EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.7.2021
SWD(2021) 716 final
DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE
Poročilo o stanju pravne države za leto 2021
Poglavje o stanju pravne države v Italiji
Spremni dokument
K SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Poročilo o stanju pravne države za leto 2021
Stanje pravne države v Evropski uniji
{COM(2021) 700 final} - {SWD(2021) 701 final} - {SWD(2021) 702 final} - {SWD(2021) 703 final} - {SWD(2021) 704 final} - {SWD(2021) 705 final} - {SWD(2021) 706 final} - {SWD(2021) 707 final} - {SWD(2021) 708 final} - {SWD(2021) 709 final} - {SWD(2021) 710 final} - {SWD(2021) 711 final} - {SWD(2021) 712 final} - {SWD(2021) 713 final} - {SWD(2021) 714 final} - {SWD(2021) 715 final} - {SWD(2021) 717 final} - {SWD(2021) 718 final} - {SWD(2021) 719 final} - {SWD(2021) 720 final} - {SWD(2021) 721 final} - {SWD(2021) 722 final} - {SWD(2021) 723 final} - {SWD(2021) 724 final} - {SWD(2021) 725 final} - {SWD(2021) 726 final} - {SWD(2021) 727 final}
Povzetek
Še vedno se izvaja več reform italijanskega pravosodnega sistema, katerih namen je izboljšati kakovost in učinkovitost sistema, vključno z osnutki zakonov za racionalizacijo civilnega in kazenskega postopka, ki so še v parlamentarni obravnavi. Italija nadaljuje tudi z digitalizacijo pravosodnega sistema, s povečanjem človeških virov in načrti za njihovo dodatno širjenje. Ukrepi so pomembni zlasti zato, ker obravnavajo resne izzive v zvezi z učinkovitostjo pravosodnega sistema, vključno z zaostanki in dolgotrajnimi postopki. Osnutek zakona o vrhovnem sodnem svetu in drugih vidikih pravosodnega sistema, ki je namenjen krepitvi neodvisnosti sodstva, je še vedno v obravnavi v parlamentu. Njegov cilj je predvsem spremeniti način, kako so člani sveta izvoljeni. Pomembno je, da reforma upošteva priporočila Sveta Evrope.
Italija nadaljuje s krepitvijo zakonodajnega okvira za boj proti korupciji in kaznivim dejanjem, povezanim s korupcijo. Sodelovanje, specializacija in sredstva za preiskovalce in tožilce na področju korupcije in kaznivih dejanj, povezanih s korupcijo, so na splošno zadostna za zatiranje korupcije, tudi tiste na visoki ravni. Pomanjkanje sredstev ter omejene izkušnje in strokovno pravno znanje vpliva na uspešnost organov kazenskega pregona pri preiskovanju in pregonu čezmejnega podkupovanja. Nesorazmerno dolg čas, potreben za izdajo sodnih odločb, zlasti na pritožbeni stopnji, še vedno ovira boj proti korupciji, prav tako so celovite reforme za racionalizacijo kazenskih postopkov še vedno v obravnavi v parlamentu. Več zakonodajnih predlogov in predlogov sprememb za krepitev preventivnih ukrepov proti korupciji, vključno s tistimi, ki zadevajo nasprotje interesov, lobiranje in pojav vrtljivih vrat, še ni sprejetih. S pandemijo COVID-19 se je bistveno povečalo tveganje korupcije in z njo povezanih kaznivih dejanj, storjenih za poglobitev infiltracije v zakonito gospodarstvo Italije.
Italija ima trden zakonodajni okvir, ki ureja področje medijev, kot tudi neodvisen, dobro financiran in uspešen regulativni organ za medije. Predvidena reforma zakonodaje o obrekovanju je še v parlamentarni obravnavi, politična neodvisnost italijanskih medijev pa še naprej vzbuja zaskrbljenost zlasti v sektorju avdiovizualnih medijev. Svežnji za reševanje, ki jih je italijanska vlada leta 2020 oblikovala za omilitev finančnih posledic pandemije COVID-19, so vključevali tudi nekatere ukrepe za medije. Številni fizični napadi na novinarje, grožnje novinarjem s smrtjo kot tudi druge oblike zastrahovanja novinarjev še naprej vzbujajo zaskrbljenost.
V zvezi s sistemom zavor in ravnovesij izredne razmere zaradi pandemije COVID-19 ostajajo v veljavi, vendar vlada sprejema ukrepe za postopno odpravljanje omejitev. V obravnavi je nov predlog za okrepitev vloge parlamenta v izrednih razmerah. Rahlo se je izboljšala uporaba javnih posvetovanj in naknadnih ocen učinkov predpisov, ki pa se še ne izvajajo sistematično. Parlament preučuje osnutek zakona, ki predvideva vzpostavitev neodvisne institucije za človekove pravice. Določen napredek je opaziti tudi glede zakonodaje o organizacijah civilne družbe, ki se ukvarjajo z migranti, kot so določbe, ki urejajo dejavnosti organizacij civilne družbe, ki izvajajo operacije iskanja in reševanja na morju, čeprav na tem področju ostajajo določeni splošni pomisleki, saj je upravljanje migracij v EU težavno.
I.Pravosodni sistem
Struktura pravosodnega sistema je določena z ustavo, ki zagotavlja njegovo neodvisnost in avtonomijo. Ustavno sodišče odloča o sporih v zvezi z ustavnostjo zakonov. Splošna sodišča so pristojna za civilne in kazenske zadeve ter so organizirana v tri stopnje. Na prvi stopnji delujejo mirovni sodniki, splošna sodišča in sodišča za mladoletnike. Drugo in tretjo stopnjo sestavljajo pritožbena sodišča in vrhovno kasacijsko sodišče. Upravno sodstvo je organizirano na prvi in drugi stopnji. Za računovodske zadeve je pristojno računsko sodišče (z regionalnimi in centralnimi senati). Za davčne zadeve so na prvi in drugi stopnji pristojna davčna sodišča, na najvišji stopnji pa vrhovno kasacijsko sodišče. Struktura tožilstva je usklajena s strukturo sodišč. Italija sodeluje v Evropskem javnem tožilstvu. V skladu z načelom enotnosti v sodstvu so splošni sodniki in državni tožilci pravosodni uradniki, imajo skupno karierno strukturo, njihovo delovanje pa ureja vrhovni sodni svet (Consiglio Superiore della Magistratura – CSM). Pravosodni uradniki z upravnega, računovodskega in davčnega področja imajo svoje samoupravne organe. Nacionalna odvetniška zbornica je neodvisen in samoupravni organ, ustanovljen z zakonom.
