih novih konceptov, zamisli in prototipov. Rezultat hekatona je končni prototip inovativnega izdelka, storitve ali poslovnega modela.
(32) Tudi če ga v njihovem imenu deloma izvede inovacijski posrednik.
(33) Seznam obstoječih posrednikov:
|
— |
https://www.agid.gov.it/; |
|
— |
https://www.gate21.dk/; |
|
— |
http://procurementtransformationinstitute.com/. |
(34) Glej oddelek 4.1.2 Predhodno preverjanje trga.
(35) Člen 41 Direktive 2014/24/EU in člen 59 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243)..
(36) Izvedbena Uredba Komisije (EU) 2019/1780 z dne 23. septembra 2019 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1986 („e-obrazci“).
(37) Glej https://ec.europa.eu/growth/single-market/public-procurement/digital/eforms_sl.
(38) Podobna spletna stran že obstaja z merili za zelena javna naročila: http://ec.europa.eu/environment/gpp/eu_gpp_criteria_en.htm.
(39) Člena 67 in 68 Direktive 2014/24/EU pojasnjujeta uporabo meril ekonomsko najugodnejše ponudbe v praksi. V zadnji alineji člena 67(2) je navedeno: „Države članice lahko določijo, da javni naročniki ne smejo uporabiti zgolj cene ali stroškov kot edinega merila pri oddaji javnega naročila, oziroma lahko omejijo uporabo zadevnih meril na nekatere kategorije javnih naročnikov ali nekatere vrste javnih naročil.“
(40) Koristne smernice glede pravic intelektualne lastnine za javno naročanje inovativnih rešitev na podlagi IKT ter predloge za določbe o pravicah intelektualne lastnine so v delovnem dokumentu služb Komisije „Guide for the procurement of standards-based ICT — Elements of Good Practice“ (Vodnik za javno naročanje IKT na podlagi standardov – elementi dobre prakse) (SWD(2013) 224 final).
(41) Glej predvsem zakonodajo EU o avtorskih pravicah. Ta je sestavljena iz skupine 13 direktiv in 2 uredb, ki usklajujejo bistvene pravice avtorjev, izvajalcev, proizvajalcev in radiodifuzijskih hiš, https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/eu-copyright-legislation.
(42) Glej kazalnik 10, podkazalnik „ureditev pravice intelektualne lastnine“, študije SMART 2016/0040, „Vseevropska primerjalna analiza nacionalnih okvirov politike za javno naročanje inovativnih rešitev“https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/benchmarking-national-innovation-procurement-policy-frameworks-across-europe.
(43) Člen 42 Direktive 2014/24/EU in člen 60 Direktive 2014/25/EU določata, da je „[v] tehničnih specifikacijah […] lahko določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine“.
(44) Točka 33(b), COM(2014) 3282, „Okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije“, http://ec.europa.eu/competition/state_aid/modernisation/rdi_framework_en.pdf
(45) Javno posvetovanje o spoštovanju pravic intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti pri javnem naročanju v Evropi, leto 2016, http://ec.europa.eu/growth/content/consultation-respect-intellectual-property-public-procurement-procedures_sl.
(46) Za podrobnejše smernice glej Prilogo I Pravice intelektualne lastnine.
(47) Irski program za inovacije in raziskave za mala podjetja za predkomercialna javna naročila kljub svojemu imenu ni omejen na mala podjetja. Sodelujejo lahko podjetja vseh velikosti.
(48) Za primer celostnega pogleda pri pripravi dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila z uporabo ključnih kazalnikov uspešnosti v fazi izvedbe javnega naročila na podlagi rezultatov glej predlogo evropskih specifikacij projekta Stop and Go:
http://stopandgoproject.eu/wp-content/uploads/2017/04/WP2_STOPandGO_D2.2_Update_European_Specification_Template_v1.2.pdf.
(49) Člen 72(1)(a) Direktive 2014/24/EU in člen 89(1)(a) Direktive 2014/25/EU.
(50) Dodatne informacije o plačilnih shemah/vrednostnem inženiringu na podlagi rezultatov so na voljo v naslednjem primeru z različnimi viri:
|
— |
www.senat.fr/rap/r16-668/r16-6685.html; |
|
— |
http://www.hbs.edu/faculty/Pages/item.aspx?num=47450; |
|
— |
https://innovation.cms.gov/initiatives/cjr. |
(51) Člen 26(4)(a) Direktive 2014/24/EU.
(52) Postopek s pogajanji z objavo obvestila o javnem naročilu je bil prej dovoljen samo v posebej določenih okoliščinah po neuspešnem izidu drugih postopkov.
(53) Konkurenčni dialog je bil v direktivah bistveno poenostavljen.
(54) Člen 25 Direktive 2014/23/EU, člen 14 Direktive 2014/24/EU in člen 32 Direktive 2014/25/EU.
(55) Glej spodaj oddelek 4.2.3.2 o predkomercialnih javnih naročilih, COM(2007) 799 final in SEC(2007) 1668.
(56) Člen 25 Direktive 2014/23/EU, člen 14 Direktive 2014/24/EU, člen 32 Direktive 2014/25/EU in člen 13(f)(j) Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).
(57) Predkomercialno javno naročilo je poseben pristop k naročanju storitev na področju raziskav in razvoja (konkurenčen razvoj v fazah), pri katerem si javni kupec rezultatov raziskav in razvoja ne pridrži izključno za lastno uporabo, temveč si tveganja in koristi raziskav in razvoja deli s ponudniki storitev. Organiziranje delitve tveganja in koristi ter celotnega postopka za oddajo javnega naročila na način, ki zagotavlja največjo možno konkurenco, enako obravnavo in preglednost, javnemu kupcu omogoča, da prepozna najboljše mogoče rešitve, ki jih lahko ponudi trg, in se pod določenimi pogoji izogne državni pomoči. Glej oddelek 2.3 „Okvira za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije“, COM(2014) 3282, http://ec.europa.eu/competition/state_aid/modernisation/rdi_framework_en.pdf.
