POVZETEK

Ocena učinka predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem okviru za digitalno identiteto in skrbniške storitve na notranjem trgu

A.Potreba po ukrepanju

V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?

Danes državljani in podjetja zaradi regulativnih pomanjkljivosti in pomanjkljivosti pri izvajanju ter zaradi tržnega, tehnološka in družbenega razvoja ne morejo v celoti izkoristiti elektronske identifikacije in storitev zaupanja v EU. Glede na navedeno in glede na cilje, določene v političnem mandatu predsednice Komisije in Evropskega sveta, naj bi se s to pobudo obravnavali naslednji glavni težavi.

Prvič, vse večje potrebe javnih in zasebnih storitev po zaupanja vredni elektronski identifikaciji ter pričakovanja uporabnikov v zvezi s celostnimi in zaupanja vrednimi rešitvami za čezmejno identifikacijo in souporabo atributov v številnih primerih uporabe v javnih in zasebnih storitvah niso izpolnjeni. Poleg tega se z razpoložljivimi rešitvami digitalne identitete pomisleki v zvezi z nadzorom podatkov in varnostni pomisleki ne obravnavajo ustrezno.

Drugič, neenaki pogoji za zagotavljanje storitev zaupanja in ne dovolj široko področje uporabe uredbe.

Kaj bi bilo treba doseči?

Splošni cilj ukrepa je zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga, zlasti v zvezi z zagotavljanjem čezmejnih in medsektorskih digitalnih javnih in zasebnih storitev. Posebni cilji pobude odražajo politični mandat in mandat v okviru politike, ki ga je oblikovala predsednica Komisije in je izražen v sklepih Evropskega sveta, ki pozivajo k evropski digitalni identiteti, katerega cilji so:

a) zagotoviti dostop do zaupanja vrednih in varnih rešitev digitalne identitete za vse državljane in podjetja EU, ki se lahko uporabljajo čezmejno, pri čemer izpolnjujejo pričakovanja in povpraševanje uporabnikov;

b) zagotoviti, da se lahko javne in zasebne storitve v čezmejnih primerih zanesejo na zaupanja vredne in varne rešitve digitalne identitete;

c) državljanom zagotoviti popoln nadzor nad njihovimi osebnimi podatki in njihovo varnost pri uporabi rešitev digitalne identitete ter

d) zagotoviti enake pogoje za zagotavljanje kvalificiranih storitev zaupanja v EU in njihovo sprejemanje.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?

Da bi zagotovili učinkovitost in interoperabilnost evropske digitalne identitete, bi ukrepanje na ravni EU prineslo večje koristi kot ukrepi, sprejeti zgolj na ravni držav članic. Za nacionalne ukrepe na področju elektronske identifikacije in storitev zaupanja veljajo očitne omejitve v nacionalnem okviru, njihove neposredne koristi pa bi bile v veliki meri ali izključno omejene na eno samo državo članico, kar bi povzročilo nadaljnjo razdrobljenost. Reševanje sistemskih težav v zvezi s prostim gibanjem, ki bi ga olajšala široka uporaba elektronske identifikacije in storitev zaupanja za dostop do blaga in storitev po vsej Evropi, bi bilo učinkovitejše na ravni EU.

B.Rešitve

Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj?

Na podlagi logike rastočih ambicij so bile preučene in ocenjene tri možnosti politike:

·možnost 1 ima nizko raven ambicij, pri čemer je v ospredju izboljšanje sedanje zakonodaje, ne da bi se spremenilo njeno področje uporabe;

·možnost 2 ima srednjo raven ambicij. Temeljila bi na možnosti 1 in bi poleg tega vzpostavila okvir, ki bi urejal trg za varno souporabo podatkov, povezanih z identiteto;

·možnost 3 ima najvišjo raven ambicij. Ta možnost bi na podlagi sinergijskega učinka sklopa ukrepov iz možnosti 1 in 2 zagotovila, da bi bila vsem rezidentom in podjetjem v Evropi na voljo aplikacija evropske denarnice za digitalno identiteto, katere uporaba bi bila prostovoljna.

Kar zadeva storitve zaupanja, imajo vse tri možnosti enako raven ambicij in temeljijo na podobnem sklopu ukrepov.

Prednostna možnost je možnost 3, ki vključuje zlasti naslednje elemente:

-vzpostavitev ekosistema aplikacij evropskih denarnic za digitalno identiteto;

-omogočanje prostega pretoka in čezmejne souporabe podatkov o digitalni identiteti ter močne in zaupanja vredne povezave med njimi in aplikacijo denarnice;

-zagotavljanje čezmejne zanesljivosti aplikacije denarnice z njenim povezovanjem z elektronsko identifikacijo, ki jo priglasijo države članice, in

-zagotavljanje varstva podatkov in popolnega nadzora uporabnikov nad podatki o identiteti.

Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?