Neodvisnost
Stopnja zaznane neodvisnosti sodstva v Italiji ostaja nizka. Kljub rahlemu izboljšanju v primerjavi s preteklim letom zgolj 34 % širše javnosti meni, da je „dokaj ali zelo dobra“. Med podjetji je spet zaznati zmanjšanje, kar je nadaljevanje trenda zadnjih dveh let. Letos le 29 % podjetij meni, da je neodvisnost sodstva „dokaj ali zelo dobra“
. V zadnjih petih letih je stopnja zaznane neodvisnosti sodstva ostala stalno nizka.
Osnutek zakona, ki obravnava izzive vrhovnega sodnega sveta, vključno z načinom, kako so člani sveta izvoljeni, je še vedno v obravnavi v parlamentu. Vrhovni sodni svet se je soočal s številnimi izzivi, povezanimi z reprezentativnostjo svojih članov in preglednostjo postopka za imenovanje na visoke položaje v sodstvu
. Cilj osnutka zakona, ki ga je avgusta 2020 predlagala vlada, je zagotoviti neodvisnost članov vrhovnega sodnega sveta od poklicnih združenj, vključno s spremembami pravil za izvolitev članov in povečanjem raznolikosti članov sveta glede na njihovo geografsko poreklo in enakost spolov. Osnutek poleg tega želi začrtati strožjo razmejitev med sodnimi in političnimi funkcijami. Aprila 2021 je vrhovni sodni svet izdal več mnenj, ki zadevajo zakonski osnutek, v katerih je izpostavil dobre plati (npr. organizacijo pravosodnih uradov
, vključno s tožilstvom, večjo preglednost med postopkom imenovanja na visoke položaje
in glede določenih pravil o strokovnem ocenjevanju pravosodnih uradnikov
). Poleg tega je izrazil nekaj pomislekov, predvsem glede volilnega sistema, pri čemer je izpostavil tveganje za marginalizacijo manjšin, diskrecijsko pooblastilo ministrstva za pravosodje za oblikovanje volilnih kolegijev pred volitvami in morebitno zmanjšanje pluralizma med člani sodstva. V zvezi z disciplinsko ureditvijo je vrhovni sodni svet opozoril na nedorečenost novih disciplinskih kršitev. Dne 26. marca 2021 je skupina GRECO sprejela poročilo o skladnosti (glej GRECO (2021), Fourth Evaluation Round – Second Compliance Report), v katerem je obravnavala neposredno udeležbo pravosodnih uradnikov v političnem življenju. Kljub izboljšanju, ki ga predvideva zakonski osnutek, je v poročilu ocenjeno, da je Italija priporočilo izvedla le delno, saj osnutek še ni bil sprejet. Marca 2021 je pravosodna ministrica
parlamentu predstavila nove smernice politike za pravosodje
. Pomembno je, da reforma upošteva priporočila Sveta Evrope o sodnem svetu, tudi glede izbora njegovih članov
, in o statusu, karierah in odgovornosti pravosodnih uradnikov ter disciplinski ureditvi zanje
. V tem oziru Italija sodeluje s Svetom Evrope.
Sprejeti so bili dodatni ukrepi za odpravljanje težav z integriteto
. Vrhovni sodni svet še naprej uvaja pravila, s katerimi želi spodbuditi preglednost in imenovanje na visoke položaje na podlagi zaslug posameznika
. Poleg tega je vrhovni sodni svet za dodatno krepitev neodvisnosti sodstva sprejel ukrepe, ki pravosodnim uradnikom predpisujejo podrobna določila glede prijave premoženjskega stanja in sistemski nadzor, kar je pozdravila tudi skupina GRECO
. Vrhovni sodni svet je sprožil vrsto disciplinskih postopkov
in poleg tega glede prihodnjih strokovnih ocen in imenovanj na visoke položaje upošteva še izzive, kot jih je v zvezi z integriteto leta 2020 razkrila kazenska preiskava, zaradi katere je odstopilo pet članov vrhovnega sodnega sveta. Nacionalno združenje pravosodnih uradnikov je v primeru kršitev etičnega kodeksa pravosodnih uradnikov uvedlo tudi disciplinske sankcije zoper svoje člane.
Kakovost
Italija povečuje človeške vire ter načrtuje dodatno zaposlovanje sodnega in upravnega osebja. Septembra 2020 je ministrstvo za pravosodje
na podlagi mnenja vrhovnega sodnega sveta dodatnih 600 mest za pravosodne uradnike razdelilo med najvišja sodišča in tožilstva (70 oseb), med sodišča prve in druge stopnje (422 oseb) in med delovno skupino za projektne naloge
(176 oseb), marca 2021 pa je s pripravništvom začelo tudi novo osebje (285 pravosodnih uradnikov). Po premoru zaradi pandemije COVID-19 so uradi začeli znova zaposlovati
. Z digitaliziranimi postopki je bilo v letih 2020 in 2021 na novo zaposlenih več kot 2 000 članov upravnega osebja
. Po Poročilu o stanju pravne države za leto 2020, ki je človeške vire opredelilo kot poseben izziv za Italijo, ki vpliva na učinkovitost pravosodnega sistema, namerava vlada uvesti izredne ukrepe za krepitev urada za sojenje, ki bo upravnemu in sodnemu osebju omogočalo sinergično sodelovanje prek revidiranih organizacijskih modulov
. Ukrepi predvidevajo zaposlitev za določen čas treh let približno 16 500 diplomantov in diplomantk pravnih, ekonomskih in poslovnih smeri ter političnih ved, ki bi pravosodnim uradnikom nudili tehnično podporo
, in 1 600 mladih diplomantov in diplomantk, 750 maturantov in maturantk s strokovno izobrazbo in 3 000 gimnazijskih maturantov in maturantk, ki bi nudili podporo sodstvu in spremljali projekte ministrstva za pravosodje, kot so digitalizacija postopkov in reforme. Del tega novo zaposlenega osebja bo dodeljen vrhovnemu kasacijskemu sodišču, da bi reorganizirali civilne senate, tudi tiste, ki obravnavajo davčne zadeve. V upravnem sodstvu je še vedno znatno število prostih delovnih mest, predvsem za prvostopenjske sodnike. Februarja 2021 je bil objavljen nov razpis za zaposlitev 40 sodnikov (ki se je nato razširil na 60 mest), načrtuje pa se zaposlitev na 130 upravnih delovnih mestih. Predvideno je tudi zaposlovanje v upravnem sodstvu
, s čimer želi Italija okrepiti pravosodne urade, izboljšati digitalizacijo in spremljati projekte. Cilj novih ukrepov za zmanjšanje zaostankov in dolgotrajnosti postopkov je obravnavati večkrat ponovljeno priporočilo za posamezno državo o učinkovitosti pravosodnega sistema
.