(58) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/impacts-eu-funded-pre-commercial-procurements
(59) Ta možnost je bila, na primer, uporabljena pri projektu THALEA iz oddelka 3.1.1, ko je bila kot del predkomercialnega javnega naročila kupljena uporaba razvitih rešitev za štiri leta po projektu.
(60) Na primer v zvezi s posebnostmi individualnih pristopov k rešitvam, ki so poslovno zaupni ali zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine.
(61) Smernice Komisije o dostopu ponudnikov iz tretjih držav do trga javnih naročil EU: https://ec.europa.eu/growth/content/new-guidance-participation-third-country-bidders-eu-procurement-market_sl
(62) Člen 32(3)(a) Direktive 2014/24/EU.
(63) Člen 31 Direktive 2014/24/EU.
(64) Glej tudi člen 49 Direktive 2014/25/EU.
(65) Razen postopkov za javno naročanje raziskovalnih in razvojnih storitev, vključno s predkomercialnimi javnimi naročili.
(66) Kot je opisano zgoraj v oddelku 4.1.7, je take značilnosti mogoče razširiti na podlagi določb naročila, oblikovanih z vrednostnim inženiringom, vendar navadno ne zadevajo bistvenega dela inovativne rešitve.
(67) Glej uvodno izjavo 49 Direktive 2014/24/EU.
(68) Člen 107(1) PDEU določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev v kakršni koli obliki, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami.
(69) Glej odstavek 89 in naslednje Obvestila Komisije o pojmu državne pomoči po členu 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C/2016/2946), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2016.262.01.0001.01.ENG&toc=OJ:C:2016:262:TOC.
(70) Ti pogoji niso kumulativni (glej odstavek 93 zgoraj navedenega obvestila o pojmu državne pomoči).
(71) Ta merila so navedena v točki 2.3 Okvira za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=OJ:C:2014:198:TOC.
(72) Brez poseganja v postopke, ki zajemajo tako razvoj kot tudi naknaden nakup unikatnih ali specializiranih proizvodov ali storitev.
(73) Pogoji, pod katerimi se lahko državna pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije šteje za združljivo s Pogodbo, so določeni v Okviru za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije in v Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/1084, glej https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:02014R0651-20170710.
Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 9) določa pogoje, pod katerimi se lahko pomoč šteje za de minimis in je izvzeta iz zahteve glede priglasitve, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013R1407&from=SL.
PRILOGA I
Pravice intelektualne lastnine
V tej prilogi so podrobneje obravnavana vprašanja pravic intelektualne lastnine, ki lahko nastanejo pri izvajanju javnega naročanja, kadar se razmišlja o tem, da bi lastništvo pravic intelektualne lastnine ostalo izvajalcu, ker se zadevno javno naročilo šteje za „javno naročilo inovativne rešitve“ in/ali ker se zdi, da bi bila taka pravna struktura ustrezna za podporo inovaciji.
Nekaj dodatnih usmeritev je navedenih o naslednjem:
|
— |
kdaj je lahko ustrezno, da naročnik pusti lastništvo pravic intelektualne lastnine v zvezi z rezultati, ustvarjenimi na podlagi javnega naročila, izvajalcu, in |
|
— |
kako se to v takih primerih prenese v ustrezne pogodbene mehanizme. |
Del I vsebuje podrobnosti o splošnih vidikih v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, del II pa obravnava različne vrste rezultatov in njihovo povezavo s pravicami intelektualne lastnine.
Del I – Splošni vidiki v zvezi s pravicami intelektualne lastnine
Javna uprava bi morala pri snovanju klavzul o pravicah intelektualne lastnine pri javnih naročilih ali pri razpravljanju o takih klavzulah upoštevati cilje svoje politike in svoje interese, ki so običajno: da pridobi pravice, potrebne za svoje potrebe, po ustrezni ceni, pri tem pa prepreči prihodnjo vezanost (na izvajalca) ali pravne zahtevke (tretjih oseb ali izvajalca).
Vodilno načelo bi moralo biti „pridobi vse, kar potrebuješ, vendar le vse, kar potrebuješ – tudi v prihodnosti“.
Bi moral biti javni kupec lastnik pravic intelektualne lastnine?
Če se javni kupec odloči, da ne bo pridobil pravic intelektualne lastnine, lahko še vedno pridobi vse potrebne pravice, da zaščiti svojo svobodo delovanja, medtem pa odgovornost in stroške za zaščito in vzdrževanje pravic intelektualne lastnine ter za reševanje morebitnih pravnih zahtevkov prepusti izvajalcu. Vendar to ni najustreznejši pristop, če je cilj dati rezultate javnega naročila brezplačno na voljo širši javnosti (razen če javni kupec pridobi odprto licenco).
Če javni kupec ne pridobi lastništva pravic intelektualne lastnine, bi moralo biti v razpisni dokumentaciji vedno jasno opisano, katere pravice želi kupec kljub temu imeti, kakšen je njihov obseg ter za katero ozemlje, trajanje in upravičence:
|
— |
kar zadeva obseg, je treba pozornost nameniti temu, da se pridobijo dovolj široke pravice (do uporabe, spremembe itd.), tudi za predvidljive prihodnje potrebe; v skladu s pogodbenim pravom številnih držav bi licenco v primeru dvoma o natančnem obsegu verjetno šteli v korist dajatelja licence, in ne pridobitelja licence; |
|
— |
kar zadeva ozemlje, je mogoče predvideti, da izvajalec, če je to smiselno, te pravice podeli javnemu kupcu za cel svet; |
|
— |
kar zadeva trajanje, bi moral javni kupec razmisliti, če bo omejeno trajanje zadostovalo ali če bi moralo biti trajanje enako trajanju zadevnih pravic intelektualne lastnine; v praksi to pomeni, da je licenca nepreklicna (dokler uprava spoštuje pogoje v zvezi z njo); |
|
— |
kar zadeva upravičence, mora licenca morda vključevati možnost, da se dajo rezultati na voljo skupini vnaprej določenih drugih institucij ali organov, na primer drugim upravam, ki se morajo medsebojno povezovati s kupcem (čeprav bo to v praksi pomenilo „izrez“ dela prihodnjega trga za novi izdelek ali storitev). |
Ali odločitve o lastništvu pravic intelektualne lastnine vplivajo na ceno?
