EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.12.2021

COM(2021) 805 final

2021/0423(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zmanjšanju emisij metana v energetskem sektorju in spremembi Uredbe (EU) 2019/942

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2021) 432 final} - {SWD(2021) 459 final} - {SWD(2021) 460 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

(i)izboljšati točnost informacij o glavnih virih emisij metana, povezanih z energijo, proizvedeno in porabljeno v EU. Cilj je zagotoviti razpoložljivost podatkov na ravni sredstev in zanesljivo količinsko opredelitev emisij ter s tem povečati natančnost meritev – vključno s sporočanjem podatkov iz evidenc toplogrednih plinov sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC) – in možnosti za ustrezne ukrepe za ublažitev;

(ii)zagotoviti nadaljnje učinkovito zmanjšanje emisij metana v celotni verigi oskrbe z energijo v EU. S tem specifičnim ciljem se obravnava nedelovanje trga, zaradi katerega podjetja emisij metana ne zmanjšujejo v zadostnem obsegu;

(iii)izboljšati razpoložljivost informacij, da bi se zagotovile spodbude za zmanjšanje emisij metana, povezanih z energijo iz fosilnih virov, uvoženo v EU. Ker večina emisij metana, povezanih z energijo iz fosilnih virov, ki se porabi v EU, nastane zunaj EU, je namen tega specifičnega cilja določiti spodbude za zmanjšanje emisij metana v partnerskih državah z zagotavljanjem preglednosti na trgu.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila) cilj podnebne nevtralnosti celotnega gospodarstva do leta 2050 vključila v zakonodajo in določila zavezujočo zavezo Unije za domače zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisije, potem ko se odštejejo odvzemi) do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Predlog temelji na načrtu Unije za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 in oceni njegovega učinka. Načrt za uresničitev podnebnih ciljev je na podlagi modelnih scenarijev pokazal, da je doseganje višjega podnebnega cilja glede vsaj 55-odstotnega neto zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 izvedljivo in bi omogočilo nemoteno pot do podnebne nevtralnosti leta 2050. V njem je poleg tega poudarjeno, da je treba pospešiti zmanjševanje emisij metana.

Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v Uniji do leta 2050. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru 2 je navedeno, da bo omogočeno razogljičenje sektorja plina, med drugim z rešitvijo vprašanja emisij metana v energetskem sektorju. Komisija je oktobra 2020 sprejela strategijo EU za zmanjšanje emisij metana (v nadaljnjem besedilu: strategija za metan), v kateri je določila ukrepe za zmanjšanje emisij metana v EU, med drugim v energetskem sektorju, in na mednarodni ravni.

Na ravni Unije niso izrecno urejene emisije metana, ki nastajajo pri raziskovanju in proizvodnji nafte in zemeljskega plina, zbiranju in predelavi zemeljskega plina, njegovem prenosu, distribuciji in podzemnem skladiščenju ter v terminalih za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) in v obratujočih, zaprtih ali opuščenih premogovnikih.

Direktiva 2010/75/EU (direktiva o industrijskih emisijah), ki se trenutno pregleduje, ureja emisije onesnaževal iz industrijskih obratov, zlasti z določitvijo mejnih vrednosti emisij na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij kot pogojev za izdajo dovoljenja. Zajema rafiniranje mineralnega olja in plina, ne pa tudi zemeljskega plina v zgornjem, srednjem in spodnjem delu oskrbovalne verige (UZP, podzemno skladiščenje plina, prenos, distribucija) ali pridobivanja premoga.

V skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006 3 (Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal, Evropski RIPO), ki je tesno povezana z direktivo o industrijskih emisijah, je treba v zvezi z dejavnostmi podzemnega rudarjenja in sorodnimi dejavnostmi poročati o izpustih onesnaževal, vključno z metanom, kadar se pri njih preseže prag za poročanje 100 000 kg/leto. V zvezi z meritvami izpustov metana Dodatek 3 k navodilom za izvajanje Evropskega RIPO 4 vsebuje sklic na standard ISO, ki je v pripravi (s strani ISP/TC 146/SC 1/WG 22). Tudi Evropski RIPO je trenutno v postopku revizije. Pri reviziji direktive o industrijskih emisijah in Evropskega RIPO bo upoštevana potreba po preprečevanju podvajanja predpisov. Ta predlog tako dopolnjuje navedena akta, saj obravnava emisije metana v celotni verigi oskrbe z energijo iz fosilnih virov.

Evropska komisija je 14. julija 2021 sprejela vrsto zakonodajnih predlogov, v katerih je opredelila, kako namerava do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost v EU, vključno z vmesnim ciljem vsaj 55-odstotnega neto zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. V tem okviru so naslednje pobude ustrezno povezane z merjenjem in zmanjševanjem emisij metana:

Uredba (EU) 2018/842 (uredba o porazdelitvi prizadevanj) vsebuje zavezujoče letne cilje glede emisij toplogrednih plinov na ravni držav za države članice v obdobju 2021–2030 za sektorje, vključno s prometom (brez letalstva), stavbami, kmetijstvom, odpadki, industrijo in deli energetskega sektorja, ki niso zajeti v obstoječem sistemu EU za trgovanje z emisijami (ETS). V svoje področje uporabe vključuje metan, kar je ohranjeno v predlogu revizije, sprejetem 14. julija 2021. Ta pobuda dopolnjuje uredbo o porazdelitvi prizadevanj, saj uvaja posebne ukrepe za zmanjšanje emisij metana, saj navedena uredba ne predpisuje takih ukrepov in državam članicam pušča nekaj manevrskega prostora glede tega, kako najbolje doseči zahtevano zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Ti ukrepi bodo prispevali k izpolnjevanju ciljev držav članic, zaradi možnosti trgovanja med državami članicami v okviru uredbe o porazdelitvi prizadevanj pa lahko prispevajo tudi k večji stroškovni učinkovitosti doseganja ciljev uredbe o porazdelitvi prizadevanj.