Digitalizacija pravosodnega sistema se še naprej izboljšuje na civilnih in upravnih sodiščih, medtem ko se kazensko področje še vedno sooča z izzivi
. Digitalizacija postopkov na civilnih sodiščih prve in druge stopnje je zaključena
, medtem ko so z digitalizacijo začeli na kasacijskem sodišču (senat za civilne zadeve)
in uradih mirovnih sodnikov
. Vendar pa ostaja slabše razvita za kazenske postopke
, kjer naj bi z digitalizacijo začeli konec maja 2021. Najprej naj bi prišlo do digitalizacije registra za postopek prisluškovanja. Med pandemijo COVID-19 je upravno sodstvo s pomočjo obravnav na daljavo še dodatno okrepilo digitalizacijo upravnih postopkov
. Razen sodb vrhovnega kasacijskega sodišča v civilnih in kazenskih zadevah se spletni dostop do prvo- in drugostopenjskih odločb uvaja počasi in naj bi bil za odločbe v civilnih zadevah zaključen do leta 2023
. Trenutno se z nadgradnjo portala e-storitev, evidenc certificiranih elektronskih naslovov PEC in e-plačilnih storitev krepi digitalizacija za izboljšanje spletnih storitev pravosodnih uradov, ter izboljšuje dostop do določenih storitev s SPID, nacionalnimi karticami za storitve in elektronskimi osebnimi izkaznicami. Pandemija COVID-19 je zaradi dela na daljavo pospešila uvedbo oddaljenega dostopa do določenih registrov (civilnih pravdnih zadev, nepravdnih postopkov in delovnih sporov na prvi in drugi stopnji). Poleg tega je predvideno ustrezno usposabljanje za razvoj informacijskega znanja za vodje ter za osebje s pogodbo za nedoločen in določen čas, ki je bilo zaposleno za podporo digitalizacije in zmanjšanje zaostankov
. V zvezi z osnutkom zakona o civilnih postopkih je vlada pripravila predloge sprememb za osnutek, v katerih obravnava izzive učinkovitosti, vključno s krepitvijo digitalizacije pravosodnega sistema, ki bodo nato poslani v parlamentarno obravnavo.
Še vedno je v teku reforma davčnih sodišč. Strokovni odbor, ki sta ga imenovali ministrstvo za pravosodje ter ministrstvo za gospodarstvo in finance, bi moral delo za pripravo reforme davčnih sodišč na prvi in drugi stopnji dokončati do 30. junija 2021
. Cilj reforme je tudi zmanjšati veliko število prejetih zadev na vrhovnem kasacijskem sodišču. Poleg tega je predsedstvo sveta davčnih sodišč sprejelo vrsto preventivnih, nadzornih in izvršilnih ukrepov za izboljšanje strokovnosti in integritete članov davčnega sodstva ter za usposabljanje in dodatno digitalizacijo v skladu s priporočili skupine GRECO
.
Obstoječi standardi za izboljšanje kakovosti sodnih odločb naj bi se vključili v zakone. Kot je navedeno v Poročilu o stanju pravne države za leto 2020, so omenjeni standardi, cilj katerih je izboljšanje jasnosti in jedrnatosti sodnih odločb, trenutno zapisani v memorandumu o soglasju med vrhovnim sodnim svetom in nacionalno odvetniško zbornico. Vlada je pripravila predloge sprememb, s katerimi bodo standardi vključeni v osnutke zakonov o civilnih postopkih.
Predvideno povečanje obsega digitaliziranih storitev v lokalnih pisarnah bi lahko dodatno olajšalo dostop do pravnega varstva. Kot je omenjeno v Poročilu o stanju pravne države za leto 2020, želi ministrstvo za pravosodje s projektom lokalnih pisarn izboljšati dostop do sodišč tako, da pravosodne storitve približajo državljanom. Lokalne pisarne že delujejo v štirinajstih deželah od dvajsetih in zagotavljajo enotne storitve, ki so z večjo vključenostjo lokalnih organov in uporabo digitalnih orodij
(npr. pošiljanje elektronskih dokumentov pravosodnim uradom in dostop do podatkov o nerešenih postopkih prek digitalne platforme) namenjene predvsem ranljivejšim skupinam.
Učinkovitost
Dolgotrajnost postopkov ostaja resna težava
. Kljub povečani stopnji rešenih zadev, ki na civilnem področju presega 100 %
, predvideni čas za rešitev civilnih in gospodarskih pravdnih zadev ostaja zelo dolg
. Čas, potreben za izdajo sodne odločbe, se je leta 2019 na prvi in drugi stopnji skrajšal, na vrhovnem kasacijskem sodišču pa podaljšal, zlasti zaradi davčnih zadev in zadev na področju mednarodne zaščite
. Leta 2020 je vrhovno kasacijsko sodišče zabeležilo znatno zmanjšanje števila prejetih zadev na področju mednarodne zaščite, medtem ko zadeve, prejete z davčnih sodišč
, ki so pogosto razveljavljene
, predstavljajo resno težavo. Visoka ostaja tudi stopnja nedopustnosti
. Leta 2020 so upravna sodišča na vseh stopnjah nadaljevala s krajšanjem časa, potrebnega za izdajo sodne odločbe, čeprav ta še vedno ostaja nad povprečjem
. Še vedno so opazni pozitivni rezultati na področju javnega naročanja
. Italija ostaja pod okrepljenim nadzorom Odbora ministrov Sveta Evrope glede dolgotrajnosti postopkov v upravnih zadevah
. Vrhovno kasacijsko sodišče je za kazenske postopke poročalo o splošnem povečanem številu nerešenih zadev v letu 2020
, predvsem na sodiščih najvišje stopnje. To potrjuje, da so ukrepi za izboljšanje učinkovitosti, zlasti na pritožbeni stopnji, nujno potrebni
. Poleg tega se po poročanjih polovica sojenj po rednem postopku na sodiščih prve stopnje konča z oprostilno sodbo
. Italija ostaja pod okrepljenim nadzorom Odbora ministrov Sveta Evrope tudi glede dolgotrajnosti postopkov v kazenskih zadevah
.