Če lastništvo pravic intelektualne lastnine ostane izvajalcu, to po navadi pomeni nižjo ceno in lahko privabi več ponudnikov.
Ni vedno lahko preveriti, ali je tako. Ena od možnosti je, da se ponudnike prosi, naj navedejo dve ceni (eno – „dejansko ceno“ – za licenco in eno – „virtualno ceno“ – za prenos lastništva). Druga možnost pa je, da je v javnem naročilu določeno, da se javni upravi plačajo licenčnine v zvezi s komercialnim izkoriščanjem izdelka ali storitve na trgu. Mogoči so različni načini plačila (pavšalno, sorazmerno, enkratno, periodično itd.); če so predvidene take licenčnine, bi morali biti del javnega naročila tudi revizijski mehanizmi.
Kako se lahko javni kupec zaščiti, če ni lastnik pravic intelektualne lastnine?
Včasih je dobro vključiti dodatne pravice za javnega kupca, ki preprečujejo vezanost na dobavitelja in zaščitijo prihodnji dostop do dovolj konkurenčne dobavne verige (1). V nadaljevanju je naveden seznam takih pravic:
|
— |
javni kupec lahko obdrži pravico, da od izvajalca zahteva, naj podeli (ali, če izvajalec tega ne stori, da sam podeli) licence tretjim osebam za izkoriščanje rezultatov za kupca (tj. za izvajanje inovativne storitve ali za proizvodnjo inovativnega izdelka za kupca) pod poštenimi, preglednimi, razumnimi, sorazmernimi in/ali nediskriminatornimi pogoji; |
|
— |
če izvajalec zlorabi rezultate v nasprotju z javnim interesom ali rezultatov tržno ne izkoristi v razumnem vnaprej dogovorjenem obdobju po javnem naročilu, lahko kupec obdrži pravico – po posvetovanju z izvajalcem o razlogih za neizkoriščanje –, da od izvajalca zahteva, naj na kupca prenese lastništvo rezultatov (vključno s pravicami intelektualne lastnine), ki izhajajo iz javnega naročila (klavzula o preklicu); |
|
— |
če se želi, da rezultate uporabljajo še drugi poleg upravičencev, opredeljenih v javnem naročilu, ali če je pomembna interoperabilnost ali medsebojna povezljivost z drugimi sistemi na trgu, je lahko v javnem naročilu predvidena pravica javnega kupca in/ali obveznost izvajalca, da prispeva k standardizaciji (med in/ali po javnem naročilu) in/ali da objavi povzetke rezultatov (vedno v posvetovanju z izvajalcem, da se zagotovi ustrezna zaščita pravic intelektualne lastnine). |
Kako bi bilo treba upravljati predhodno obstoječe pravice intelektualne lastnine?
V pogodbi je treba jasno razlikovati med določbami o intelektualni lastnini, ki se bodo uporabljale za predhodno obstoječe materiale (včasih imenovane „predhodna intelektualna lastnina“), in določbami o intelektualni lastnini, ki se bodo uporabljale za materiale, ki so na novo ustvarjeni v okviru javnega naročila („novonastala intelektualna lastnina“). Če ostane lastništvo tako novonastalih kot predhodnih pravic intelektualne lastnine izvajalcu, lahko to temu omogoči, da optimalno upravlja celoten sklop predhodnih in novonastalih pravic ter javnemu kupcu ponudi popolnejši dogovor glede uporabe pravic za oba. Za preprečitev vezanosti na dobavitelja je lahko pomembno tudi, da javni kupec od ponudnikov zahteva, naj priglasijo predhodne pravice intelektualne lastnine pred oddajo javnega naročila in na zahtevo predložijo obširnejše informacije o njih.
Kaj pa prenos pogodbe?
Če je identiteta izvajalca pomembna (pogodba intuitu personae) ali če obstajajo pomisleki glede varnosti ali strateške avtonomije, so lahko v pogodbi določene nekatere omejitve glede možnosti, da izvajalec prenese naprej ali podeli izključno licenco za lastništvo intelektualne pravice tretji osebi (npr. tretji osebi zunaj EU); lahko vključuje obveznost, da se najprej priglasi namera o prenosu ali podelitvi izključne licence, pravico do veta javnega kupca ali mehanizme, kot so klavzule o „spremembi nadzora“.
Nazadnje, treba je upoštevati pravila konkurenčnega prava (zlasti glede državne pomoči glej poglavje 5), da se oceni pravna veljavnost predvidenih mehanizmov intelektualne lastnine.
Del II – Vrsta naročenega rezultata in pravice intelektualne lastnine
Javni kupec lahko naroči več različnih vrst rezultatov in vrsta rezultata lahko vpliva na pristop k pravicam intelektualne lastnine.
Tehnični izumi
Tehnični izumi se lahko zaščitijo z različnimi vrstami pravic intelektualne lastnine: registriranimi pravicami intelektualne lastnine, kot so patenti in uporabni modeli, ter neregistriranimi pravicami intelektualne lastnine, kot so poslovne skrivnosti.
Kadar bi lahko rezultat javnega razpisa pomenil tehnični izum, nastane tudi vprašanje, ali je bolje, da lastništvo intelektualne lastnine pridobi javni kupec (ter zaščiti, zagovarja in izkorišča izum), ali pa je bolje, da lastništvo (ter morebitna zaščita, pravdna vprašanja in izkoriščanje/tehnično znanje) ostane izvajalcu.
