|
Povzetek
|
|
Ocena učinka o predlogu uredbe o spremembi Uredbe 2015/760 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih
|
|
A. Nujnost ukrepanja
|
|
Zakaj? V čem je težava?
|
|
Težava, s katero se srečuje regulativni okvir za evropske dolgoročne investicijske sklade (ELTIF), je njegova majhna uporaba. Industrija ELTIF je razmeroma majhna in je skoncentrirana v le štirih državah članicah. Obstaja neizkoriščen potencial za vzpostavitev dodatnega kanala za mobilizacijo kapitala za financiranje dolgoročnih projektov. To negativno vpliva na lastnike projektov, podjetja in MSP, vlagatelje in upravitelje ELTIF ter ovira uresničevanje ciljev unije kapitalskih trgov za vzpostavitev bolj raznolikih virov dolgoročnega financiranja v Evropi.
|
|
Kaj naj bi prinesla ta pobuda?
|
|
Glavni cilj te pobude je pomagati trgu ELTIF doseči zadosten obseg, da se uresničijo predvidene koristi za gospodarstvo EU in evropske vlagatelje iz prvotnega predloga.
|
|
Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU?
|
|
Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev uredbe o ELTIF. Zaradi obsega in učinkov ciljev jih je mogoče lažje doseči na ravni Unije. V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti uredba o ELTIF ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
|
|
B. Rešitve
|
|
Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost?
|
|
Regulativni okvir za ELTIF določa podrobna pravila skladov za primerna sredstva in naložbe, diverzifikacijo in sestavo portfelja, omejitve finančnega vzvoda in trženje. V tej pobudi so preučene in opredeljene prednostne možnosti na naslednjih področjih: sprejetje manj strogih pravil skladov za ELTIF, namenjene samo profesionalnim vlagateljem, odprava omejitev za vlagatelje pri dostopu do ELTIF, vzpostavitev neobveznega mehanizma likvidnostnega okna in obravnava preveč omejevalnih pravil skladov, ki nesorazmerno omejujejo razpoložljivi naložbeni spekter, strukture skladov in naložbene strategije.
|
|
Kdo podpira katero možnost?
|
|
Deležniki so kritični do preveč omejevalnih pravil skladov za ELTIF in podpirajo širši obseg primernih sredstev in naložb, omilitev pravil o strukturiranju skladov in izvajanje bolj raznolikih naložbenih strategij. Udeleženci na trgu se zavzemajo tudi za zmanjšanje ovir za vstop za male vlagatelje, ob določitvi zadostnih zaščitnih ukrepov za zaščito vlagateljev.
|
|
C. Učinki prednostne možnosti
|
|
Kakšne so koristi prednostne možnosti?
|
|
Namen predloga je povečati privlačnost ELTIF za upravitelje in vlagatelje. Upravitelji bodo lahko strukture ELTIF prilagodili naložbenim strategijam, ki ustrezajo potrebam vlagateljev, in dosegli stroškovno učinkovitost. Vlagatelji bodo lahko zadostili svojim dolgoročnim varčevalnim in naložbenim potrebam. Povečano število vlagateljev bi omogočilo, da bi se skladi povečali in da bi se ustvarile ekonomije obsega. Z odpravo podvajanja postopkov in neprožnih pravil skladov se bodo znižali stroški za upravitelje ELTIF. S predlaganimi spremembami bodo ELTIF v boljšem položaju za doseganje prvotnih ciljev vzpostavitve novega vira dolgoročnega financiranja v Evropi.
|
|
Kakšni so stroški prednostne možnosti?
|
|
Znatnih negativnih gospodarskih, socialnih ali okoljskih učinkov ali stroškov ni pričakovati. Morebitni vplivi na stroške za vlagatelje, ELTIF in njihove upravitelje ter pristojne nacionalne organe bi morali biti zanemarljivi.
|
|
Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja?
|
|
Pregled naj bi imel pozitivne posredne učinke na financiranje MSP in podjetij, socialne in prometne infrastrukture ter dolgoročnih projektov, ki prispevajo k okoljskim ali socialnim ciljem, kot je čista energija.
|
|
Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?
|
|
Znatnih učinkov ni pričakovati.
|
|
Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke?
|
|
Povečanje števila in velikosti ELTIF bi lahko tudi usmerilo kapital v dolgoročne projekte, osredotočene na okoljske ali socialne cilje, kot so čista energija, stanovanjska infrastruktura ali objekti.
|
|
D. Spremljanje
|
|
Kdaj se bo politika pregledala?
|
|
V petih letih po začetku uporabe sprememb pravnega okvira.
|