Povzetek (največ 2 strani)

Ocena učinka o spremembi Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Evropski zeleni dogovor določa cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 na način, ki prispeva k evropski konkurenčnosti, rasti in delovnim mestom. Ta cilj zahteva zmanjšanje emisij za 55 % do leta 2030, kot je potrdil Evropski svet decembra 2020. To pa zahteva bistveno večje deleže obnovljivih virov energije v povezanem energetskem sistemu. Sedanji cilj EU, tj. vsaj 32 % energije iz obnovljivih virov do leta 2030, določen v prenovljeni direktivi o energiji iz obnovljivih virov ne zadostuje in ga je treba v skladu z načrtom za uresničitev podnebnih ciljev povečati na 38–40 %, skupaj z novimi spremljevalnimi ukrepi v različnih sektorjih v skladu s strategijami za povezovanje energetskega sistema, vodik, energijo iz obnovljivih virov na morju in biotsko raznovrstnost.

Kaj bi bilo treba doseči?

Večjo uporabo energije iz obnovljivih virov do leta 2030, boljše povezovanje energetskega sistema ob hkratnem zagotavljanju zaščite biotske raznovrstnosti in podnebnih ciljev.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)? 

Doseganje večjih deležev energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije v EU je odvisno od nacionalnih prispevkov vsake države članice. Ti bodo ambicioznejši in stroškovno učinkovitejši, če bodo temeljili na dogovorjenem skupnem pravnem in političnem okviru.

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj ne?

Glavne obravnavane možnosti so: (1) povečanje cilja glede energije iz obnovljivih virov na ravni EU za leto 2030 v razponu 38–40 % z nacionalnimi prispevki; (2) razširjeni nabor ukrepov (ki zajemajo tudi omogočitvene ukrepe za daljinsko ogrevanje in hlajenje ter stavbe) ter obveznost letnega povečanja za 1,1 odstotne točke na ravni držav članic in okvirno povečanje za posamezno državo članico; (3) povečanje skupnega cilja na področju prometa v skladu z načrtom za uresničitev podnebnih ciljev, vključno s podcilji za napredna biogoriva in goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora; (4) merilo EU za obnovljive vire energije v industriji in podcilj za goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora; (5) spodbujanje obnovljivih virov energije v električni energiji s: (a) spodbujanjem pogodb o nakupu električne energije, (b) čezmejnimi pilotnimi projekti za energijo iz obnovljivih virov in (c) posebnimi ukrepi za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov na morju; (6) posebni ukrepi za vključevanje električne energije iz obnovljivih virov v promet ter ogrevanje in hlajenje; (7) sistem certificiranja EU ter spodbujanje obnovljivih in nizkoogljičnih goriv; (8) ciljno usmerjena krepitev trajnostnih meril iz prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov za biomaso.

Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?

Večina (80 %) odgovorov na spletnem javnem posvetovanju je pokazala naklonjenost povečanju cilja glede obnovljivih virov energije v skladu z načrtom za uresničitev podnebnih ciljev (43 %) ali višjim ciljem (37 %). Hkrati jih je 61 % podprlo zavezujoč cilj na ravni EU in nacionalni ravni. Promet ter ogrevanje in hlajenje sta bila dva najbolj priljubljena sektorja, v katerih so bila potrebna dodatna prizadevanja, pri čemer je večina podprla višje cilje za oba sektorja vsaj na ravni načrta za uresničitev podnebnih ciljev. Odgovori podjetij so podprli zlasti certificiranje in spodbujanje goriv iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih goriv po vsej EU. Usklajen odziv več kot 38 000 udeležencev je zahteval odstranitev biomase s seznama obnovljivih virov in omejitev uporabe bioenergije na lokalno razpoložljive odpadke in ostanke, predstavniki sindikatov, podjetij in večine javnih organov pa so se zavzeli za to, da se trajnostna merila za biomaso ne bi spremenila.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Prednostne možnosti učinkovito pomagajo državam članicam povečati uporabo energije iz obnovljivih virov in tako prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v EU za 55 % do leta 2030 ter podpirajo druge cilje evropskega zelenega dogovora. Povečana uporaba energije iz obnovljivih virov je ključnega pomena za prispevek k vodilni vlogi EU na področju tehnologije in industrije ter ustvarjanju delovnih mest in rasti. Povečanje energije iz obnovljivih virov bi privedlo tudi do varnejšega in bolj povezanega energetskega sistema EU, ki bi bil manj odvisen od uvoza. Rešitve za ogrevanje in hlajenje ter promet z energijo iz obnovljivih virov so glavni dejavnik za izboljšanje kakovosti zraka v mestih. Okrepljena trajnostna merila za bioenergijo bodo pozitivno vplivala na biotsko raznovrstnost, naravne ponore ogljika in kakovost zraka.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?