Odgovor je med drugim odvisen od vidikov v zvezi z javnim interesom in varnostnimi interesi. Odvisen je tudi od tega, ali namerava biti javni kupec le uporabnik prihodnje tehnologije ali pa jo namerava dejavno izkoriščati na trgu s sporazumi o prenosu tehnologije (npr. kot prihodnji tehnični standard). V prvem primeru mu ni treba biti lastnik izuma. Še en pomemben vidik je, ali ima javni kupec poslanstvo, znanje ter finančna in pravna sredstva za zaščito in zagovarjanje pravic intelektualne lastnine, povezanih s tehničnimi izumi. V številnih primerih lahko dobavitelji v primerjavi z javnimi kupci lažje tržijo izume, ki izhajajo iz javnega naročila, zagotovijo primerno zaščito pravice industrijske lastnine in zagovarjajo pravice intelektualne lastnine na sodiščih.
Če se sprejme odločitev, da lastništvo intelektualne lastnine ostane izvajalcu, je treba v pogodbi poleg vprašanj iz dela I ustrezno upoštevati tudi naslednje elemente:
|
— |
jasno je treba razlikovati med registriranimi pravicami intelektualne lastnine, na primer patenti in uporabnimi modeli, ter neregistriranimi pravicami intelektualne lastnine, kot so poslovne skrivnosti; pri tehničnih izumih bi morala pogodba določati, da mora izvajalec uradno obvestiti javnega kupca, ko nastane izum, če se izvajalec odloči, da ga bo zaščitil z registriranimi pravicami intelektualne lastnine, in v katerih državah ga bo zaščitil. Tako se javni kupec vedno zaveda pokritja s pravicami intelektualne lastnine, ki ga zagotavlja izvajalec, če pa to ne zadošča, lahko javni kupec še vedno zahteva dodatno zaščito intelektualne lastnine za izume, ki jih izvajalec ne zaščiti. |
|
— |
Treba je poskrbeti, da so potrebe javne uprave po razkritju informacij o novem izdelku ali storitvi združljive z interesi izvajalca, da ohrani nekatere informacije zaupne (tehnično znanje, poslovne skrivnosti), zlasti pred morebitno vložitvijo patentnih prijav. |
|
— |
Lahko obstaja potreba po zagotovitvi tehnične pomoči izvajalca, vsaj na začetku. |
|
— |
V pogodbi bi moralo biti pojasnjeno, ali je javna uprava upravičena do prihodnjih izboljšav izuma, in če je, pod kakšnimi pogoji. |
|
— |
Kar zadeva druga sredstva intelektualne lastnine, bi morala biti licenca javne uprave dovolj široka, da zadovolji trenutne in prihodnje potrebe uprave, na primer pravica do spremembe izuma, pravica, da se nekaterim drugim javnim upravam dovoli uporaba izuma, in pravica do pridobitve tehničnih informacij. |
Programska oprema
Kadar je rezultat javnega razpisa programska oprema, ki bo razvita posebej za naročnika (pri čemer se predpostavlja, da take programske opreme še ni na trgu), je treba proučiti, ali naročnik potrebuje lastništvo intelektualne lastnine v zvezi z njo ali le licenco. V zvezi s tem je treba spomniti, da direktiva EU o pravnem varstvu računalniških programov (2) podeljuje številne minimalne pravice zakonitim uporabnikom, ki se jim ni mogoče odpovedati s pogodbo; javni kupec bo torej imel te pravice, vendar to večinoma ne bo dovolj za zadovoljitev njegovih potreb.
Direktiva o odprtih podatkih (3) se ne uporablja za programsko opremo; to pomeni, da države članice niso obvezane, tudi kadar so lastnice pravic intelektualne lastnine za programsko opremo, da jo dajo na voljo kot odprto kodo. Kljub temu se lahko države članice v skladu z direktivo o odprtih podatkih odločijo, da bodo programsko opremo vključile na področje uporabe svoje nacionalne izvedbene zakonodaje (4).
Zahteva po lastništvu intelektualne lastnine je lahko utemeljena iz različnih razlogov:
|
— |
če je namen dati programsko opremo na voljo kot „odprto kodo“, na voljo vsakomur (vključno z izvornimi kodami), bo treba v praksi določiti, da bo izvajalec lastništvo intelektualne lastnine za novoustvarjeno programsko opremo prenesel na naročnika; tako je lahko, na primer, če želi naročnik zagotoviti preglednost v zvezi s programsko opremo ali spodbuditi prispevke skupnosti; načeloma je lahko druga možnost, da intelektualna lastnina ostane izvajalcu, vendar se ga obveže, da programsko opremo licencira kot odprto kodo (s tem pa izgubi možnost prihodka od licenciranja); |
|
— |
če je iz varnostnih razlogov ali drugih razlogov potrebno, da programska oprema ni nikakor na voljo drugim morebitnim uporabnikom, temveč ostane zaupna, je treba prav tako pridobiti lastništvo intelektualne lastnine; druga možnost je, da se izvajalca pogodbeno obveže, da ohrani programsko opremo zaupno, vendar je to morda težje uveljaviti. |
Logična posledica pridobitve lastništva intelektualne lastnine za programsko opremo je, da mora naročnik prejeti izvorno kodo (in vso koristno tehnično dokumentacijo), da lahko učinkovito uveljavlja lastniške pravice.
