Bruselj, 25.11.2021

SWD(2021) 345 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

Spremni dokument

k

Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost







Predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa







Predlogu Direktive Evropskega paralmenta in Sveta o spremembi nekaterih direktiv glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa



{COM(2021) 723 final} - {COM(2021) 724 final} - {COM(2021) 725 final} - {SEC(2021) 572 final} - {SWD(2021) 344 final}


Povzetek

Poročilo o oceni učinka, priloženo predlogu dokumenta o evropski enotni točki dostopa

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava?

Da bi lahko vlagatelji na kapitalskih trgih sprejemali premišljene naložbene odločitve, morajo imeti dostop do informacij, ki jih morajo subjekti objavljati v skladu s pravom EU (finančne informacije, informacije, povezane s trajnostnostjo, informacije, povezane s produkti itd.), ter možnost, da jih digitalno uporabljajo. Danes je dostop do teh informacij razpršen po državah članicah in jih digitalno skoraj ni mogoče uporabljati. Druge ovire vključujejo jezikovne ovire, pa tudi restriktivne pogoje uporabe. Zato so za uporabnike korporativnih informacij in informacij o produktih stroški iskanja, uporabe in analize ustreznih informacij visoki. To privede do manj učinkovitih in manj integriranih finančnih storitev v EU ter ovira trajnostno rast.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

Vzpostavitev evropske enotne točke dostopa (ESAP) je bila napovedana v akcijskem načrtu Komisije za unijo kapitalskih trgov septembra 2020. Cilj ESAP je zmanjšati ovire za dostop do informacij z digitalnimi sredstvi. Povečal bo pretok informacij znotraj Unije, tudi prek meja. Namenjen je tudi spodbujanju digitalne uporabe in ponovne uporabe informacij. Ti dosežki v zvezi s pretokom informacij in njihovo uporabo bodo prispevali k integraciji finančnih storitev in kapitalskih trgov ter boljši razporeditvi kapitala. ESAP bo kot skupni podatkovni prostor omogočil tudi razvoj novih tehnologij in storitev, ki temeljijo na primer na avtomatizaciji ali umetni inteligenci.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU?

Cilja te pobude (tj. integracija podatkovnih zbirk in informacij po vsej Uniji ter njihova digitalna uporabnost) države članice ne morejo zadovoljivo doseči same. Trenutno večino pravil, ki se nanašajo na kanale in formate razkritja informacij, ki jih poročajo podjetja, določa zakonodaja držav članic. Glede na obseg in učinke vzpostavitve evropske enotne točke dostopa se ta vprašanja učinkoviteje obravnavajo na ravni Unije.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj?

Proučenih je bilo več zakonodajnih in nezakonodajnih možnosti, na podlagi katerih so bile določene naslednje prednostne možnosti v zvezi s petimi ključnimi razsežnostmi:

-vključene informacije: prek ESAP bodo dostopne vse informacije o subjektih in produktih ter druge relevantne informacije, ki jih objavljajo subjekti na podlagi zakonodaje EU o finančnih storitvah, in sicer postopno od leta 2024 do leta 2026;

-formati: ESAP bo sprejemal informacije/dokumente, pripravljene v odprtem in široko uporabljanem formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, ter na dolgi rok za vsak primer posebej omogočil nadaljnji razvoj strojno berljivih formatov, skupaj s skupnim minimalnim naborom metapodatkov;

-zbirna mesta: zbiranje informacij bo organizirano decentralizirano, pri čemer bodo sodelovali obstoječi nacionalni organi, kot so uradno določeni mehanizmi ali organi EU, kot so evropski nadzorni organi. Vsa zbirna mesta bodo ESAP omogočila dostop do teh informacij prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje;

-odprti podatki: ESAP bo spodbujal politiko odprtih podatkov na podlagi odprtih pogojev uporabe, ki bodo v celoti omogočali ponovno uporabo, prosti dostop do informacij in široko uporabljene odprte formate;

-upravljanje: ESAP bo upravljal Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).

Kdo podpira katero možnost? 