V predlogu za spremembo Uredbe (EU) 2018/841 (uredba o LULUCF) v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ je določen splošni cilj EU za odvzem ogljika po naravnih ponorih, države članice pa bodo morale v skladu z nacionalnimi cilji skrbeti za svoje ponore ogljika in jih razširiti. V njem je določen tudi cilj Unije glede podnebne nevtralnosti za leto 2035 v sektorjih rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva, vključno s kmetijskimi emisijami, ki niso emisije CO2, tj. metanom.

Direktiva (EU) 2018/2001 (prenovljena direktiva o energiji iz obnovljivih virov) je glavni instrument EU za spodbujanje energije iz obnovljivih virov in bo olajšala postopno zamenjavo fosilnih virov energije z obnovljivimi viri energije. Poleg tega vsebuje privzete vrednosti prihrankov toplogrednih plinov, vključno z ocenami izgub metana pri proizvodnji bioplina in biometana, ki so lahko pomembne za trajnost bioplina in biometana. Te privzete vrednosti lahko proizvajalci uporabijo pri poročanju o prihrankih toplogrednih plinov pri proizvodnji, da dokažejo, da izpolnjujejo zahteve glede trajnostnosti iz prenovljene direktive o energiji iz obnovljivih virov, in posredno zagotavljajo spodbude za zmanjšanje emisij metana.

Emisije metana, ki nastajajo pri napravah za ogrevanje in hlajenje prostorov, so zajete v več uredbah o okoljsko primerni zasnovi in označevanju z energijskimi nalepkami, ki določajo pravila za izboljšanje okoljske učinkovitosti izdelkov, kot so gospodinjski aparati, informacijske in komunikacijske tehnologije ali tehnika.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Kar zadeva kmetijski sektor, je v strategiji „od vil do vilic“ 5 obravnavanih več izzivov. Komisija je ustanovila strokovno skupino, da bi analizirala metriko emisij v življenjskem ciklu metana. V sodelovanju s sektorskimi strokovnjaki in državami članicami razvija evidenco primerov dobre prakse in razpoložljivih tehnologij za raziskovanje in spodbujanje širše uporabe inovativnih blažitvenih ukrepov. Da bi spodbudila izračune stanja ogljika na ravni kmetij, bo do leta 2022 zagotovila digitalno predlogo za uravnavanje ogljika in smernice o skupnih poteh za kvantitativni izračun emisij toplogrednih plinov in njihovega odvzema. Komisija bo spodbujala uporabo blažitvenih tehnologij z obsežnejšim uvajanjem „zajemanja ogljika v kmetijstvu“ v državah članicah in njihovih strateških načrtih v okviru skupne kmetijske politike od leta 2021. Komisija v okviru strateškega načrta 2021–2024 programa Obzorje Evropa predlaga ciljno naravnane raziskave o različnih dejavnikih, zaradi katerih se emisije metana dejansko zmanjšajo, pri čemer je osredotočena na tehnologijo, rešitve, ki temeljijo na naravi, in dejavnike, ki vodijo do prehranskih sprememb. Razmišlja tudi o vključitvi dela govedoreje na področje uporabe direktive o industrijskih emisijah, kar bi lahko prispevalo k zmanjšanju emisij metana v tem sektorju.

Emisije metana v sektorju odpadkov so zajete v obstoječih in prihodnjih načrtovanih pregledih okoljske zakonodaje. V skladu z Direktivo (EU) 2018/850 (direktiva o odlagališčih) morajo upravljavci odlagališč deponijski plin bodisi uporabiti za proizvodnjo energije bodisi sežgati. Komisija bo pri pregledu direktive o odlagališčih, ki je predviden za leto 2024, proučila nadaljnje ukrepe za izboljšanje upravljanja deponijskega plina, čim večje zmanjšanje njegovih škodljivih podnebnih učinkov in izkoriščanje vseh morebitnih prihrankov energije. Poleg tega se pri pregledu direktive o industrijskih emisijah, ki trenutno poteka, razmišlja tudi o sprejetju sklepov o najboljših razpoložljivih tehnikah za odlaganje odpadkov na odlagališčih, ki bi med drugim obravnavali emisije metana. Z nedavnimi spremembami zakonodaje EU o odpadkih (2018) je bila uvedena obveznost ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov do leta 2024 in določen nov cilj do leta 2035, da se na odlagališča odloži največ 10 % odpadkov. Zaradi teh sprememb se pričakuje, da se bodo emisije metana z odlagališč še naprej zmanjševale. Kar zadeva čiščenje ter uporabo odpadne vode in blata iz čistilnih naprav v skladu s sedanjim regulativnim okvirom, namreč direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode 6 in direktivo o blatu iz čistilnih naprav 7 , emisije toplogrednih plinov niso posebej obravnavane. Vendar je izvajanje direktive o čiščenju komunalne odpadne vode pomagalo preprečiti precejšnje emisije metana zaradi zbiranja in čiščenja odpadne vode iz neučinkovitih centraliziranih naprav. Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode se trenutno pregleduje. Direktiva o blatu iz čistilnih naprav ureja uporabo blata iz čistilnih naprav z namenom varstva okolja in zlasti tal pred škodljivimi učinki kontaminiranega blata, kadar se uporablja v kmetijstvu.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga te pobude je člen 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), s katerim je Unija pooblaščena za določitev ukrepov, potrebnih za doseganje ciljev Unije na področju energetske politike. Predlog zadeva le energetski sektor in prispeva k ciljem energetske politike Unije iz člena 194(1), zlasti k delovanju energetskega trga s harmonizacijo pravil za spremljanje, poročanje in zmanjševanje emisij metana, kar prispeva k ohranjanju in izboljšanju okolja.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

S tem predlogom se vzpostavlja skrbno ravnovesje med regulativno avtonomijo držav članic pri nacionalnih korektivnih ukrepih, določanju spodbud za tehnološke inovacije ali odločanju o ravni namenskih virov na eni strani in potrebo po obravnavi težav v zvezi z emisijami metana, ki jih je treba reševati na ravni Unije, na drugi strani.