Osnutki zakonov za obravnavanje izzivov v zvezi z učinkovitostjo so še vedno v parlamentarni obravnavi. Vlada je predstavila predloge sprememb osnutka zakona, s katerimi želijo izboljšati učinkovitost civilnih postopkov
. Predlogi sprememb med drugim predvidevajo tudi pogostejše alternativno reševanje sporov
, arbitražo, pomoč pri pogajanjih, večjo osredotočenost na pripravljalno in uvodno fazo postopkov, izboljšanje digitalizacije z obravnavami na daljavo, pregled sistema za izločanje nedopustnih zadev na pritožbeni stopnji, poenostavljen pritožbeni postopek in reorganizacijo urada za sojenje. Načrtovani ukrepi na področju kazenskega pravosodja med drugim predvidevajo boljši sistem obveščanja, večji dostop do posebnih postopkov (denimo sporazum o priznanju krivde), obsežnejše posredovanje sodnika med izvajanjem predkazenskega postopka, selektivni dostop do pritožbenih postopkov, zmanjšanje prekomerne kriminalizacije in novosti glede kazenskih sankcij in restorativne pravičnosti s posebnim poudarkom na žrtvah. Poleg tega naj bi vlada predložila posebne predloge sprememb za izboljšanje učinkovitosti urada za sojenje. Osnutek reforme o vrhovnem sodnem svetu in drugih vidikih pravosodnega sistema bo verjetno vključeval tudi določbe, ki podpirajo in spodbujajo večjo učinkovitost (recimo dolžnost pravosodnih uradnikov na vodstvenih položajih, da v določenem časovnem obsegu zagotovijo ustrezno načrtovanje dela urada).
II.Protikorupcijski okvir
Nacionalni protikorupcijski organ je glavni urad, pristojen za preprečevanje korupcije v javni upravi, ki spremlja tudi sprejemanje lokalnih triletnih protikorupcijskih načrtov. Protikorupcijska enota finančne policije je pristojna za preiskovanje in preprečevanje korupcije kot specializiran organ kazenskega pregona. Finančnoobveščevalna enota za Italijo kot neodvisni organ Banke Italije zagotavlja podporo pristojnemu tožilstvu in sodeluje s finančno policijo kot organom, pristojnim za prejemanje prijav o sumljivih finančnih transakcijah.
Strokovnjaki in vodstveni delavci podjetij menijo, da stopnja korupcije v javnem sektorju ostaja razmeroma visoka. Na indeksu zaznave korupcije, ki ga objavlja organizacija Transparency International, je Italija za leto 2020 prejela oceno 53/100, s čimer se uvršča na 15. mesto v Evropski uniji ter 52. mesto na svetu
. Zaznava korupcije se je znatno povečala
v zadnjih petih letih
.
Italija izvaja nacionalni protikorupcijski načrt za obdobje 2019–2021. Vlogo osrednjega usklajevalnega organa za načrt
prevzema nacionalni protikorupcijski organ. Načrt, ki predstavlja krovno strategijo za preprečevanje korupcije v javni upravi, določa glavne cilje politike za preprečevanje korupcije, ki se dopolnjujejo vsako leto. Osrednje teme dopolnitev načrta za leto 2021 se osredotočajo na področje javnega naročanja ter na vlogo in funkcijo lokalnih protikorupcijskih uradnikov, ki delujejo kot kontaktna točka v vsakem lokalnem upravnem organu
. V skladu z informacijami protikorupcijskega organa bosta ti dve vprašanji tudi glavni temi naslednjega triletnega načrta po letu 2021. Nacionalni protikorupcijski plan zagotavlja podporo javni upravi pri oblikovanju in izvajanju triletnih akcijskih načrtov za posamezne enote
, trenutno pa se osredotoča na področje javnega naročanja in zmanjšanje korupcijskih tveganj. Obstaja tudi sistem spremljanja, za katerega glavni deležniki menijo, da deluje dobro
. Novembra 2020 je protikorupcijski organ začel z ocenjevanjem obsega izvajanja lokalnih načrtov, ki so jih sprejeli v javnih upravah
.
V veljavo so stopile zakonodajne spremembe za doslednejše zatiranje korupcije in kaznivih dejanj, povezanih s korupcijo. Predvsem gre za spremembe
kazenskega zakonika, ki predvidevajo strožje sankcije za kaznivo dejanje goljufije
in širše osebno področje uporabe mednarodne korupcije
. Poleg tega se je z uredbo spremenila zakonodaja o zlorabi položaja, ki zdaj zajema izključno kršitve pravil ravnanja, urejena z zakonom (ali uredbami z zakonsko močjo), s čimer želijo omejiti obstoječo raven proste presoje
.
Sodelovanje med institucijami, ki se borijo proti korupciji, je dobro, zlasti na področju organiziranega kriminala. Sodelovanje med finančno policijo, finančnoobveščevalno enoto, tožilstvom pri računskem sodišču, nacionalnim direktoratom za boj proti mafiji in protikorupcijskim organom pri odkrivanju sumljivih dejavnosti se je izkazalo za uspešno predvsem v zvezi s korupcijo v postopkih javnega naročanja in nezakonitostmi v javni upravi
. Prav tako se sodelovanje z agencijami za carine in monopole zdi koristno pri odkrivanju korupcije z vidika infiltracije organiziranega kriminala v gospodarstvu in javni upravi
. Finančna policija in tožilci ugotavljajo, da so tako sredstva ter stopnja specializacije preiskovalcev in tožilcev kot tudi njihov dostop do informacij iz zadevnih registrov in podatkovnih zbirk na splošno zadostni za opravljanje njihovih nalog pri zatiranju korupcije. Kljub nedavnim pomembnim razvojem pravnega okvirja
pomanjkanje sredstev ter omejene izkušnje in strokovna pravna znanja vplivajo na zmogljivost organov kazenskega pregona za preiskovanje in pregon čezmejnega podkupovanja
. Italija je kot ena večjih držav izvoznic nedavno iz dejavnega prešla v zmerno izvrševanje predpisov na področju čezmejnega podkupovanja
, čeprav v primerjavi s situacijo pred desetimi leti tej obliki kaznivega dejanja namenja znatno več pozornosti
.
Prizadevanja v boju proti korupciji še naprej ovira dolg čas, potreben za izdajo sodne odločbe, zlasti na pritožbeni stopnji. Osnutek zakona iz marca 2020 za izboljšanje učinkovitosti kazenskih sodnih postopkov in pospešitev postopkov na pritožbenih sodiščih je še vedno v obravnavi v poslanski zbornici
. Pozitivne rezultate glede omejevanja dolžine sodnih postopkov je bilo zaznati na prvostopenjskih sodiščih in kasacijskem sodišču
. Najnovejši statistični podatki o policijskih preiskavah korupcije ter o pregonu in obsodbah sodišč za leto 2020 še niso na voljo, objavljeni naj bi bili v letu 2021
.
