Povzetek

Ocena učinka: „Zmanjšanje tveganja za krčenje in degradacijo gozdov, ki sta povezana s proizvodi, danimi na trg EU“

A. Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Krčenje in degradacija gozdov se odvijata z zaskrbljujočo hitrostjo ter pospešujeta podnebne spremembe in povzročata izgubo biotske raznovrstnosti. Glavni vzrok za krčenje in degradacijo gozdov je širjenje kmetijskih zemljišč za proizvodnjo primarnih proizvodov, kot so govedo, les, palmovo olje, soja, kakav ali kava. Pričakuje se, da se bo zaradi vse številčnejšega svetovnega prebivalstva povečalo povpraševanje po kmetijskih zemljiščih in dodatno obremenili gozdovi, spreminjajoči se podnebni vzorci pa bodo vplivali na pridelavo hrane.

EU je pomembna potrošnica primarnih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, nima pa posebnih in učinkovitih pravil, s katerimi bi lahko zmanjšala svoj prispevek k tem pojavom. Sedanji zakonodajni okvir, ki temelji na akcijskem načrtu EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT), obravnava nezakonito sečnjo in prispeva h krepitvi gospodarjenja z gozdovi, ne obravnava pa krčenja gozdov zaradi širitve kmetijstva. Ta ocena učinka temelji na ključnih ugotovitvah preverjanja primernosti uredbe o lesu in uredbe o shemi FLEGT.

Kaj bi bilo treba doseči?

Cilj te pobude je omejiti krčenje in degradacijo gozdov, ki ju povzročata proizvodnja in potrošnja v EU. S tem naj bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov in izguba biotske raznovrstnosti, ki jih povzroča EU. Cilj pobude je čim bolj zmanjšati porabo proizvodov iz dobavnih verig, povezanih s krčenjem ali degradacijo gozdov, ter povečati povpraševanje EU po primarnih in drugih proizvodih zakonitega izvora, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ter trgovino z njimi.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)? 

Glavni dejavniki krčenja in degradacije gozdov so povezani s trgovino v EU in mednarodno trgovino. Ukrepanje na ravni EU je bistvenega pomena za usklajeno obravnavo vprašanj mednarodne trgovine ter za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, tako v smislu zahtev, ki jih je treba izpolniti pred dajanjem proizvodov na notranji trg EU, kot tudi v smislu informacij, ki se posredujejo strankam. Ukrepanje na ravni EU bi lahko temeljilo tudi na predhodnih izkušnjah EU pri obravnavanju kompleksnih dobavnih verig (npr. v zvezi z zakonodajo, povezano z nezakonito sečnjo).

B. Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj?

Obravnavanih je bilo pet možnosti politike: (1) izboljšan obvezni postopek potrebne skrbnosti; (2) sistem primerjalne analize in seznam gospodarskih subjektov, ki kršijo pravila, v kombinaciji z večstopenjskim izboljšanim sistemom obvezne potrebne skrbnosti; (3) obvezno javno certificiranje v kombinaciji z izboljšano zahtevo glede potrebne skrbnosti; (4) obvezno označevanje v kombinaciji z izboljšano zahtevo glede potrebne skrbnosti; (5) zahteva po nepovzročanju krčenja gozdov za dajanje na trg EU, podprta s primerjalnimi analizami in sistemi izdajanja kartonov državam.

Možnost 2 je bila izbrana kot prednostna. Vključuje sistem primerjalne analize držav, ki bo države razvrščal glede na vzorce krčenja gozdov, povezane z zadevnimi primarnimi proizvodi s področja uporabe uredbe. Države bodo razvrščene v tri kategorije: države z nizkim, standardnim in visokim tveganjem. Obveznosti gospodarskih subjektov in organov držav članic se bodo razlikovale glede na stopnjo tveganja države proizvodnje, pri čemer bodo za države z nizkim tveganjem veljale poenostavljene dolžnosti potrebne skrbnosti, za države z visokim tveganjem pa okrepljen nadzor.

Vse obravnavane možnosti politike temeljijo na skupnih elementih: (1) pojmu „ne povzroča krčenja gozdov“, ki temelji na opredelitvi FAO in s katerim morajo biti proizvodi skladni; dodatni zahtevi, da morajo biti proizvodi zakoniti in skladni z zakoni države proizvajalke; (2) postopnem širjenju obsega proizvodov, ki se redno pregleduje in posodablja, s poudarkom na primarnih proizvodih z največjim prispevkom h krčenju gozdov, ki ga povzroča EU (govedina, palmovo olje, soja, les, kakav in kava) in z njimi povezanih pridobljenih proizvodih.

Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?

Na odprtem javnem posvetovanju, ki ga je Komisija izvedla leta 2020, je bilo prejetih skoraj 1,2 milijona prispevkov, ki so pokazali, da se večina deležnikov strinja o nujnosti ukrepanja na ravni EU za zmanjšanje prispevka EU h krčenju in degradaciji gozdov po svetu. Večina deležnikov se je strinjala tudi z določitvijo opredelitve pojma „ne povzroča krčenja gozdov“ v EU kot zahteve za posredovanje politike.