Vendar je lahko v mnogih primerih bolj zanimivo pustiti lastništvo intelektualne lastnine razvijalcu programske opreme, s čimer izvajalec ohrani tudi možnost licenciranja nove programske opreme drugim strankam:
|
— |
logično, finančna ponudba ponudnika bi običajno morala biti ugodnejša za naročnika; |
|
— |
če lahko izvajalec nato licencira programsko opremo drugim strankam, je verjetno, da bo tudi še naprej izboljševal programsko opremo ter dal na voljo posodobitve in nadgradnje tudi naročniku, ki bo tako imel korist od tega (morda pod pogojem, da je sklenjena pogodba o vzdrževanju). |
Če javni kupec pusti lastništvo intelektualne lastnine izvajalcu, je treba v pogodbi posebno pozornost nameniti naslednjim vprašanjem:
|
— |
licenca, v kateri bodo naštete pravice uprave do uporabe programske opreme, bi morala vključevati pravico:
|
|
— |
licenca pa ne bi smela omogočati uporabe programske opreme za tržne namene niti pravice, da se da programska oprema na voljo uporabnikom, ki niso pooblaščeni uporabniki; poleg tega bi moralo biti prepovedano, da bi javna uprava programsko opremo dala na voljo v okviru licence za odprto kodo; |
|
— |
v pogodbi mora biti navedeno trajanje licence (npr. celotno trajanje zaščite avtorskih pravic) in geografsko področje uporabe (npr. ves svet); logično, licenca bi bila neizključna (saj sicer izvajalec programske opreme ne bi mogel tržiti in je licencirati drugim strankam); |
|
— |
včasih je treba vzpostaviti še dodatne mehanizme, da se prepreči vezanost na prodajalca ter da se naročniku ob koncu razvojnega projekta omogoči, da je popolnoma neodvisen od razvijalca in da ima možnost, da začne projekt izvajati povsem interno ali da nadaljuje z drugim izvajalcem (t. i. „vprašanje reverzibilnosti“). To lahko vključuje prejetje vse tehnične dokumentacije o programski opremi, usposabljanje internega osebja, pridobitev obširnih informacij o predhodnih materialih tretjih oseb itd.; |
|
— |
poleg licence je lahko koristna tudi pogodba o vzdrževanju s ponudnikom; treba je razmisliti vsaj o pravici do koriščenja izboljšav programske opreme, ki jih zagotovi izvajalec; |
|
— |
v pogodbi bi morala biti jasno obravnavana uporaba predhodne programske opreme pri končnem rezultatu ali v povezavi z njim, da so jasne pravice naročnika do uporabe (vključno s finančnimi pogoji) takih predhodnih elementov programske opreme (ki lahko pripadajo izvajalcu ali tretjim osebam). |
Podatki in podatkovne zbirke
Kadar so rezultati javnega razpisa podatki, podatkovni nabori ali podatkovne zbirke, bi moral javni organ biti posebej pozoren na to, kako v javnih razpisih obravnavati določbe o intelektualni lastnini.
V številnih primerih ima obstoječi ponudnik podatkov (ali izdajatelj podatkov) podatkovne nabore že na voljo. V takih primerih bo običajni model licenčna pogodba s ponudnikom podatkov in direktiva o odprtih podatkih se za take podatkovne nabore ne bo uporabljala. Javni organ bi se moral kljub temu – kolikor je to v skladu s pravili o javnem naročanju – poskušati pogajati ter zagotoviti, da so omejitve, ki jih po navadi pomeni licenca, združljive z njegovimi cilji (zlasti glede posredovanja podatkov nekaterim drugim javnim subjektom, s katerimi mora javni kupec sodelovati, ali drugim izvajalcem, ki sodelujejo z javnim kupcem pri tekočih ali prihodnjih javnih naročilih).
Kadar podatki kot taki niso na voljo na trgu, bodo rezultati javnega naročila podatki, ki jih je treba najprej zbrati, in/ali nova podatkovna zbirka, ki jo je treba ustvariti. Nato nastane vprašanje, ali bi moral javni organ pridobiti lastništvo intelektualne lastnine za podatkovne nabore ali ga pustiti izvajalcu.
V teh smernicah je priporočeno, da se – kadar koli je to utemeljeno – lastništvo intelektualne lastnine pusti izvajalcu. Kljub temu je treba, kadar so rezultati podatki, ta argument iz oddelka 4.1.7, da se „intelektualna lastnina pusti izvajalcu“, uporabiti posebej pazljivo; medtem ko je programska oprema običajno orodje„za en namen“, se lahko podatki razumejo kot informacije„za več namenov“, pri odločitvi o dodelitvi intelektualne lastnine pa bi morali imeti vlogo tudi vidiki preglednosti in odgovornosti ter načela in logika direktive o odprtih podatkih (tudi v zvezi s t. i. „nabori podatkov velike vrednosti“, glej člen 14 direktive o odprtih podatkih), zaradi česar je lahko potrebno, da se lastništvo podatkov (lastništvo intelektualne lastnine ali drugi nadzorni mehanizmi) podeli naročniku (5).
Vsak javni kupec mora pazljivo proučiti, ali želi dati podatke na voljo kot „odprte podatke“, in lahko obstajajo različni razlogi, zakaj to želi. Nekaj primerov:
|
— |
zbiranje podatkov poteka v okviru pobude politike, zato morajo biti ti podatki „odprti“ zaradi preglednosti in odgovornosti; |
|
— |
javni kupec želi podatke sprostiti v prosto uporabo zasebnih podjetij, kot so zagonska podjetja, da bi spodbudil razvoj novih izdelkov in storitev. |
Treba je torej proučiti, ali kupec potrebuje lastništvo intelektualne lastnine ali ne. V zvezi s tem je treba spomniti, da direktiva o podatkovnih zbirkah EU (6) zakonitim uporabnikom podatkovnih zbirk podeljuje nekaj minimalnih pravic ter da bi morale biti vse pogodbene določbe, ki so v nasprotju s temi minimalnimi pravicami, nične (7); javni kupec bo torej imel te pravice, vendar to največkrat ne bo dovolj za zadovoljitev njegovih prihodnjih potreb.