Predlogi sprememb samostojnega zakona o prijaviteljih nepravilnosti so v zadnji zakonodajni fazi. Do njihovega sprejetja
ostaja zaščita prijaviteljev nepravilnosti v zasebnem sektorju omejena in temelji na prostovoljnih programih zagotavljanja skladnosti, ki pa jih ne izvajajo vsa podjetja
. V praksi protikorupcijski organ ni pristojen za prejemanje prijav nepravilnosti zaposlenih v zasebnem sektorju ali za izrekanje sankcij
. Zato bo s širitvijo področja uporabe na vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi Italija dosegla pomembno novo raven zaščite prijaviteljev nepravilnosti iz zasebnega sektorja. Junija 2021 je protikorupcijski organ izdal nov sklop smernic o prijavi nepravilnosti.
Zakonodajni predlog o nasprotju interesov poslancev in članom senata je še vedno v parlamentarni obravnavi. Maja 2019 predstavljen osnutek zakona
bi spremenil in zamenjal skoraj vse določbe zakona št. 215/2004 o nasprotju interesov
. Oktobra 2020 ga je odobril odbor poslanske zbornice za ustavna vprašanja; kot okvirni datum, ko naj bi stopil v veljavo, je bil predviden 1. julij 2021
. Predlog predvideva uvedbo strožjih ukrepov zoper uslužbence uradov državne in deželnih vlad ter lokalne samouprave
. Formalni kodeks ravnanja še ni bil sprejet. Dokler v veljavo ne stopi nov zakon, ostaja zakonodaja o nasprotju interesov razdrobljena
. Ravno tako ostaja razdrobljeno in nepregledno objavljanje premoženjskega stanja članov poslanske zbornice in senata.
Čeprav je bilo več osnutkov zakonov predloženih parlamentu, Italija nima zakona o lobiranju članov vlade. Osnutki zakonov
predstavljajo splošni okvir za stike z zastopniki interesov na podlagi izkušenj z registri preglednosti ministrstva za gospodarski razvoj in ministrstva za delo
. Kljub temu, da se ne posebej sklicuje na uvedbo t. i. zakonodajne sledi, se je vlada v četrtem nacionalnem akcijskem načrtu za odprto vlado zavezala k ustanovitvi delovne skupine za razvoj enotnega nacionalnega registra za preglednost, vključno z javnimi agendami vseh odločevalcev, v katerih razkrivajo podatke o srečanjih z lobisti
. Dokler register lobiranja, vključno z zakonodajno sledjo, ne bo vzpostavljen, bo področje lobiranja vlade urejeno le deloma
.
Leta 2020 predstavljen zakonodajni predlog o nasprotju interesov določa revidirana pravila o obdobju po koncu zaposlitve (t. i. pojav vrtljivih vrat). Področje uporabe predloga
zajema tako poslance kot najvišje izvršne uradnike, ne pa tudi javnih uslužbencev, tesno povezanih z ministri, kot so denimo vodje njihovih kabinetov. O enoletnem obdobju mirovanja trenutno še poteka razprava
.
V Italiji je prepovedano neposredno javno financiranje političnih strank, tudi političnih kampanj. Zato morajo politične stranke sredstva zbrati same skoraj izključno z zasebnimi donacijami posameznikov ali pravnih oseb
. Zato se pričakuje, da poslanci financirajo politične kampanje iz lastnih sredstev, s čimer so politični akterji bolj odvisni od zasebnih donacij in bolj podvrženi neprimernim vplivom
. Zgornja meja za zasebne donacije je razmeroma visoka, in sicer 100 000 EUR letno. V skladu s pravili o preglednosti financiranja političnih organizacij, ki so v veljavo stopila leta 2019, pa so politične stranke dolžne objavljati podatke o donacijah
. Denarne donacije ali donacije v naravi, ki presegajo 500 EUR, morajo biti skupaj z identiteto donatorja objavljene v roku enega meseca od prejema. Neizpolnjevanje obveznosti je kaznivo z upravno globo v višini od tri- do petkratnika vrednosti neprijavljene donacije. Prepovedano je prejemanje čezmejnih donacij. Obstajajo pomisleki o zmogljivosti in sredstvih nadzornih in kontrolnih organov
. Praksa prejemanja donacij prek političnih fundacij in zvez, kise nato nakažejo političnim strankam, predstavlja težavo za javno odgovornost, saj je tovrstne transakcije težko izslediti in jih spremljati
.
S pandemijo COVID-19 se je bistveno povečalo tveganje korupcije in z njo povezanih kaznivih dejanj, storjenih za poglobitev infiltracije v zakonito gospodarstvo Italije. Policija navaja, da so se zločinci okoristili zlasti z nakupi malih zasebnih podjetij, kot so gostinski obrati, ki so se zaradi pandemije COVID-19 znašli v finančnih težavah, in ponudniki sanitarnih izdelkov, vključno z obraznimi maskami, zaščitno opremo in medicinskimi pripomočki, ki lahko omogočajo druga s korupcijo povezana kazniva dejanja, kot je pranje denarja. Poleg tega je uredba z zakonsko močjo o ukrepih za poenostavitev in digitalizacijo upravnih postopkov, ki je bila sprejeta julija 2020, uvedla tudi posebno ureditev za oddajo javnih naročil
. Ukrepi se osredotočajo na hitre postopke in neposredno oddajo brez uradnega razpisa
, na poenostavljene postopke oddaje in na sankcije za tiste, ki prekinejo ali upočasnijo postopek oddaje in izvajanja javnega naročila, ki lahko predstavljajo korupcijsko tveganje
. Septembra 2020 je protikorupcijski organ posodobil svojo podatkovno zbirko javnih naročil, decembra 2020 pa izdelal nove kazalnike koruptivnih tveganj na področju javnega naročanja.
III.Pluralnost in svoboda medijev
Svoboda izražanja in obveščanja, svoboda medijev in načelo preglednosti financiranja medijev so zapisani v italijanski ustavi
. Sekundarna zakonodaja vzpostavlja trden okvir za pluralnost medijev v državi, neodvisni regulativni organ za medije, organ za zagotavljanje komunikacij (AGCOM), pa je ustanovljen z zakonom. Zakonodajalec trenutno pregleduje kazensko sankcijo za obrekovanje do enega leta zaporne kazni, zakon za prenos direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah pa še čaka na obravnavo. Novinarji morajo biti registrirani v združenju novinarjev, ki je strokovni samoupravni organ.
Regulativni organ za avdiovizualne medije AGCOM nadaljuje s svojim neodvisnim in uspešnim delom. Novembra 2020 je opazovalna skupina AGCOM za novinarstvo objavila poročilo, ki med drugim opisuje novinarski poklic med pandemijo COVID-19
in mnoge težave, s katerimi so se novinarji soočali pred in med pandemijo. Skupina v njem poroča o vse slabših delovnih razmerah, povečanem številu samozaposlenih in drugih prekarnih oblikah dela ter o pomanjkanju strokovnega znanja med novinarji, med drugim tudi o zadevah, povezanih s COVID-19
.