Kot je opisano v poglavju 6 ocene učinka, se je stroške in regulativna bremena, povezane s tem predlogom, poskušalo čim bolj omejiti. Ukrepi, predvideni v tem predlogu, ne presegajo tistega, kar je potrebno za rešitev opredeljenih težav in doseganje začrtanih ciljev. Predvideni stroški za Komisijo in države članice se štejejo za sprejemljive, tudi ob upoštevanju pozitivnih neto gospodarskih učinkov, povezanih z okoljsko in družbeno stroškovno učinkovito ravnjo zmanjšanja emisij.

•Izbira instrumenta

Uredba je ustrezen pravni instrument za ta zakonodajni predlog, saj določa jasna in podrobna pravila, ki ne dopuščajo možnosti za razhajanja pri prenosu v nacionalno zakonodajo držav članic. Uredba zagotavlja sočasno izvajanje pravnih zahtev po vsej Uniji, zato bi se z njo preprečili neučinkovitosti in regulativni stroški/bremena, povezani z nedoslednim izvajanjem določb o zmanjšanju emisij metana po vsej Uniji.

Poleg tega je uredba ustrezen instrument za naložitev neposrednih obveznosti gospodarskim subjektom in nacionalnim organom. To bi bilo potrebno, da bi se zagotovile jasne obveznosti glede količinske opredelitve, sporočanja in preverjanja podatkov ter da bi se uporabljali ukrepi za zmanjšanje emisij metana, vključno s postopnim opuščanjem škodljivih industrijskih praks, kot sta izpuščanje in sežig na bakli.

Za zagotovitev doslednih in primerljivih podatkov so ključnega pomena harmonizirane zahteve glede merjenja in poročanja. To je mogoče najbolje doseči z uredbo, kot je razvidno iz povezanih pravnih aktov EU, kot so Uredba (EU) 2015/757 8 , Uredba (ES) št. 166/2006 in Izvedbena uredba (EU) 2018/2066 9 . V zvezi s tem bi bila raven proste presoje, ki je državam članicam prepuščena z direktivo, nezdružljiva s potrebo po primerljivih in zato usklajenih podatkih.

Poleg tega je v zvezi z blažitvenimi ukrepi in omejitvami industrijskih praks uredba ustrezen instrument za zagotovitev, da so določbe neposredno usmerjene v podjetja in da so pri teh praksah vzpostavljeni minimalni enaki konkurenčni pogoji.

Uredba tudi omogoča, da se v okviru izrednih podnebnih razmer in cilja Unije glede podnebne nevtralnosti nujnost reševanja problematike emisij metana obravnava na bolj neposreden in spodbuden način, kot je pojasnjeno v oddelku 1 zgoraj.

Izbira uredbe zagotavlja, da se ugotovljene težave in cilji obravnavajo na najbolj uspešen, učinkovit in sorazmeren način. Zagotavlja skrbno ravnovesje med regulativno avtonomijo držav članic pri nacionalnih korektivnih ukrepih, določanju spodbud za tehnološke inovacije ali odločanju o ravni namenskih sredstev na eni strani in potrebo po obravnavi težav v zvezi z emisijami metana, ki jih je treba reševati na ravni Unije, na drugi strani.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog vključuje več zahtev s proračunskimi posledicami. Prvič, zahteva se, da Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) enkrat na tri leta določi in objavi sklop kazalnikov in ustreznih referenčnih vrednosti za primerjavo stroškov naložbe na enoto, povezanih z merjenjem emisij metana za primerljive projekte, poročanjem o teh emisijah in njihovim zmanjševanjem. Čeprav agencija ACER doslej ni obravnavala stroškov upravljavcev/operaterjem omrežij zaradi merjenja emisij metana, poročanja o njih in njihovega zmanjševanja, se ocenjuje, da bo dodatne naloge in njihovo delovno obremenitev za agencijo zadostno pokril en dodaten EPDČ (ekvivalent polnega delovnega časa).

Drugič, zahteva se, da Unija vzpostavi in vzdržuje platformo za preglednost metana, vključno z informacijami o uvozu energije iz fosilnih virov v Unijo, s posodobitvami, ki jih je treba zagotoviti vsako četrtletje, ter da vzpostavi globalno orodje za spremljanje metana, ki redno objavlja rezultate spremljanja velikih emisijskih virov metana iz virov energije iz zraka, pri čemer je treba vsak mesec zagotoviti posodobitve. Ocenjuje se, da bosta za dodatne naloge in delovno obremenitev Komisije potrebna dva dodatna uradnika s polnim delovnim časom.

V oddelku 3 ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga so opisani proračunske posledice predloga ter potrebni človeški in upravni viri.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvajanje ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Podnebna in energetska zakonodaja EU zagotavlja celovit okvir za doseganje napredka pri izpolnjevanju ciljev EU in za spremljanje tega napredka, h kateremu bo prispeval tudi ta predlog. Krovni okvir zagotavljajo evropska podnebna pravila, podroben integriran okvir za spremljanje in poročanje pa uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Podatki, zbrani v okviru navedene uredbe, morajo biti javno dostopni na e-platformi, vključno s kazalniki za spremljanje napredka pri doseganju energetskih in podnebnih ciljev Unije.

Komisija vsakih pet let preveri nacionalne politike in ukrepe držav članic za doseganje njihovih ciljev v skladu z uredbo o porazdelitvi prizadevanj. Izvajanje in učinkovitost določb iz predloga se bosta zato spremljala tudi v okviru doseganja ciljev iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj. Vzpostavljeni nadzorni mehanizmi za kakovost nacionalnih predložitev bodo omogočili tudi oceno učinkovitosti določb tega predloga pri doseganju izboljšanja točnosti podatkov. V zvezi s tem so v uredbi o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov določene zahteve za nacionalne sisteme evidenc in sistem evidenc Unije za emisije toplogrednih plinov, politike, ukrepe in napovedi, pri čemer se v njej poziva k nenehnemu izboljševanju teh sistemov. Vzpostavitev takih sistemov je potrebna na mednarodni ravni, njen namen pa je podpreti izvajanje nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v zvezi z razsežnostjo razogljičenja.