Če se javni kupci odločijo, da pravica intelektualne lastnine ostane izvajalcu, je treba pozornost nameniti naslednjemu:
|
— |
to lahko na koncu pomeni, da zasebni izvajalec dobi obliko monopola nad podatkovnimi nabori, in lahko obstajajo okoliščine, ko to ni zaželeno. Čeprav bi bila posledica ta, da je cena izvajalčeve ponudbe nižja (kot pri prenosu lastništva na upravo), bi morala uprava razmisliti, ali je v zadevnih okoliščinah ta finančna ugodnost zadosten razlog, da intelektualna lastnina ostane izvajalcu; |
|
— |
v nekaterih primerih se podatki zbirajo s senzorji, za katere se dovoli namestitev v javnih prostorih ali javni infrastrukturi (ulice, železnice itd.), ali pa se lahko zbirajo le na podlagi dovoljenja, ki ga izda uprava (npr. javno-zasebna partnerstva, javna podjetja ali koncesije v komunalnem sektorju). V vseh takih primerih je pogosto bolje zagotoviti, da so podatki na voljo kot odprti podatki; to se lahko zgodi na pobudo javne uprave ali kot obveznost izvajalca; |
|
— |
včasih se podatki lahko razumejo kot stvar v javnem interesu. čeprav mora uprava za pridobitev popolnega nadzora nad podatki plačati višjo ceno izvajalcu, je v takih primerih to lahko cena, ki jo je vredno plačati, zlasti da se spodbudijo nove in inovativne aplikacije in storitve. Uprava bi se sicer morda morala pozneje ponovno dogovarjati o pravici do dostopa do podatkov, ki jih ima zasebno podjetje, čeprav bi se lahko temu že takoj izognila z zagotovitvijo pridobitve lastništva podatkov. |
V nekaterih primerih se javni razpis ne bo nanašal predvsem na podatke, temveč na novo opremo ali nove storitve, podatki pa bodo ustvarjeni/izvedeni posledično ali kot stranski izdelek uvedbe nove storitve ali uporabe nove opreme. Tudi tu je treba vprašanje lastništva ali licence pazljivo proučiti ter pri tem upoštevati zgoraj navedene vidike.
Študije in dokumenti
Kadar je rezultat javnega razpisa študija, ki naj bi bila uporabljena v okviru prihodnje pobude politike ali programa ali je namenjena oceni učinka obstoječe politike ali programa, so običajne pravice intelektualne lastnine, ki se uporabljajo za tako študijo, avtorske pravice. Če avtorske pravice ostanejo izvajalcu, to pomeni, da se ima ta pravico odločiti, kdaj se lahko študija objavi, kako, pod kakšnimi pogoji itd.
Zato se na splošno ne priporoča, da bi lastništvo intelektualne lastnine v takem primeru ostalo izvajalcu. Razlogov za to je več:
|
— |
to daje javnemu kupcu popolno svobodo, da objavi dokument in dovoli njegovo ponovno uporabo, zaradi preglednosti in odgovornosti, ob spoštovanju interesa izvajalca in pravic, da je naveden kot avtor dokumenta (zaradi ugleda in prestiža); |
|
— |
običajen izvajalec je pogosto univerza, svetovalno podjetje, pravna pisarna ali raziskovalno središče: njihov glavni interes je po navadi, da so navedeni kot avtorji študije (zaradi ugleda in prestiža); tak izvajalec včasih ni opremljen za to, da bi organiziral objavo študije, in pogosto ne računa na velike neposredne finančne prihodke od objave študije – taki prihodki po navadi niti niso znatni; |
|
— |
taki dokumenti so pogosto do neke mere „splošni“, kar pomeni, da sami po sebi ne vsebujejo podrobnih ali novih tehnoloških informacij, ki bi lahko same po sebi vodile do razvoja novih izdelkov ali storitev (npr. dokumenti, izdelani v okviru javnih naročil za izvedbo ekonomskih, pravnih ali političnih študij). |
Čeprav bi moral torej naročnik zagotoviti, da pridobi lastništvo intelektualne lastnine za študijo, pogodba ne bi smela neutemeljeno omejevati možnosti izvajalca, da uporablja izkušnje, znanje ali spretnosti, pridobljene z izvajanjem študije (če to ne pomeni razkritja zaupnih informacij naročnika), saj se tu, če kje, lahko pričakujejo koristi na področju „inovacij“.
Zgoraj opisano sklepanje je lahko drugačno pri dokumentih, ki izhajajo iz pogodbenih nalog bolj tehnične narave, na primer poročilo o rezultatih študije izvedljivosti za nov tehnični projekt ali tehnične specifikacije za razvoj prototipa. Tu v nasprotju z dokumenti, ki so bolj splošne narave ali so usmerjeni v politiko, morda ne gre le za avtorske pravice, temveč tudi za pomembnejše pravice industrijske lastnine (npr. patenti, pravice iz modela, poslovne skrivnosti). V tem primeru bi moral javni kupec upoštevati vidike iz zgornjih oddelkov glede tega, da izvajalcu pusti lastništvo intelektualne lastnine za potencialne inovacije, opisane v dokumentu (npr. patenti za izume in avtorske pravice za programsko opremo ali podatkovne zbirke, opisani v dokumentu). Če je cilj komercializacija rezultatov, opisanih v dokumentu, se priporoča, da javni kupec pusti izvajalcu možnost, da – odvisno od primera – zaščiti pravice intelektualne lastnine (npr. vloži patentno prijavo), javni kupec pa bi moral razmisliti, ali je mogoče objaviti del dokumenta, ki ni povezan s pravicami intelektualne lastnine/tržno občutljiv.
Naročnik bi moral razmisliti, ali poleg študije potrebuje tudi izhodiščne neobdelane podatke, zbrane ali ustvarjene zaradi študije, in ali potrebuje lastništvo intelektualne lastnine za take podatke ali to lahko ostane izvajalcu (sam pa pridobi pravico do njihove uporabe za interne namene).
Zasnova, logotipi, ustvarjalno delo, komunikacijsko gradivo
Z avtorskimi pravicami so zaščiteni tudi rezultati javnega naročila, ki so zasnove, logotipi, blagovne znamke ali podobni razlikovalni znaki, ter komunikacijska gradiva, kot so avdio in video gradiva ter gradiva za družbene medije, in ki so rezultat ustvarjalnega dela dobaviteljev.