Vlada je medijskemu sektorju namenila finančno podporo za blaženje posledic pandemije COVID-19. Italijanska vlada je leta 2021 uvedla vrsto gospodarskih ukrepov za blaženje posledic pandemije COVID-19, vključno s posebnimi ukrepi za medije, in sicer davčno olajšavo za izdatke za oglaševanje, davčno olajšavo za kioske, davčno olajšavo za tehnološke naložbe v digitalne medije in davčno olajšavo za nakup papirja
. Parlament je sprejel odlog načrtovanega znižanja proračuna sklada za pluralnost in obveščanje
. Do sredstev sklada lahko dostopa, kdor zadosti objektivnim merilom, npr. do javnega financiranja so upravičeni zgolj časopisi, ki jih izdajajo zadruge novinarjev, neprofitne publikacije ali časopisi, namenjeni jezikovnim manjšinam. Ustavno sodišče je razsodilo, da je za tako temeljno področje nujno potreben pregleden regulativni okvir in da mora dodeljevanje sredstev temeljiti na jasnih in objektivnih merilih
.
Brez uspešnega zakona, ki bi urejal nasprotje interesov, ostaja politična neodvisnost italijanskih medijev zaskrbljujoča. Osnutki reform še vedno čakajo na parlamentarno obravnavo kljub dejstvu, da je vprašanje še vedno ena ključnih političnih tem v državi
. Vodilni italijanski časopisi niso v neposredni ali posredni lasti političnih osebnosti ali strank, vendar uredniške politike odražajo močno polarizacijo na italijanskem političnem prizorišču. Zaradi tega poročilo orodja za spremljanje medijske pluralnosti (glej MPM 2021) navaja, da sta splošna politična neodvisnost ter zlasti uredniška avtonomija izpostavljeni srednjemu tveganju
. V Italiji je zaznati visoko stopnjo koncentracije v vseh podsektorjih novičarskih medijev.
Poročajo tudi o težavah, ki ovirajo uspešen dostop do informacij. Italijanski zakon o dostopu do informacij javnega značaja
ureja dostop javnosti do podatkov in dokumentov javne uprave. Poročilo MPM 2021 navaja neodvisna poročila, ki izpostavljajo, da so razlogi, ki jih organi podajo ob zavrnitvi vloge za dostop do informacij, v določenih primerih nedoločni in niso jasno utemeljeni z zakonsko predvidenimi izjemami. Med pandemijo COVID-19 je bilo delovanje ureditve za dostop do informacij javnega značaja med 28. februarjem in 15. aprilom 2020 prekinjeno zaradi operativnih razlogov in ne zaradi varovanja javnega zdravja
.
Zakonodaja o obrekovanju še bi bila spremenjena in je predmet parlamentarnega nadzora. Kljub temu pa je glede na odločitve ustavnega sodišča o zadevi
, ki so bile podrobno opisane v Poročilu o stanju pravne države za leto 2020 in ki so jih pozdravile organizacije za svobodo tiska, poročilo MPM 2021 za omenjeni kazalnik znižalo stopnjo tveganja
. 22. junija 2021 je ustavno sodišče odločilo, da je člen 13 zakona o tiskanih medijih, ki za obrekovanje predvideva zaporno kazen, neustavna in nezdružljiva s členom 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Fizični napadi, grožnje s smrtjo in druge oblike groženj zoper novinarje so še vedno vzrok za zaskrbljenost. Od zadnjega poročila o stanju pravne države je platforma Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev objavila osem opozoril za Italijo
. Ta vključujejo požige, fizične napade, primere hudega ustrahovanja in spletnih groženj, poslanih predsedniku zveze italijanskega tiska. Eno od opozoril iz aprila 2021 se nanaša na domnevno prisluškovanje vsaj 15 novinarjem, ki se ukvarjajo z migracijskimi vprašanji, v okviru preiskave državnega tožilstva o odnosih med nevladnimi organizacijami in trgovci z ljudmi. Evropska in italijanska združenja novinarjev so dogodek opisala kot izredno resen primer in „hudo kršitev načela zaupnosti novinarskih virov“
. Kljub večkratnim prošnjam zveze italijanskega tiska ostajata zaščita novinarskih virov in zakonski okvir o poklicni tajnosti novinarjev neprimerna
. Zato je poročilo MPM tveganje v zvezi s kazalnikom o novinarskem poklicu, standardih in zaščiti označilo kot srednje. Tako poročilo MPM 2021 kot številni deležniki
so kot eno večjih težav izpostavili poslabšanje delovnih razmer novinarjev, za katere sta značilna vse večji razkorak med redno zaposlenimi in samostojnimi novinarji in splošno zmanjšanje osebja v redakcijah
. Italijanski center za usklajevanje, ustanovljen leta 2017 za obravnavo dejanj zoper novinarje, ki velja za primer dobre prakse na ravni EU, je zabeležil visoko število ustrahovanja, in sicer 163 primerov leta 2020
, med januarjem in marcem 2021 pa 63 primerov
.
IV.Druga institucionalna vprašanja, povezana s sistemom zavor in ravnovesij
Italija je enotna parlamentarna republika s predsednikom, ki se voli posredno
. Parlament je dvodomni: sestavljata ga poslanska zbornica in senat, ki imata enaka pooblastila. Pravico do zakonodajne pobude imajo vlada, poslanci, 50 000 državljanov, nacionalni svet za gospodarstvo in delo
ter regionalni svet. Več regionalnih varuhov človekovih pravic je odgovornih za varstvo svoboščin in pravic oseb
. Medresorski odbor za človekove pravice (CIDU) sodeluje s civilno družbo, akademsko sfero in vsemi zadevnimi deležniki pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic.
Predhodne ocene učinkov predpisov se uporabljajo redno, javna posvetovanja in naknadne ocene učinkov predpisov pa so še naprej omejeni
. Uredba predsednika sveta ministrov št. 169/2017 od vseh javnih uprav zahteva, da objavijo informacije o regulativnih pobudah za naslednjih šest mesecev. Kljub temu se še vedno ne izvajajo standardizirani postopki za analizo deležnikov
. Povečana uporaba digitalnih orodij za javna posvetovanja je rahlo izboljšala uspešnost postopka. Predvsem so začeli uporabljati inovativna in interaktivna orodja, ki omogočajo večjo udeležbo
uporabnikov prek platform. V nekaterih primerih uporabniki prejmejo tudi povratno informacijo javne uprave
. Vendar se posvetovanja izvajajo večinoma na tradicionalen način
. Predhodne ocene učinka se uporabljajo redno, začeli pa so tudi z naknadnimi ocenami. Naknadne ocene so se leta 2020 izvajale zlasti za akte, opredeljene v dveletnih načrtih iz leta 2019
.