Javnost vse več pozornosti namenja emisijam metana, vključno z znanstvenimi kampanjami in kampanjami deležnikov za ugotavljanje in količinsko opredelitev emisij. Ob podpori vse večje prostorske in časovne ločljivosti satelitskih podatkov je tak javni nadzor dragocen vir za spremljanje učinka predloga in ugotavljanje pomanjkljivosti pri njegovem izvajanju.

Kar zadeva spremljanje in ocenjevanje obveznosti iz tega predloga, bodo za zagotavljanje uporabe določb odgovorni predvsem pristojni nacionalni organi. V zvezi s preverjanjem podatkov o emisijah je v tem predlogu predvidena vloga neodvisnih akreditiranih preveriteljev. Mednarodni observatorij za emisije metana 11 bo zagotovil dodaten pregled predloženih podatkov o emisijah metana, vključno z možnostjo njihovega navzkrižnega primerjanja z drugimi viri, kot so satelitski posnetki in produkti.

Komisija bo spremljala izvajanje pravnega akta s preverjanjem, ali zavezane strani pravilno izvajajo ukrepe, in po potrebi sprejela izvršilne ukrepe. Ta predlog vključuje klavzulo o pregledu, v skladu s katero bo Komisija predložila poročilo o oceni in pregledu Uredbe.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlagana uredba je sestavljena iz šestih poglavij, ki obsegajo 35 členov.

Poglavje 1 – Splošne določbe

To poglavje določa področje uporabe in glavne pojme, ki se uporabljajo v predlagani uredbi. Vključuje tudi določbo, s katero se priznavajo stroški upravljavcev/operaterjev omrežij pri izvajanju Uredbe.

Poglavje 2 – Pristojni organi in neodvisno preverjanje

To poglavje poleg določb o kaznih iz poglavja 6 vsebuje tudi določbe Uredbe o skladnosti. V njem so določene naloge pristojnih organov, zlasti pravila o inšpekcijskih pregledih in pritožbah, ter vloga in postopki za neodvisne akreditirane preveritelje v zvezi s preverjanjem podatkov o emisijah metana, ki jih sporočijo upravljavci/operaterji.

Poglavje 3 – Emisije metana v sektorjih nafte in plina

V tem poglavju so določene obveznosti upravljavcev/operaterjev in držav članic v zvezi z merjenjem emisij metana in sporočanjem podatkov o njih ter obveznosti glede zmanjšanja emisij metana na zadevnih lokacijah.

Poglavje 4 – Emisije metana v sektorju premoga

To poglavje je razdeljeno na tri dele, ki zajemajo: spremljanje emisij metana v obratujočih rudnikih in poročanje o njih; blažitev emisij metana v obratujočih podzemnih rudnikih ter emisije metana v zaprtih in opuščenih podzemnih rudnikih.

V vsakem oddelku so določene obveznosti upravljavcev in držav članic glede merjenja emisij metana in sporočanja podatkov o njih ter obveznosti za zmanjšanje emisij metana na zadevnih lokacijah.

Poglavje 5 – Emisije metana, ki nastanejo zunaj Unije

V tem poglavju so predstavljena orodja za preglednost za emisije metana, ki nastanejo zunaj Unije: obveznost uvoznikov fosilnih goriv glede obveščanja o emisijah metana, seznam za preglednost s podjetji Unije ter državami in podjetji, ki izvažajo energijo iz fosilnih virov v Unijo, vključno z informacijami o njihovih mednarodnih obveznostih poročanja v zvezi z emisijami metana, in orodje za globalno spremljanje za razkrivanje obsega, ponovitve in lokacije emisijskih virov metana na svetovni ravni.

Poleg tega so v tem poglavju zaradi upoštevanja uvoza energije iz fosilnih virov v Unijo določene zahteve po informacijah za uvoznike in posebna pravica Komisije, da predloži zakonodajne predloge za spremembo za uvedbo strožjih ukrepov za uvoznike, ko bodo na voljo boljši podatki o svetovnih emisijah metana, da bi se zagotovila skladnost z veljavnimi mednarodnimi obveznostmi Unije.

Poglavje 6 – Končne določbe

To poglavje določa zlasti sistem kazni: ob priznavanju, da je določitev kazni v nacionalni pristojnosti, določa vodilna načela za kazni, zlasti merila za določanje kazni, vrste kršitev, ki jih je treba kaznovati, merila za zgornje meje in možnost naložitve periodičnih denarnih kazni.

Vsebuje tudi določbe o pooblastilih za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov ter klavzulo o pregledu.

2021/0423 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zmanjšanju emisij metana v energetskem sektorju in spremembi Uredbe (EU) 2019/942

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 12 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 13 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Metan, ki je glavna sestavina zemeljskega plina, po svojem celotnem prispevku k podnebnim spremembam zaostaja le za ogljikovim dioksidom in je odgovoren za približno tretjino sedanjega segrevanja.

(2)Čeprav metan na molekularni ravni ostane v ozračju krajši čas (10–12 let) kot ogljikov dioksid (več sto let), je njegov toplogredni učinek na podnebje večji in prispeva k nastajanju ozona, ki je močno onesnaževalo zraka in povzroča resne zdravstvene težave. Količina metana v ozračju se je v zadnjem desetletju po vsem svetu močno povečala.

(3)Po nedavnih ocenah Programa Združenih narodov za okolje ter koalicije za podnebje in čist zrak bi lahko s 45-odstotnim zmanjšanjem emisij metana do leta 2030, in sicer na podlagi razpoložljivih ciljno usmerjenih ukrepov in dodatnih ukrepov v skladu s prednostnimi razvojnimi cilji Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: ZN), preprečili globalno segrevanje za 0,3 °C do leta 2045.

