A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Sedanja ciljna vrednost EU za prihranke energije je vsaj 32,5 % v letu 2030, kar je združljivo z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov (TGP) za 40 %. V načrtu za uresničitev podnebnih ciljev je predlagana ciljna vrednost EU za leto 2030 v višini vsaj 55-odstotnega neto zmanjšanja emisij TGP v primerjavi z letom 1990 na stroškovno učinkovit način. Da bi to dosegli, bi se morala poraba končne energije v EU v primerjavi s projekcijami porabe energije zmanjšati za vsaj 36–37 %, poraba primarne energije pa za vsaj 39–41 %.

Glede na to, da zgorevanje goriv za energijo prispeva 75 % sedanjih emisij TGP v EU, sta za dosego ciljne vrednosti EU bistvenega pomena zmanjšanje porabe energije in razogljičenje oskrbe z energijo. Okvirni ukrepi za dosego 55-odstotnega zmanjšanja TGP v letu 2030 so bili preučeni v načrtu za uresničitev podnebnih ciljev. Sedanja prizadevanja EU za prihranke energije ne zadostujejo za to, da bi ciljno vrednost za leto 2030 dosegli na najboljši možni način, zato je težava v načinu, na katerega bi jih bilo mogoče pospešiti. Pomembno je, da EU pokaže, da je ukrepanje za zmanjšanje njenih emisij TGP v okviru evropskega zelenega dogovora izvedljivo na čim bolj stroškovno učinkovit način in zaželeno.

Kaj bi bilo treba doseči?

Potrebno povečanje prihrankov energije pomeni, da bi bilo treba okrepiti direktivo o energijski učinkovitosti. To bo skupaj z drugo zakonodajo EU zagotovilo, da bodo prihranki energije zadostovali za stroškovno učinkovito doseganje podnebnega cilja EU za leto 2030. Prihranke energije bi bilo treba doseči v sektorjih, v katerih so najbolj smiselni z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika. Optimizirati bi bilo treba dodatne koristi, npr. od manjših učinkov na okolje in preprečevanja poglobitve neenakosti.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?

V Pogodbi o delovanju Evropske unije je kot eden od ciljev energetske politike EU določeno spodbujanje energijske učinkovitosti in prihrankov energije. Osnovni problemi, ki povzročajo primanjkljaj prihrankov energije, so povsod po EU enaki. Ukrepanje na ravni EU lahko omogoči in okrepi prizadevanja držav članic ter zagotovi bolj usklajen in harmoniziran pristop, pri katerem ne bo prihajalo do izkrivljanja enotnega trga. Pripomoglo bo k nastanku večjih trgov materialov in proizvodov, ki bodo pripomogli k izboljšanju energijske učinkovitosti. Kot kažejo izkušnje, skupen okvir EU znižuje stroške, povečuje koristi notranjega trga in omogoča nacionalnim oblikovalcem politik, da se učijo drug od drugega. Ukrepi na ravni EU učinkovito dopolnjujejo nacionalne ukrepe in delujejo kot njihov katalizator.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj?

Glavni mehanizem za dosego ciljev je višja skupna ciljna vrednost EU za prihranke energije, ki bo bolj zavezujoča. To lahko dopolnijo posebne zahteve, ki imajo za posledico prihranke energije, npr. razširitev ukrepov v zvezi z naročanjem v javnem sektorju in prenovo stavb ter večje ambicije glede obveznosti prihrankov energije. Treba je okrepiti in razširiti obsežni nabor ukrepov za omogočanje in podporo, da bi ustvarili okolje, v katerem bo laže spodbujati energijsko učinkovitost in dosegati prihranke energije. Možnosti je treba oceniti, da bi zagotovili njihovo usklajenost z drugimi ukrepi, predlaganimi v svežnju „Pripravljeni na 55“.

Velika večina deležnikov soglaša, da imajo politike energijske učinkovitosti ključno vlogo pri uresničevanju večjih podnebnih ambicij za leto 2030 in da omogočajo trajnostno rast, pri kateri ni nihče prezrt. Njihova mnenja se sicer nekoliko razlikujejo glede najprimernejših ukrepov, s katerimi bi to dosegli, vendar ni bistvene razlike glede končnih ciljev.