Še vedno veljajo izredne razmere zaradi pandemije COVID-19. Ustanovljen bo nov parlamentarni odbor, katerega naloga bo okrepiti vlogo parlamenta v izrednih razmerah. Aprila 2021 je vlada izredne razmere podaljšala do 31. julija 2021 in sprejela ukrepe za postopno blaženje omejitev. Vlada ukrepe za obvladovanje pandemije sprejema z uredbami z zakonsko močjo
s takojšnjo veljavo, ki jih nato parlament spremeni v zakone
. Tudi predsednik sveta ministrov lahko neposredno sprejme ukrepe v primeru izrednih razmer, ki postanejo uredbe predsednika sveta ministrov. V teh primerih je vlada še pred sprejetjem dokumenta parlamentu dolžna predstaviti vsebino in glavne cilje uredbe. Če predstavitve zaradi nujnosti ni mogoče izvesti, vlada oba domova predvidoma vsakih 15 dni naknadno obvešča o nadaljnjem ukrepanju
. Zaradi pandemije COVID-19 se je parlament v prvih mesecih izrednih razmer odločil, da bo proučil le nujne zakone in zadeve, povezane z izrednimi zdravstvenimi razmerami. Maja 2020 se je nadaljevalo običajno delo. Da bi parlament prevzel osrednjo vlogo med pandemijo COVID-19 in med izrednimi razmerami na splošno, je senat predlagal ustanovitev posebnega odbora
obeh domov, namenjenega posvetovanju glede aktov vlade v zvezi s pandemijo. Odbor, ki še ni ustanovljen, naj bi imel posvetovalno vlogo in naj bi deloval kot vezni člen z lokalnimi uradi
. Nekateri ukrepi, ki so bili sprejeti z uredbo predsednika sveta ministrov, so bili izpodbijani na upravnih sodiščih, ki so morala presoditi o njihovi sorazmernosti glede omejevanja temeljnih pravic
. Določbo glede prekinitve zastaralnega roka so izpodbijali na ustavnem sodišču, ki pa ni ugotovilo tveganja zlorabe zakonodajne oblasti.
Glede ustanovitve neodvisne institucije za človekove pravice ni bilo napredka
. O ustanovitvi nacionalne institucije za človekove pravice še poteka razprava
. Oktobra 2020 je parlament dva osnutka predlogov za ustanovitev nacionalne institucije za človekove pravice, ki sta bila vložena leta 2018, združil v en predlog. Novo besedilo trenutno obravnava odbor poslanske zbornice za spodbujanje in zaščito temeljnih pravic
. Predlog bi vzpostavil nacionalno institucijo za človekove pravice v skladu s pariškimi načeli in priporočili Združenih narodov.
Prostor civilne družbe se še naprej sooča z izzivi, vendar so se izboljšali določeni zakonodajne vidiki v zvezi z organizacijami civilne družbe, ki se ukvarjajo z migranti. Oktobra 2020 je prišlo do nekaterih izboljšanj zakonodaje o organizacijah civilne družbe, ki se ukvarjajo z migranti, zlasti glede določb
, ki urejajo dejavnosti organizacij civilne družbe za iskanje in reševanje na morju
. Kljub pandemiji se je sodelovanje z organizacijami civilne družbe izboljšalo
. Vendar pa ostajajo pomisleki glede zapletenosti postopka registracije nevladnih organizacij ter glede zamud pri izvajanju zakona, ki usklajuje pravila o nepridobitnem sektorju
. Kljub nedavnemu pozitivnemu razvoju dogodkov, do katerega je prišlo po zavrnitvi zadeve zoper zagovornika človekovih pravic s področja migracij in azila, pa ostajajo pomisleki na temo
. Poleg tega velja, da je prostor civilne družbe omejen
.
Priloga I: Seznam virov po abecednem redu*
* Seznam prispevkov, prejetih v okviru posvetovanja za Poročilo o stanju pravne države za leto 2021, je na voljo na spletišču
https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/upholding-rule-law/rule-law/rule-law-mechanism/2021-rule-law-report-targeted-stakeholder-consultation
.
Autorità per le Garanzie nelle Comunicazioni (AGCOM), Osservatorio sul Giornalismo III edizione – La professione alla prova dell'emergenza Covid-19 – documento di consultazione pubblica, (
https://www.agcom.it/documents/10179/20594109/Comunicazione+23-11-2020/b6623771-dbaa-4ccb-baab-9520f87afbc8?version=1.0
).
Centre for Media Pluralism and Media Freedom (2021), Media pluralism monitor 2021 – Report on Italy (povezava bo dodana, ko bo na voljo).
CEPEJ (2020), Study on the functioning of the judicial systems in the EU Member States.
Civicus, Monitor tracking civic space – Italy (
https://monitor.civicus.org/country/italy/
).
Consultative Council of European Judges (2020), Opinion No. 23, The role of associations of judges in supporting judicial independence.
Council of Europe, Platform to promote the protection of journalism and safety of journalists – Italy (
https://www.coe.int/en/web/media-freedom/italy
)
Council of Europe: Committee of Ministers (2010), Recommendation CM/Rec(2010)12 of the Committee of Ministers to member states on judges: independence, efficiency and responsibilities.
Council of Europe: Conference of INGOs (2019), Civil participation in the decision-making process, Fact Finding Mission to Italy (
https://rm.coe.int/report-visit-of-the-conference-of-ingos-to-italy-2019/1680981493
).
Directorate-General for Communication (2019), Flash Eurobarometer 482: businesses’ attitudes towards corruption in the EU.
Directorate-General for Communication (2020), Special Eurobarometer 502: corruption.
Državni svet (2021), prispevek državnega sveta za Poročilo o stanju pravne države za leto 2021.
Evropska komisija (2020), Poročilo o stanju pravne države za leto 2020 – Stanje pravne države v Evropski uniji.
Evropska komisija (2020), Priporočilo za priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim reformnim programom Italije za leto 2020 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Italije za leto 2020 (
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1591720698631&uri=CELEX:52020DC0512
).
Evropska komisija (2021), Pregled stanja na področju pravosodja v EU.
Fundamental Rights Agency (2021), prispevek organizacije Fundamental Rights Agency za Poročilo o stanju pravne države za leto 2021.
G20 (2015), Anti-Corruption Open Data Principles (
http://www.g20.utoronto.ca/2015/G20-Anti-Corruption-Open-Data-Principles.pdf
)
GRECO (2019), Third Evaluation Round – Second Addendum to the Second Compliance Report on Italy on Incriminations and Transparency of Party Funding
GRECO (2021), Fourth Evaluation Round – Second Compliance Report on Italy on corruption prevention in respect of members of parliament, judges and prosecutors.