Države članice so na splošno naklonjene ukrepom iz prednostne možnosti, in sicer zlasti glede rezultatov ocene uredbe eIDAS, ki kažejo, da je potrebna močna spodbuda za pospešitev priglasitev na podlagi uredbe eIDAS, in glede odprave sedanjih omejitev uporabe elektronske identifikacije, ki ima v zasebnem sektorju zelo omejene razsežnosti. Deležniki iz panoge se zavzemajo za okvir digitalne identitete, ki bi omogočal nemoteno interakcijo med nacionalno elektronsko identifikacijo, ki so jo razvile države članice, in z njo povezanim okvirom za atribute identitete, ki je potreben v široki množici primerov uporabe v zasebnih storitvah.

C.Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Prednostna možnosti bi najbolj koristila državljanom, saj bi jim evropska denarnica za digitalno identiteto omogočila samostojno upravljanje njihove digitalne identitete ter pripadajočih atributov in poverilnic, ki jih prejmejo iz različnih virov (npr. izobraževanje, zaposlovanje, občina, država, poklicna združenja, prosti čas itd.). To bi jim omogočilo dostop do javnih in zasebnih spletnih storitev po vsej EU ter popoln nadzor nad njihovimi osebnimi podatki.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Stroški prednostne možnosti in nosilec stroškov so odvisni od izbranega scenarija izvajanja (ukrepe izvaja država članica, izvajajo se na podlagi pooblastila države članice ali neodvisno od države članice in so priznani v državah članicah).

Kakšni so učinki na mala in srednja podjetja ter konkurenčnost?

MSP bodo verjetno podprla sprejetje storitev denarnice za namene poslovnih transakcij, medtem ko bodo večja podjetja verjetno dajala prednost namiznim rešitvam, ki temeljijo na avtomatiziranih postopkih (npr. podjetja za socialno varnost, ki uporabljajo namenske platforme). Zaradi integracije denarnic prek vmesnikov API za uporabo poverilnic/atributov ter identifikacijo ali avtentikacijo strank bodo nastali stroški za MSP, ki pa se bodo verjetno izravnali s koristmi, ki jih prinašata poenostavitev in učinkovitost, odvisno od posameznega poslovnega primera. Prednostna možnost bi prinesla nove poslovne priložnosti za male in srednje ponudnike identifikacijskih storitev in storitev zaupanja, čeprav bodo stroški razvoja in certificiranja verjetno predstavljali določeno vstopno oviro.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?

Učinki na nacionalne proračune in uprave so posledica:

1)zahteve, da države članice, ki še ne izvajajo elektronske identifikacije, uvedejo celovite sheme elektronske identifikacije (stroški se razlikujejo glede na velikost države članice, število prebivalcev);

2)stroškov, neposredno povezanih s postopkom priglasitve (1,3 milijona EUR za preostale države članice, ki niso priglasile svojih shem);

3) stroškov dajanja na voljo verodostojnih virov za ponudnike identifikacijskih poverilnic (približno 625 milijonov EUR enkratnih stroškov in 162 milijonov EUR letno po vsej EU);

4)razvoja in vzdrževanja aplikacije evropske denarnice (do 10 milijonov EUR v primeru, da jo države članice uporabijo);

5)drugih stroškov, povezanih na primer s standardizacijo, certificiranjem, seznanjanjem z zakonodajnimi spremembami in nadzorom novih storitev zaupanja.

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke?

Pričakuje se, da bo pobuda pozitivno vplivala na inovacije in nadalje spodbujala interoperabilnost. Ta možnost naj bi imela pozitiven učinek na zaposlovanje, saj naj bi prispevala k prihodnjemu širjenju spletnih transakcij in zmanjšanju ovir na notranjem trgu. Povečala bo prisotnost in dostopnost varnih elementov v mobilnih napravah, kar lahko omogoči napredek pri drugih aplikacijah za identifikacijo in na drugih področjih. Poleg tega se pričakuje, da bo ta možnost imela pozitivne učinke v smislu večje državljanske udeležbe ter varne, v zasebnost usmerjene in konkurenčne digitalne podlage za upravljanje osebnih podatkov, prav tako pa bo s pozitivnimi učinki na svobodo, enakost, solidarnost in pravice državljanov spodbujala večjo skladnost z določbami Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Sorazmernost?

Glede na cilje je prednostna možnost dovolj sorazmerna, stroški pa verjetno skladni z morebitnimi koristmi. Da bi dosegli cilja uporabnosti in dostopnosti, se ni mogoče izogniti stroškom, ki nastanejo zaradi oblikovanja novih standardov in uskladitve z njimi (ponudniki storitev zaupanja in ponudniki spletnih storitev). Poleg tega je namen prednostne možnosti izkoristiti že izvedene naložbe držav članic.

D.Nadaljnji koraki

Kdaj se bo politika pregledala?

Spremljali se bodo izvajanje in uporaba pobude ter druge posredne kontekstualne informacije. V pravni akt bo vključena klavzula o pregledu.