Za povečanje podnebnega cilja za leto 2030 bodo potrebne znatne dodatne naložbe. Vsi scenariji se nagibajo k podobnim skupnim številkam. Stroški energije kot delež porabe gospodinjstev se v glavnih scenarijih v primerjavi z izhodiščnim scenarijem le rahlo povišajo. Rast izdatkov (zaradi naložb, potrebnih za prehod na čisto energijo in pribitka cen ogljika) se umirja zaradi povečane potrošnje, povezane z gospodarsko rastjo. Odhodki za naložbe, razen prometa, bodo kot letno povprečje (2021–2030), in če bodo ocenjeni ločeno od drugih politik „Pripravljeni na 55“, višji za 13 milijard EUR, stroški energetskega sistema, brez oblikovanja cen ogljika in za komunalne storitve, pa bodo višji za 4 milijarde EUR.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Za povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov pri ogrevanju in hlajenju ter v stavbah bodo potrebna gradbena dela/obnova, kar bo privedlo do povečanja zaposlenosti v sektorju. Do 95 % gradbenih, arhitekturnih ter drugih podjetij v gradbeništvu predstavljajo MSP, zato obstaja verjeten pozitivni gospodarski učinek na MSP. Smernice in finančna podpora za dogovore o nakupu električne energije bodo MSP, ki nimajo sredstev, pomagale, da bi obravnavala zapletene pogodbe. Strožja merila za gozdno biomaso lahko povzročijo višje upravne stroške in obremenitev za majhne lastnike gozdov.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? 

Kar zadeva upravne stroške, ni verjetno, da bi povečanje ciljev povzročilo znatne učinke, saj so sistemi spremljanja/skladnosti že vzpostavljeni. V zvezi z bioenergijo se bodo v nekaterih državah članicah nacionalni organi verjetno spopadali z višjimi stroški spremljanja, povezanimi z omejitvami lesnega goriva, in večjim številom obratov, za katere veljajo trajnostna merila.

Ali bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? 

Povečanje obnovljivih virov energije v EU bo prispevalo k večji zanesljivosti oskrbe z nadomestitvijo uvoženih fosilnih goriv iz tretjih držav in k manjši nestanovitnosti zunanjih učinkov. Okrepljena trajnostna merila za gozdno biomaso bi morala pozitivno vplivati na biotsko raznovrstnost, prispevati k naravnim ponorom ogljika in zmanjšati onesnaževanje zraka.

Sorazmernost? 

Prednostni sveženj možnosti se šteje za sorazmeren in v največjem možnem obsegu temelji na sedanji zasnovi politike. Ravnovesje med obveznostmi in prožnostjo, ki je v zvezi s tem, kako doseči cilje, prepuščeno državam članicam, se šteje za ustrezno glede na nujnost doseganja podnebne nevtralnosti.

D. Nadaljnje ukrepanje

Kdaj bo politika pregledana?

V skladu z uredbo o upravljanju so države članice predložile svoje celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, vključno z deleži energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije, v sektorju ogrevanja in hlajenja ter prometnem sektorju ter informacije o svojih politikah in ukrepih za doseganje ciljev. Nacionalni energetski in podnebni načrti naj bi bili posodobljeni leta 2024.