(4)Na podlagi podatkov iz evidenc toplogrednih plinov Unije je energetski sektor po ocenah odgovoren za 19 % emisij metana v Uniji. To ne vključuje emisij metana, ki so povezane s porabo energije iz fosilnih virov v Uniji in nastajajo zunaj Unije.

(5)Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v Uniji do leta 2050. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru 14 je navedeno, da bo omogočeno razogljičenje sektorja plina, med drugim z rešitvijo vprašanja emisij metana iz proizvodnje energije. Komisija je oktobra 2020 sprejela strategijo EU za zmanjšanje emisij metana (v nadaljnjem besedilu: strategija za metan), v kateri je določila ukrepe za zmanjšanje emisij metana v EU, med drugim v energetskem sektorju, in na mednarodni ravni. Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 15 (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila) cilj podnebne nevtralnosti celotnega gospodarstva do leta 2050 vključila v zakonodajo in določila obvezujočo zavezo Unije za domače zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisije, potem ko se odštejejo odvzemi) do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Da bi dosegli to raven zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, bi se morale emisije metana v energetskem sektorju do leta 2030 zmanjšati za približno 58 % v primerjavi z letom 2020.

(6)Emisije metana so vključene v okvir ciljev Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, določenih v evropskih podnebnih pravilih, in zavezujočih nacionalnih ciljev za zmanjšanje emisij v skladu z Uredbo (EU) 2018/842 16 . Vendar trenutno ni pravnega okvira na ravni Unije, ki bi določal posebne ukrepe za zmanjšanje antropogenih emisij metana v energetskem sektorju. Poleg tega Direktiva 2010/75 17 o industrijskih emisijah sicer zajema emisije metana pri rafiniranju mineralnega olja in plina, ne zajema pa drugih dejavnosti v energetskem sektorju.

(7)V tem okviru bi se morala ta uredba uporabljati za zmanjšanje emisij metana pri predhodnem raziskovanju nahajališč in proizvodnji nafte in zemeljskega plina, zbiranju in predelavi zemeljskega plina, prenosu, distribuciji in podzemnem skladiščenju plina ter v terminalih za utekočinjeni zemeljski plin (UZP), pa tudi za obratujoče podzemne in površinske premogovnike ter zaprte in opuščene podzemne premogovnike.

(8)Pravila za natančno merjenje emisij metana v sektorjih nafte, plina in premoga, poročanje o njih in njihovo preverjanje ter za zmanjševanje teh emisij, vključno z raziskavami za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja ter omejitvami izpuščanja in sežiga na bakli, bi bilo treba obravnavati v ustreznem pravnem okviru Unije. Tak okvir bi moral vsebovati pravila za povečanje preglednosti v zvezi z uvozom energije iz fosilnih virov v Unijo, s čimer bi se izboljšale spodbude za širšo uporabo rešitev za ublažitev emisij metana po vsem svetu.

(9)Za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe bodo verjetno potrebne naložbe reguliranih upravljavcev/operaterjev, stroške, povezane s takimi naložbami, pa bi bilo treba upoštevati pri določanju tarif ob upoštevanju načel učinkovitosti.

(10)Vsaka država članica bi morala imenovati vsaj en pristojni organ, ki bi nadzoroval, ali upravljavci/operaterji dejansko izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe, ter bi morala Komisijo uradno obvestiti o takem imenovanju in kakršnih koli njegovih spremembah. Imenovani pristojni organi bi morali sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz te uredbe. Ob upoštevanju čezmejne narave dejavnosti v energetskem sektorju in emisij metana bi morali pristojni organi sodelovati med seboj in s Komisijo. V zvezi s tem bi morali Komisija in pristojni organi držav članic skupaj oblikovati mrežo javnih organov, ki uporabljajo to uredbo, da bi spodbudili tesno sodelovanje, in sicer s potrebno ureditvijo za izmenjavo informacij in primerov dobre prakse, ter omogočili posvetovanja.

(11)Da bi Komisija zagotovila nemoteno in uspešno izvajanje obveznosti iz te uredbe, podpira države članice na podlagi Instrumenta za tehnično podporo 18 , pri čemer zagotavlja prilagojeno tehnično znanje za načrtovanje in izvedbo reform, vključno s tistimi, ki spodbujajo zmanjšanje emisij metana v energetskem sektorju. Tehnična podpora na primer vključuje krepitev upravne zmogljivosti, usklajevanje zakonodajnih okvirov in izmenjavo ustreznih dobrih praks.

(12)Da bi se pristojnim organom omogočilo izvajanje njihovih nalog, bi jim morali upravljavci/operaterji zagotoviti vso potrebno pomoč. Poleg tega bi morali upravljavci/operaterji sprejeti vse potrebne ukrepe, ki jih določijo pristojni organi, v roku, ki ga določijo pristojni organi, ali v katerem koli drugem roku, dogovorjenem s pristojnimi organi.

(13)Glavni mehanizem, ki je na voljo pristojnim organom, bi morali biti inšpekcijski pregledi, vključno s pregledom dokumentacije in evidenc, meritvami emisij in pregledi na kraju samem. Inšpekcijski pregledi bi morali potekati redno na podlagi ocene tveganja za okolje, ki jo izvedejo pristojni organi. Poleg tega bi bilo treba inšpekcijske preglede izvajati, da bi se raziskali utemeljene pritožbe in primeri neskladnosti ter zagotovilo, da se popravila ali zamenjave sestavnih delov izvajajo v skladu s to uredbo. Kadar pristojni organi ugotovijo resno kršitev zahtev iz te uredbe, bi morali izdati obvestilo o popravnih ukrepih, ki jih mora sprejeti upravljavec/operater. Pristojni organi bi morali voditi evidenco inšpekcijskih pregledov, ustrezne informacije pa bi morale biti dane na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta 19 .