Kadar so rezultati javnega razpisa logotipi, blagovne znamke ali podobni razlikovalni znaki ali komunikacijska gradiva, ni trdnih argumentov, zakaj naj bi izvajalec imel pravico, da obdrži lastništvi intelektualne lastnine:
|
— |
javna uprava bo običajno morala biti sposobna nadzorovati uporabo teh logotipov, blagovnih znamk itd. (to je ravno bistvo registracije blagovne znamke), zato mora postati njihova lastnica; |
|
— |
še pomembneje, ti rezultati so lahko zelo ustvarjalni, vendar se navadno ne bodo šteli, da prispevajo k „inovaciji“, zato če izvajalcu ostane lastništvo intelektualne lastnine, to ne bo prineslo koristi, ki se po navadi pričakujejo od inovacij glede družbenega vpliva, ustvarjanja delovnih mest itd. |
(1) Te dodatne pravice so vključene kot standard v predkomercialna javna naročila, ki jih financira EU. Več informacij je na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/research/participants/data/ref/h2020/other/gm/h2020-guide-pcp-procurement-docs_en.docx.
(2) Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (Kodificirana različica) (UL L 111, 5.5.2009, str. 16).
(3) Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).
(4) Na primer, Francija uporablja logiko direktive o odprtih podatkih za programsko opremo, https://www.data.gouv.fr/fr/.
(5) V tem dokumentu se sklicevanje na „lastništvo podatkov“ ne bi smelo razumeti v strogem pomenu „pravnega lastništva“, temveč kot skupina posebnih pravic, ki omogočajo nadzor nad izkoriščanjem in uporabo podatkov.
(6) Direktiva 96/9/ES o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20) (ali direktiva o podatkovnih zbirkah EU).
(7) Glej direktivo o podatkovnih zbirkah EU: člen 15 (obvezna narava nekaterih določb).
PRILOGA II
Predlogi za vabilo dobaviteljem
Ti vzorčni besedili vabila se lahko pošljeta dobaviteljem kot obvestilo, da jih želi naročnik povabiti na sestanek z udeleženci na trgu. Predlogi sta navedeni za:
|
A. |
skupinski sestanek z udeleženci – pri katerem je več dobaviteljev skupaj povabljenih na sestanek; |
|
B. |
individualni sestanek z udeleženci – pri katerem se naročnik sestane z dobavitelji individualno. |
Pomembno je, da vabilo vsebuje vse pomembne informacije o postopku in pojasnilo, kako je umeščen v celotni postopek za oddajo javnega naročila.
A. Skupinski sestanek z udeleženci – vzorčno besedilo vabila
Spoštovani …,
[ime naročnika] … se pripravlja na objavo razpisa za oddajo javnega naročila za … [splošno ime trga/geografskega območja, na primer: javno naročilo za nakup avtobusov za občino Bukarešta].
V tem okviru se želimo sestati s predstavniki dobaviteljev na tem področju, da bi opredelili podrobnosti postopka, ki se bo uporabljal, ter razumeli težave in potencial tega konkretnega trga.
Načrtujemo skupinski sestanek z več dobavitelji in vas želimo povabiti, da se ga udeležite dne [datum in ura] na naslovu [naslov].
Hvaležni bi vam bili, če bi nam pred sestankom poslali: (i) kontaktne podatke za predstavnika, ki bo(sta) navzoč(a) (največ dva človeka), in (ii) izpolnjen izvod vprašalnika, priloženega temu dopisu, do dne [najpoznejši datum in ura za prejem informacij].
Izpolnjeni vprašalniki in vse druge informacije, ki jih boste predložili vnaprej, bodo shranjeni v upravi ter obravnavani kot zaupni. Naročnik bo ves čas sestanka delal zapiske, noben komentar ali povratne informacije pa zaradi zaupnosti ne bodo pripisani nobenemu posamezniku, razen če se zahteva drugače.
Vnaprej se vam zahvaljujemo za udeležbo v tej raziskavi trga.
V primeru vprašanj se lahko obrnete na nas na [ustrezni kontaktni podatki].
Lep pozdrav,
…
B. Individualni sestanek z udeleženci – vzorčno besedilo vabila
Spoštovani …,
[ime naročnika] … se pripravlja na objavo razpisa za oddajo javnega naročila za … [splošno ime trga/geografskega območja, na primer: javno naročilo za nakup avtobusov za občino Bukarešta].
V tem okviru se želimo sestati s predstavniki dobaviteljev na tem področju, da bi opredelili podrobnosti postopka, ki se bo uporabljal, in da bi razumeli težave in potencial tega konkretnega trga.
Želimo vas povabiti na sestanek za podrobnejši razgovor o vašem mnenju, izkušnjah in znanju dne [datum in ura] na naslovu [naslov].
Hvaležni bi vam bili, če bi nam pred sestankom poslali: (i) kontaktne podatke za predstavnika, ki bo(sta) navzoč(a) (največ dva človeka), in (ii) izpolnjen izvod vprašalnika, priloženega temu dopisu, do dne [najpoznejši datum in ura za prejem informacij].
Izpolnjeni vprašalniki in vse druge informacije, ki jih boste predložili vnaprej ali na sestanku, bodo shranjeni v upravi ter obravnavani kot zaupni.
Vnaprej se vam zahvaljujemo za udeležbo v tej raziskavi trga.
V primeru vprašanj se lahko obrnete na nas na [ustrezni kontaktni podatki].
Lep pozdrav,
…
PRILOGA III
Predloga vprašalnika za sestanek z dobavitelji (1)
Namen te predloge vprašalnika je, da bi kupci dobili nekaj vpogleda v inovativnega dobavitelja, po možnosti pred sestankom, tudi na primer zagonska podjetja ali inovativna MSP.