ESAP ima široko podporo vseh ključnih skupin deležnikov. Kar zadeva njegovo zasnovo in vzpostavitev, je večina sodelujočih v ciljno usmerjenem posvetovanju in udeležencev e-delavnic podprla širok obseg javno objavljenih finančnih informacij in informacij, povezanih s trajnostnostjo, ki so na centraliziran način lahko dostopne in strojno berljive. Uporabniki teh informacij zahtevajo visoko kakovost podatkov in nadaljnje digitalizirane podatke, da se omogoči njihova elektronska uporaba. Kar zadeva upravljanje ESAP, je bila večina za to, da se zaupa javnemu organu, veliko pa jih je podprlo tudi nadaljnje vključevanje zasebnega sektorja v upravljanje.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

ESAP bo izboljšal kroženje informacij v državah članicah in prek meja ter povečal digitalno uporabo teh informacij. To bo vlagateljem, analitikom, posrednikom, raziskovalcem ali skladom zagotovilo večjo, enako in nediskriminatorno prepoznavnost vseh udeležencev na trgu in subjektov, ki prostovoljno predložijo informacije, ne glede na njihovo velikost ali velikost njihovega trga. Odprlo bo možnosti financiranja in prispevalo k boljši razporeditvi kapitala in njegovim nižjim stroškom ter večji odpornosti notranjega trga. ESAP bo omogočil enostaven dostop do širšega nabora informacij na pravočasen in učinkovit način, s čimer se bodo odprla nova obzorja. Uporabniki bodo prihranili tudi čas in vire za iskanje in obdelavo informacij. Pomagal bo obravnavati vedno večje potrebe podjetij po podatkih, povezanih s trajnostnostjo, s čimer bo prispeval k ciljem trajnostnega financiranja in zelenemu dogovoru. Omogočil bo ponudbo inovativnih storitev na finančnem področju, ki temeljijo na analitiki, velepodatkih ali umetni inteligenci/strojnem učenju, ter dostop do elektronskih naprav in njihovo uporabo.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Skupni stroški za izvajanje (infrastrukturo) in delovanje ESAP bodo za ESMA v obdobju 2022–2027 znašali do 16 milijonov EUR. Stroški medsebojnega povezovanja EU/nacionalnih zbirnih mest z ESAP so ocenjeni na približno 50 800 EUR na organ za zbiranje podatkov in skupno na 3,1 milijona EUR (enkratni stroški), medtem ko bi ponavljajoči se stroški znašali približno 6 500 EUR na organ za zbiranje podatkov in približno 0,4 milijona EUR skupaj. Za pripravljavce podatkov, ki so relevantni za ESAP, bi morali biti enkratni stroški (npr. registracija pri organu za zbiranje podatkov) zanemarljivi, vendar so letni ponavljajoči se stroški za predložitev podatkov, pridobitev identifikatorja pravnih subjektov, digitalno potrdilo in orodje za podpis ocenjeni na 800 EUR na individualni ravni in približno 121 milijonov EUR na skupni ravni EU.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja?

Ker je potreba po večji prepoznavnosti pomembnejša med MSP (tj. zaradi pomanjkanja raziskav na področju MSP), bo ESAP subjektom, ki ne kotirajo na borzi, kot so MSP, omogočil prostovoljno nalaganje informacij, s čimer se jim bodo zaradi večje prepoznavnosti odprle dodatne možnosti financiranja in se bo povečala njihova zmožnost za širitev prek meja.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? 

Sredstva, zagotovljena organu ESMA (za upravne in operativne stroške) po začetku veljavnosti zakonodaje, se bodo do 40 % sofinancirala iz proračuna EU, preostalih 60 % pa bodo financirali nacionalni pristojni organi. Predlog ne predpisuje načinov, kako naj bi nacionalni javni organi za zbiranje podatkov po potrebi prilagodili svoje vire financiranja. Iz programa pobude Komisije za tehnično podporo (GD REFORM) se lahko delno financira tehnična podpora za uvedbo ESAP s strani pristojnih nacionalnih organov, in sicer na zahtevo teh organov.

Ali bo prišlo do drugih znatnih učinkov? 

Ne.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Predlagata se pregled politike pet let po začetku veljavnosti in uvedba orodij za spremljanje.