(14)Zaradi bližine nekaterih virov emisij metana mestnim ali stanovanjskim območjem bi morale imeti fizične ali pravne osebe, ki so oškodovane zaradi kršitev te uredbe, možnost, da pri pristojnih organih vložijo ustrezno utemeljene pritožbe. Pritožnike bi bilo treba obveščati o postopku in sprejetih odločitvah, končno odločitev pa bi morali prejeti v razumnem roku po vložitvi pritožbe.

(15)Trden okvir za preverjanje lahko izboljša verodostojnost sporočenih podatkov. Poleg tega je zaradi stopnje podrobnosti in tehnične zapletenosti meritev emisij metana potrebno ustrezno preverjanje podatkov o emisijah metana, ki jih sporočajo upravljavci/operaterji in upravljavci rudnikov. Čeprav je samopreverjanje možno, preverjanje, ki ga opravijo tretje osebe, zagotavlja večjo neodvisnost in preglednost. Poleg tega omogoča usklajen nabor pristojnosti in raven strokovnega znanja, ki morda ni na voljo vsem javnim subjektom. Preveritelje bi morali akreditirati akreditacijski organi v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 20 . Neodvisni akreditirani preveritelji bi zato morali zagotoviti, da so poročila o emisijah, ki jih pripravijo upravljavci/operaterji in upravljavci rudnikov, pravilna in skladna z zahtevami iz te uredbe. Podatke v poročilih o emisijah bi morali pregledati, da bi ocenili njihovo zanesljivost, verodostojnost in točnost glede na brezplačne in javno dostopne evropske ali mednarodne standarde, ki so jih razvili neodvisni organi in katerih uporabo je določila Komisija. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za vključitev in določitev uporabe takih evropskih ali mednarodnih standardov. Preveritelji so ločeni od pristojnih organov in bi morali biti neodvisni od upravljavcev/operaterjev in upravljavcev rudnikov, ki bi jim morali zagotoviti vso potrebno pomoč, da se omogoči ali olajša izvajanje dejavnosti preverjanja, zlasti kar zadeva dostop do prostorov in predložitev dokumentacije ali evidenc.

(16)Informacije iz poročil o emisijah, predloženih pristojnim organom, bi bilo treba zagotoviti Komisiji zaradi vloge preverjanja, ki jo je treba dodeliti mednarodni opazovalnici emisij metana, zlasti v zvezi z metodologijami zbiranja in analize podatkov ter preverjanjem metodologij in statističnih postopkov, ki jih podjetja uporabljajo za količinsko opredelitev sporočenih podatkov o emisijah. Referenčna merila v zvezi s tem lahko vključujejo standarde in smernice partnerstva za metan na področju nafte in plina. Informacije, ki jih pripravlja mednarodna opazovalnica emisij metana, bi morale biti na voljo javnosti, Komisija pa bi morala te informacije uporabiti za odpravo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi z merjenjem emisij metana, poročanjem o njih in preverjanjem podatkov o njih.

(17)Mednarodna opazovalnica emisij metana, ki jo je Unija ustanovila oktobra 2020 v partnerstvu s Programom Združenih narodov za okolje, koalicijo za podnebje in čist zrak ter Mednarodno agencijo za energijo, je začela delovati na vrhu skupine G20 oktobra 2021. Njena naloga je zbirati, usklajevati, preverjati in objavljati podatke o antropogenih emisijah metana na svetovni ravni. Mednarodna opazovalnica emisij metana je del Programa Združenih narodov za okolje, ki je z Evropsko unijo sklenil memorandum o soglasju. Njena vloga je ključna za preverjanje podatkov o emisijah metana v energetskem sektorju, zato bi bilo treba vzpostaviti ustrezne odnose, da bi se lahko začele izvajati naloge preverjanja. Ker Mednarodna opazovalnica emisij metana ni organ Unije in se zanjo ne uporablja pravo Unije, je treba zagotoviti, da sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev zaščite interesov Unije in njenih držav članic.

(18)Unija mora kot pogodbenica Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariškega sporazuma vsako leto predložiti poročilo o evidenci antropogenih emisij toplogrednih plinov, ki predstavlja skupek nacionalnih evidenc držav članic o toplogrednih plinih in je pripravljeno na podlagi metodologij dobre prakse, ki jih je sprejel Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC).

(19)V skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta 21 morajo države članice Komisiji sporočiti podatke iz evidenc toplogrednih plinov in svoje nacionalne projekcije. V skladu s členom 17(2) Uredbe (EU) 2018/1999 je treba pri poročanju uporabljati smernice UNFCCC za poročanje, pri čemer poročanje pogosto temelji na privzetih emisijskih faktorjih in ne na neposrednih meritvah na izvoru vira, kar pomeni negotovost glede izvora, pogostosti in obsega emisij.

(20)Podatki o državah, sporočeni v skladu z določbami UNFCCC o poročanju, se predložijo sekretariatu UNFCCC glede na različne stopnje poročanja v skladu s smernicami IPCC. V zvezi s tem IPCC na splošno predlaga uporabo metod višje stopnje za tiste vire emisij, ki pomembno vplivajo na skupno evidenco toplogrednih plinov države v smislu absolutne ravni, trenda ali negotovosti.

(21)Stopnja predstavlja stopnjo metodološke zapletenosti. Na voljo so tri stopnje. Pri metodah stopnje 1 se običajno uporabljajo privzeti emisijski faktorji IPCC, pri čemer so v zvezi z njimi potrebni najosnovnejši in najmanj razčlenjeni podatki o dejavnostih. Pri višjih stopnjah se ponavadi uporabljajo bolj izpopolnjene metode in emisijski faktorji, specifični za izvor vira, tehnologijo, posamezno regijo ali posamezno državo, ki pogosto temeljijo na meritvah in za katere so običajno potrebni bolj razčlenjeni podatki o dejavnostih. Natančneje, pri stopnji 2 je treba namesto privzetih emisijskih faktorjev uporabljati emisijske faktorje, specifične za posamezno državo, medtem ko so za stopnjo 3 potrebni podatki ali meritve po posameznih napravah, pri čemer ta stopnja vključuje uporabo stroge ocene od spodaj navzgor glede na izvor vira na ravni posameznega obrata. Prehod s stopnje 1 na stopnjo 3 pomeni večjo gotovost meritev emisij, povezanih z metanom 22 .