Skoraj polovica jih je naklonjenih višji ciljni vrednosti EU, več kot polovica pa se strinja s tem, da bi bila zavezujoča. Približno polovica jih podpira zavezujoče nacionalne ciljne vrednosti. Mnenja o naboru ugotovljenih možnosti so zelo različna. Civilna družba je na splošno bolj pozitivna glede vprašanja, kakšni naj bi bili predlagani ukrepi. Podjetja pogosto izražajo precej podpore. Za javne organe se zdi, da so previdnejši.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Prednostno možnost sestavlja sveženj, ki učinkovito dosega visoko raven prihrankov energije, hkrati pa preprečuje nastanek najbolj obremenjujočih možnosti.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Glavni stroški so naložbe, ki so potrebne za povečanje energijske učinkovitosti. Osrednjo vlogo pri naložbah v energijsko učinkovitost naj bi imela finančna podpora iz instrumenta Next Generation EU in drugih javnih virov. Upoštevani so stroški kapitala za energijsko učinkovitejšo opremo in naknadno opremljanje stavb.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Večjih učinkov na MSP po pričakovanjih ne bo. V storitvah in industriji je še precej možnosti za stroškovno učinkovite prihranke energije, ki ne bodo povzročili povečanja celotnih stroškov. Z uvajanjem teh možnosti bi morala biti podjetja manj izpostavljena nihanjem cene energije, z zmanjšanjem stroškov poslovanja pa bi se morala izboljšati njihova konkurenčnost.

Ali bodo učinki na nacionalne proračune in uprave veliki?

V zvezi s prednostno možnostjo obstajajo določeni stroški izvajanja za javne uprave, tudi pri nadgradnji že obstoječih ukrepov. Toda ti dodatni stroški bodo po pričakovanjih nizki v primerjavi z znatnimi prihranki stroškov, ki bodo doseženi z naložbami v prihranke energije. Denar, ki ne bo porabljen za energijo, se bo uporabil za druge namene ter bo imel za posledico pospešitev zaposlovanja in gospodarske dejavnosti.

Ti stroški so lahko različno visoki, odvisno od tega, za kateri način izvajanja zahtev se bodo odločile države članice. Usklajeno ukrepanje za direktivo o energijski učinkovitosti daje državam članicam forum za izmenjavo dobrih praks in ugotavljanje učinkovitih načinov za dosego želenih ciljev. Poleg tega je Komisija pripravljena nuditi tehnično pomoč državam članicam.

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke?

Zmanjšanje porabe energije bo prineslo velike okoljske koristi, zlasti zaradi manjšega onesnaževanja zraka. Prineslo bo tudi druge okoljske koristi, kot so manjši izpusti v vodo iz elektrarn in manjša okoljska škoda zaradi manjših potreb po infrastrukturi in zmanjšanega pridobivanja naravnih virov. Zmanjšuje porabo virov in pozitivno prispeva h krožnemu gospodarstvu

Poleg tega se bosta zaradi manjših potreb po energiji zmanjšala odvisnost EU od uvoza energije in geopolitična nestabilnost, kar bo pripomoglo k varovanju gospodarstva pred zunanjimi pretresi zaradi cen energije.

Ker so ukrepi premišljeno zasnovani, bo pobuda prinesla tudi pomembne socialne koristi. Npr. z energijsko izboljšavo stanovanj se bodo izboljšali življenjski pogoji in zdravje, izdatki za energijo pa bodo nižji. Ukrepi za prihranke energije prinašajo visoko raven ustvarjanja delovnih mest.

Sorazmernost?

Načelo sorazmernosti je v celoti spoštovano. Predlagani ukrepi so minimum, potreben za dosego ciljev, ki so bistveni za dosego podnebnih ambicij EU za leto 2030.

D. Nadaljnje ukrepanje

Kdaj bo politika pregledana?

Komisija namerava vsakih pet let pregledati izvajanje zakonodaje, da bi ocenila, v kolikšni meri so doseženi cilji politike.