Kar zadeva ukrepe politike, je bila v odprtem javnem posvetovanju izražena močnejša podpora pravno zavezujočim možnostim (zahteva po nepovzročanju krčenja gozdov, obvezen postopek potrebne skrbnosti, obvezno javno certificiranje itd.) kot pa nezavezujočim, prostovoljnim ukrepom, kot so prostovoljni postopki potrebne skrbnosti, prostovoljno označevanje ali prostovoljno zasebno certificiranje. Velika večina kvalificiranih deležnikov – podjetniških združenj in nevladnih organizacij – je podprla ureditev obveznega postopka potrebne skrbnosti, čeprav se mnenja udeležencev posvetovanja o podrobnostih sistema razlikujejo.

C. Učinki prednostne možnosti

Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer koristi glavnih možnosti)?

Pričakuje se, da bi prednostna možnost preprečila krčenje gozdov zaradi proizvodnje in potrošnje šestih primarnih proizvodov, vključenih v področje uporabe uredbe, v EU. Po pričakovanjih naj bi bilo tako do leta 2030 pred krčenjem in degradacijo gozdov, ki ju povzroča EU, letno obvarovanih precej več kot 71 920 hektarov gozdov. To bi pomenilo tudi letno zmanjšanje emisij ogljika v ozračje zaradi proizvodnje in potrošnje zadevnih primarnih proizvodov v EU za vsaj 31,9 milijona metričnih ton, kar bi lahko pomenilo ekonomski prihranek v višini vsaj 3,2 milijarde EUR letno. Poleg tega se pričakuje, da bo ta možnost odločilno prispevala k zaščiti biotske raznovrstnosti.

Ta možnost naj bi prispevala tudi k doseganju posebnih ciljev posredovanja EU, in sicer k ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki poslujejo na trgu EU; zmanjšanju potrošnje proizvodov iz dobavnih verig, povezanih s krčenjem ali degradacijo gozdov, na najmanjšo možno raven; in povečanju povpraševanja EU po zakonitih primarnih in drugih proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, ter povečanju trgovine z njimi.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer stroški glavnih možnosti)?

Enkratni stroški v višini od 5 000 do 90 000 EUR za vsak gospodarski subjekt zaradi vzpostavitve sistema potrebne skrbnosti, odvisno od kompleksnosti in tveganja, povezanega s krčenjem gozdov, v dobavnih verigah podjetja. Ponavljajoči se stroški: od 158 do 2 354 milijonov EUR na leto.

Organi držav članic: približno 18 milijonov EUR letno za vse države članice skupaj.

Evropska komisija: vzpostavitev in izvajanje primerjalne analize bosta pomenila enkratne stroške v višini 337 000 EUR, nato pa 168 000 EUR na leto.

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

Pričakuje se, da bo ta uredba ustvarila enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na trgu EU. Pričakuje se, da bodo proizvajalci, ki uporabljajo bolj trajnostno naravnane proizvodne prakse, pridobili delež na trgu EU in povečali konkurenčnost v primerjavi z gospodarskimi subjekti, ki proizvode dobavljajo iz držav z visokim tveganjem.

Glavni razlog za stroške zaradi obveznosti potrebne skrbnosti so kompleksnost dobavnih verig in tveganja, povezana z državo izvora. Sistem potrebne skrbnosti v kombinaciji s primerjalno analizo bi gospodarskim subjektom in trgovcem, ki so MSP, omogočil, da izkoristijo nižje stroške poenostavljenega postopka potrebne skrbnosti z izbiro proizvodov, ki izvirajo iz dobavnih verig z nizkim tveganjem.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? 

Ne. Stroški so opisani zgoraj.

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? 

V trgovini EU bi lahko prišlo do premikov stran od držav proizvajalk z visokim tveganjem v smeri držav proizvajalk z nizkim tveganjem. Mali kmetje, ki proizvajajo zadevne primarne proizvode, bi lahko imeli težave s prilagajanjem. Pričakuje se, da bodo vsi ti dejavniki ublaženi zaradi predlaganega presečnega datuma leta 2020, saj bi večina proizvodov, s katerimi se trenutno trguje, izhajala iz zemljišč, ki so se začela izkoriščati pred letom 2020.

Sorazmernost? 

S prednostno možnostjo bi EU zagotovila vzpostavitev regulativnega okvira, ki bi bil hkrati zelo ambiciozen in izvedljiv ter bi spodbujal prehod na trajnostnost v vseh državah proizvajalkah v EU ali zunaj nje, s čimer bi EU postala verodostojna oblikovalka standardov na svetovni ravni. Minimalne denarne koristi jasno odtehtajo stroške. Pobuda je prav tako v skladu z resnostjo problema, ki ga želi rešiti, in s prednostnimi nalogami evropskega zelenega dogovora.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Sistem bi bilo treba pregledati po petih letih polnega delovanja, da se opredelijo morebitne težave in izboljšave.