(22)Države članice imajo različne prakse glede stopnje, na kateri sekretariatu UNFCCC sporočajo emisije metana v energetskem sektorju. Poročanje na stopnji 2 za velike vire emisij je v skladu s smernicami IPCC za poročanje, saj se stopnja 2 šteje za metodo višje stopnje. Zato se metodologije ocenjevanja in poročanje o emisijah metana v energetskem sektorju med državami članicami razlikujejo, pri čemer je v več državah članicah še vedno zelo pogosto poročanje na najnižji stopnji, stopnji 1, za emisije metana iz premoga, plina in nafte.

(23)Prostovoljne pobude, ki jih vodi industrija, so trenutno še vedno glavni ukrep za količinsko opredelitev emisij metana in njihovo ublažitev v številnih državah. Ključna pobuda, ki jo vodi energetski sektor, je partnerstvo za metan na področju nafte in plina, prostovoljna pobuda za merjenje emisij metana in poročanje o njih, ki sta jo leta 2014 oblikovala Program Združenih narodov za okolje (UNEP) ter koalicija za podnebje in čist zrak, v odboru katere je zastopana tudi Komisija. Osredotočeno je na določitev primerov dobre prakse za izboljšanje razpoložljivosti globalnih informacij o količinski opredelitvi in upravljanju emisij metana ter za spodbujanje blažitvenih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Do zdaj je k partnerstvu za metan na področju nafte in plina pristopilo več kot 60 podjetij, ki pokrivajo 30 % svetovne proizvodnje nafte in plina ter imajo sredstva na petih celinah. Pri prizadevanjih partnerstva za oblikovanje standardov in metodologij sodelujejo vlade, civilna družba in podjetja. Okvir partnerstva za metan na področju nafte in plina (Oil and Gas Methane Partnership, OGMP 2.0) je najnovejša različica dinamičnega standarda za emisije metana in je lahko primerna podlaga za standarde za emisije metana, ki temeljijo na trdnih znanstvenih normah.

(24)Ob upoštevanju navedenega je treba izboljšati merjenje emisij metana in kakovost sporočenih podatkov o njih, med drugim v zvezi z glavnimi viri emisij metana, povezanimi z energijo, proizvedeno in porabljeno v Uniji. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti razpoložljivost podatkov po izvoru vira in zanesljivo količinsko opredelitev emisij, s čimer bi se povečale zanesljivost poročanja in možnosti za ustrezne ukrepe za ublažitev.

(25)Da bi bila merjenje in poročanje učinkovita, bi bilo treba od naftnih in plinskih podjetij zahtevati, da merijo emisije metana po izvoru vira in poročajo o njih ter da državam članicam dajo na voljo zbirne podatke, da bi lahko države članice izboljšale točnost poročanja o svojih evidencah. Poleg tega je potrebno učinkovito preverjanje podatkov, ki jih sporočajo podjetja, za zmanjšanje upravnega bremena za upravljavce/operaterje pa bi bilo treba poročanje organizirati na letni ravni.

(26)Ta uredba temelji na okviru partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0), kolikor izpolnjuje merila iz uvodnih izjav 24 in 25, da bi prispevala k zbiranju zanesljivih in ponovljivih podatkov, ki bi bili zadostna podlaga za spremljanje emisij metana in po potrebi za oblikovanje dodatnih ukrepov za nadaljnje omejevanje emisij metana.

(27)Okvir partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) ima pet stopenj poročanja. Poročanje na ravni izvora vira se začne na stopnji 3, ki velja za primerljivo s stopnjo 3 UNFCCC. Omogoča uporabo splošnih emisijskih faktorjev. Za poročanje na stopnji 4 partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) so potrebne neposredne meritve emisij metana na ravni izvora vira. To poročanje omogoča uporabo specifičnih emisijskih faktorjev. Za poročanje na stopnji 5 partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) je treba dodati dodatne meritve na ravni lokacije. Poleg tega morajo v skladu z okvirom partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) podjetja poročati o neposrednih meritvah emisij metana v treh letih po pristopu k partnerstvu za upravljana sredstva in v petih letih za neupravljana sredstva. Na podlagi pristopa, sprejetega v okviru partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) v zvezi s poročanjem na ravni izvora vira, in ob upoštevanju, da so številna podjetja Unije leta 2021 že pristopila k navedenemu partnerstvu, bi bilo treba od upravljavcev/operaterjev Unije zahtevati, da neposredne meritve emisij na ravni izvora vira predložijo v 24 mesecih za upravljana sredstva in v 36 mesecih za neupravljana sredstva. Poleg količinske opredelitve na ravni izvora vira količinska opredelitev na ravni lokacije omogoča ocenjevanje, preverjanje in usklajevanje ocen na ravni izvora vira, združenih po lokacijah, kar zagotavlja večje zaupanje v sporočene emisije. Tako kot v okviru partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) so v skladu s to uredbo potrebne meritve na ravni lokacije za uskladitev meritev na ravni izvora vira.

(28)Po podatkih iz evidence toplogrednih plinov Unije več kot polovica vseh neposrednih emisij metana v energetskem sektorju nastane zaradi nenamernega izpusta emisij v ozračje. V primeru nafte in plina to predstavlja največji delež emisij metana.

(29)Do nenamernega uhajanja metana v ozračje lahko pride med vrtanjem in pridobivanjem, pa tudi med predelavo, skladiščenjem, prenosom in distribucijo do končnih porabnikov. Do njega lahko pride tudi v neaktivnih naftnih ali plinskih vrtinah. Nekatere emisije so posledica pomanjkljivosti ali običajne obrabe tehničnih komponent, kot so spoji, prirobnice in ventili, ali poškodovanih komponent, na primer v primeru nesreč. Korozija ali poškodbe lahko povzročijo tudi uhajanje iz sten tlačne opreme.