Italijanska vlada (2019–2021), Četrti delovni načrt za oprto vlado (
https://www.opengovpartnership.org/wp-content/uploads/2019/07/Italy-Action-Plan-2019-2021-English.pdf
).
Italijanska vlada (2021), prispevek Italije za Poročilo o stanju pravne države za leto 2021.
Italijanska vlada, Platforma za javna posvetovanja Consultazione, (
http://www.consultazione.gov.it/it/
).
Italijanska vlada, Platforma za javna posvetovanja Partecipa (
https://partecipa.gov.it/?locale=en
).
Italijanski protikorupcijski organ (2020), Analiza členov uredbe z zakonsko močjo z dne 16. julija 2020 (
https://www.anticorruzione.it/portal/rest/jcr/repository/collaboration/Digital Assets/anacdocs/Attivita/Pubblicazioni/RapportiStudi/ContrattiPubblici/Anac.DL76.2020.pdf
).
Italijanski protikorupcijski organ (2020), Analiza podatkov in priprava kazalnikov korupcijskih tveganj za nacionalno podatkovno zbirko javnih naročil, delovni dokument št. 5, (
http://www.anticorruzione.it/portal/rest/jcr/repository/collaboration/Digital%20Assets/anacdocs/Attivita/Pubblicazioni/Collana%20scientifica%20Autorita/Collana%20scientifica%20Anac%20-%20Matteo%20Tro%C3%83%C2%ACa%20WP%20n.5.pdf
).
Italijanski protikorupcijski organ (2020), Preprečevanje korupcije in preglednost (
http://www.anticorruzione.it/portal/public/classic/Comunicazione/News/_news?id=8e7b24b70a77804261ad277e20798ed6
).
Italijanski protikorupcijski organ, podatkovna zbirka javnih naročil (https://dati.anticorruzione.it/superset/dashboard/appalti/) (za analizo podatkov), (https://dati.anticorruzione.it/opendata/) (odprta podatkovna platforma).
La Repubblica (2020), I Soldi di Change al Governantore: indagine sulla Fondazione di Toti (
https://genova.repubblica.it/cronaca/2020/01/22/news/i_soldi_di_change_al_governatore_indagine_sulla_fondazione_di_toti-246332702/
).
Ministrstvo za notranje zadeve, oddelek za javno varnost, centralna direkcija kriminalistične policije (2020), Grožnje zoper novinarje (https://www.interno.gov.it/sites/default/files/2021-03/report_intimidazioni_giornalisti_febbraio_2021.pdf).
Ministrstvo za pravosodje (2021), prispevek ministrstva za pravosodje za Poročilo o stanju pravne države za leto 2021.
Oddelek za pravne in zakonodajne zadeve in oddelek za odnose s parlamentom (2021), prispevek oddelka za pravne in zakonodajne zadeve in oddelka za odnose s parlamentom za Poročilo o stanju pravne države za leto 2021.
OECD (2017), Statement of the OECD Working Group on Bribery on Italy’s implementation of the Anti-Bribery Convention (
https://www.oecd.org/corruption/statement-of-the-oecd-working-group-on-bribery-on-italy-implementation-of-the-anti-bribery-convention.htm
).
Predsedstvo sveta ministrov – oddelek za obveščanje in založništvo, Fondo per il pluralismo e l'innovazione dell'informazione (
https://informazioneeditoria.gov.it/it/approfondimenti-e-normativa/fondo-per-il-pluralismo-e-linnovazione-dellinformazione/
).
Reporters without Borders (2021), World Press Freedom Index.
Spletna stran varuha človekovih pravic za Toskano (
http://www.difensorecivicotoscana.it
).
Svet Evropske unije (2019), Priporočilo Sveta z dne 9. julija 2019 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Italije za leto 2019 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Italije za leto 2019 (
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019H0905(12)&from=SL
).
Transparency International (2020), Debugging Democracy, Open data for political integrity in Europe.
Transparency International (2020), Soldi e politica: cosa ci dicono i dati (
https://www.transparency.it/informati/blog/soldi-e-politica-cosa-ci-dicono-i-dati
).
Transparency International (2021), Corruption Perceptions Index 2020 (
https://www.transparency.org/en/cpi/2020/index/nzl
).
Priloga II: Obisk Italije
Deležniki, s katerimi so se službe Komisije virtualno sestale aprila 2021:
·AGCOM (organ za medije)
·Protikorupcijski organ (ANAC)
·Protikorupcijska enota finančne policije
·Antigone
·Article 21
·Association of European Journalists
·Sodni svet
·Državni svet
·Računsko sodišče in tožilstvo na računskem sodišču
·Vrhovno kasacijsko sodišče
·Infonodes
·Libera
·Ministrstvo za pravosodje
·Nacionalni direktorat za boj proti mafiji in terorizmu (DNAA)
·Nacionalno združenje pravosodnih uradnikov (ANM)
·Nacionalna odvetniška zbornica
·Nacionalna zveza italijanskega tiska
·Ossigeno per l’informazione
·Parlament
·Predsedstvo sveta ministrov
·Tožilstvo na vrhovnem kasacijskem sodišču
·The good lobby
·Transparency International
* Komisija se je na več horizontalnih srečanjih sestala tudi z naslednjimi organizacijami:
·Amnesty International
·Center for Reproductive Rights
·CIVICUS
·Civil Liberties Union for Europe (Zveza za državljanske svoboščine v Evropi)
·Civil Society Europe
·Conference of European Churches (Konferenca evropskih Cerkva)
·EuroCommerce
·European Center for Not-for-Profit Law
·European Center for Press and Media Freedom (Evropsko središče za svobodo tiska in medijev)
·European Civic Forum (Evropski forum civilne družbe)
·European Federation of Journalists (Evropska zveza novinarjev)
·European Partnership for Democracy (Evropsko partnerstvo za demokracijo)
·European Youth Forum (Evropski mladinski forum)
·Front Line Defenders
·Human Rights House Foundation
·Human Rights Watch
·ILGA-Europe
·International Commission of Jurists (Mednarodna komisija pravnikov)
·International Federation for Human Rights (Mednarodna federacija za človekove pravice)
·International Planned Parenthood Federation European Network (IPPF EN)
·International Press Institute (Mednarodni inštitut za tisk)
·Netherlands Helsinki Committee (nizozemski helsinški odbor)
·Open Society European Policy Institute (Inštitut za evropsko politiko Odprte družbe)
·Philanthropy Advocacy
·Protection International
·Reporters without Borders (Novinarji brez meja)
·Transparency International EU