Razgovor se lahko razdeli na tri teme:
|
— |
tema 1: opredelitev ciljne kategorije: MSP ali srednja podjetja, velika podjetja itd. Namen tega oddelka je ustrezno opisati glavne podatke gospodarskih subjektov. |
|
— |
tema 2: ocena vključenosti dobavitelja v inovacijski ekosistem Namen tega oddelka je oceniti stopnjo vključenosti dobavitelja v inovacijski ekosistem. |
|
— |
tema 3: opredelitev zrelosti predlagane inovativne rešitve Namen tega oddelka je opredeliti glavne značilnosti inovativne rešitve, ki jo predlaga dobavitelj. |
|
— |
tema 4: opis inovativne rešitve Ta oddelek kupcu omogoča, da opredeli zadevni inovacijski sektor. |
|
Ime podjetja: |
|
||||||
|
Spletno mesto podjetja: |
|
||||||
|
Vrsta inovacije: |
|
||||||
|
Razgovor z dobaviteljem
|
|
|
I – Kategorija podjetja |
Ključni podatki |
Opombe |
||||||||||||||||
|
Leto ustanovitve Skupno število zaposlenih od tega inženirjev in strokovnjakov za razvoj in raziskave od tega v trženju |
|
|
||||||||||||||||
|
Letni promet
Vrsta dejavnosti
|
|
|
||||||||||||||||
|
Identifikacijska številka podjetja |
|
|
||||||||||||||||
|
Naslov sedeža |
|
|
||||||||||||||||
|
Kontakt (ime in e-naslov) direktor pooblaščenec za poslovna razmerja, če je ustrezno |
|
|
||||||||||||||||
|
Morebitne reference zasebni sektor javni sektor |
|
|
||||||||||||||||
|
Osrednji nabavni oddelek (če je ustrezno) |
|
|
||||||||||||||||
|
Ali trenutno izvažate v: Evropo Afriko Azijo Severno Ameriko Južno Ameriko Oceanijo |
|
|
|
II – Inovacijski ekosistem |
Ključni podatki |
Opombe |
||||||||||||||||||||||||||||
|
Vključenost v mrežo (možnih je več odgovorov) Ali ste član (navedite ime):
Ali koristite:
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
Partnerstvo za raziskave Če da, navedite ime
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
Raziskave in razvoj v razmerju do skupnih stroškov (povprečje za zadnja tri poslovna leta) |
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
Obstoj notranjega oddelka za raziskave
|
|
|
||||||||||||||||||||||||||||
|
Pridobljeni znaki, nagrade
Vloženi patenti (nacionalni, mednarodni)
Izključne pravice (dominanten položaj v primerjavi s konkurenco) |
|
|
|
III – Značilnosti inovacije |
Ključni podatki |
Opombe |
||||||||||||||||||||||
|
Vrsta inovacije (2)
|
|
|
||||||||||||||||||||||
|
Zrelost inovacije Razvita interno
Razvita v okviru zunanjega partnerstva
|
|
|
||||||||||||||||||||||
|
Metode industrializacije Partnerstvo z industrijo
Načrtovan razvoj
|
|
|
|
IV – Opis inovativne rešitve |
|
|
Informacije, ki jih je predložilo podjetje |
|
|
V – Analiza in sinteza (del, namenjen kupcu) |
Opombe |
|
Potencial subjekta Vključenost v inovacijski ekosistem?
Intenzivnost raziskav in razvoja (več kot 15 %) Prva referenca Potencial predlaganega izdelka in/ali storitve Inovativnost rešitve? Možnosti izkoriščanja? Konkurenčnost Pomembna uporaba |
|
|
Dokumenti ali informacije, ki jih je predložilo podjetje |
|
|
Reference Brošura, opis proizvoda Kontaktni podatki |
|
|
Neizčrpni popis področij in nakupov inovativnih rešitev |
|
|
IT in telekomunikacije Velepodatki Digitalno Nove tehnologije Računalništvo v oblaku Varnost informacijske tehnologije Varnost elektronskih komponent RFID in trajnostni razvoj Brezžična tehnologija Internet stvari |
|
|
Intelektualne storitve, usposabljanje in komunikacija Resne igre Orodja za sodelovanje Upravljanje nematerializirane dokumentacije Upravljanje znanja Upravljanje vsebin Distribucija digitalnih vsebin Spletne storitve Mediji 2.0 Video |
|
|
Tehnologija in oprema Razsvetljava in povezane tehnologije Infrardeče in teraherčno slikanje Energijsko varčen kotel Industrijska delovna oprema nove generacije Tekstilni in kmetijski viri Optična vlakna Inertiranje azbesta Zaustavitev nesodelujočega vozila Podporne tehnologije |
|
|
Stavbe in infrastruktura Dostopnost za invalide Visoka okoljska kakovost Energijsko varčni materiali Digitalna maketa Robotika |
|
|
Energija in okolje Agronomija, kmetijska tehnologija Ekološka tehnologija Nizkoogljična tehnologija |
|
|
Zdravje in prehrana Zdravila in farmacevtski izdelki Medicinska oprema za bolnišnice, hospice itd. Bolnišnična oskrba pacientov Oskrba pacientov na domu Storitve prehranskega svetovanja |
|
|
Okoljsko meroslovje Upravljanje energije v stavbah in opremi Čiščenje zraka Kakovost porabe vode Nadzor porabe energije in tekočin Odstranjevanje odpadkov |
|
|
Prevoz in logistika Upravljanje vrst Pisarniško pohištvo Energijsko varčna svetlobna naprava Izdelki za vzdrževanje Poštne storitve Varnost |
|
|
Družbeno inovativni postopki, izdelki in storitve Dnevno delo za storitve čiščenja Storitve navezovanja socialnih stikov v velikih organizacijah Postopki, izdelki in storitve za starejše in invalide Postopki, izdelki in storitve za izboljšanje storitev za uporabnike Komunikacijski postopki, izdelki in storitve za ustvarjanje omrežja Postopki, izdelki in storitve za ustvarjanje dobrega počutja na delu Postopki, izdelki in storitve socialne in solidarnostne ekonomije |
|
|
Prilagoditev delovnih postaj Oprema in delovne postaje Oprema za delovne postaje za invalidno osebje Oprema za delo na daljavo Oprema za nomadske delovne postaje |
|
(1) Ta predloga temelji na predlogi, ki jo je razvil francoski organ Direction des Achats de l’Etat (DAE) in je vključena v vodnik o operativnem pridobivanju virov iz marca 2019. https://www.economie.gouv.fr/files/files/directions_services/dae/doc/Guide_sourcing.pdf.
(2) Za opredelitve glej stran 4 teh smernic.