(30)Čeprav je izpuščanje metana običajno namerno, saj izhaja iz postopkov ali dejavnosti in naprav, zasnovanih v ta namen, je lahko tudi nenamerno, kot v primeru motnje v obratovanju.

(31)Za zmanjšanje teh emisij bi morali upravljavci/operaterji sprejeti vse ukrepe, ki so jim na voljo, da bi čim bolj zmanjšali emisije metana pri svojih dejavnostih.

(32)Natančneje, emisije metana zaradi uhajanja se najpogosteje zmanjšajo z raziskavami za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja metana, ki se izvajajo za potrditev uhajanja, čemur sledi njegovo odpravljanje. Upravljavci/operaterji bi zato morali izvajati vsaj redne take raziskave, ki bi morale zajemati tudi meritve sestavin, ki izpuščajo metan, da bi se raziskalo nenamerno izpuščanje metana.

(33)V ta namen bi bilo treba vzpostaviti usklajen pristop za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za vse upravljavce/operaterje v Uniji. Ta pristop bi moral vključevati minimalne zahteve za raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja, obenem pa državam članicam in upravljavcem/operaterjem dopuščati ustrezno stopnjo prožnosti. To je bistveno za omogočanje inovacij ter razvoja novih tehnologij in metod za navedene raziskave, s čimer se prepreči odvisnost od tehnologije na škodo varstva okolja. Nove tehnologije in metode ugotavljanja se še naprej pojavljajo, zato bi morale države članice spodbujati inovacije v tem sektorju, da bi se lahko sprejele najnatančnejše in stroškovno najučinkovitejše metode.

(34)V zvezi z obveznostmi za raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja bi bilo treba upoštevati več primerov dobre prakse. Raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja bi morale biti namenjene predvsem iskanju in odpravljanju uhajanja, ne pa njegovi količinski opredelitvi, pri čemer bi bilo treba območja z večjim tveganjem uhajanja preverjati pogosteje; pogostost raziskav ne bi smela temeljiti le na potrebi po popravilu sestavnih delov, iz katerih metan uhaja nad mejno vrednostjo emisij metana, temveč tudi na operativnih vidikih ob upoštevanju tveganj za varnost. Če se ugotovi večje tveganje za varnost ali večje tveganje izgub metana, bi bilo treba pristojnim organom torej omogočiti, da za zadevne sestavne dele priporočijo večjo pogostost raziskav; vsa uhajanja ne glede na velikost bi bilo treba evidentirati in jih spremljati, saj se lahko majhno uhajanje razvije v večje; odpravljanju uhajanja mora slediti potrditev, da je bilo odpravljanje učinkovito; da bi se omogočila uporaba prihodnjih, naprednejših tehnologij za ugotavljanje emisij metana, bi bilo treba določiti velikost izgube metana, pri kateri ali nad katero je odpravljanje upravičeno, pri čemer bi bilo treba operaterjem omogočiti izbiro naprave za ugotavljanje. Po potrebi se lahko v okviru te uredbe uporablja stalno spremljanje.

(35)Izpuščanje je sproščanje nezgorelega metana v ozračje, bodisi namerno iz procesov ali dejavnosti ali naprav, ki so za to namenjene, bodisi nenamerno v primeru motnje v obratovanju. Glede na to, da ima izpuščanje močan učinek emisij toplogrednih plinov, bi ga bilo treba prepovedati, razen v nujnih primerih, pri motnjah v obratovanju ali med nekaterimi posebnimi dogodki, pri katerih se izpuščanju ni mogoče povsem izogniti.

(36)Sežig na bakli je nadzorovano zgorevanje metana zaradi odstranitve v napravi, zasnovani za to zgorevanje. Kadar se izvaja med običajno proizvodnjo nafte ali zemeljskega plina in zaradi nezadostnih naprav ali geoloških razmer za ponovni vbrizg metana, njegovo uporabo na lokaciji ali odpremo na trg, se šteje za rutinski sežig na bakli. Rutinski sežig na bakli bi bilo treba prepovedati. Sežig na bakli bi moral biti dovoljen le, če je edina alternativa izpuščanju in če izpuščanje ni prepovedano. Izpuščanje je za okolje bolj škodljivo kot sežig na bakli, saj v ozračje sproščeni plin običajno vsebuje visoke ravni metana, medtem ko metan pri sežigu na bakli oksidira v ogljikov dioksid.

(37)Za sežig na bakli kot alternativo izpuščanju morajo biti naprave za sežig na bakli, v katerih zgoreva metan, učinkovite. Zato bi bilo treba zahtevo po učinkovitosti zgorevanja vključiti tudi za primere, v katerih je dopusten sežig na bakli. Zahtevati bi bilo treba tudi uporabo pilotnih gorilnikov, ki zagotavljajo zanesljivejši vžig, saj nanje ne vpliva veter.

(38)Ponovni vbrizg, uporaba na lokaciji ali odprema metana na trg bi morale vedno biti boljše možnosti od sežiga metana na bakli in s tem njegovega izpuščanja. Upravljavci/operaterji, ki izpuščajo metan, bi morali pristojnim organom predložiti dokaz, da niti ponovni vbrizg, uporaba na lokaciji ali odprema metana na trg niti sežig metana na bakli niso bili mogoči, upravljavci/operaterji, ki metan sežigajo na bakli, pa bi morali pristojnim organom predložiti dokaz, da ponovni vbrizg, uporaba na lokaciji ali odprema metana na trg niso bili mogoči.

(39)Upravljavci/operaterji bi morali pristojne organe nemudoma obvestiti o večjih dogodkih izpuščanja in sežiga na bakli ter jim predložiti izčrpnejša poročila o vseh tovrstnih dogodkih. Zagotoviti bi morali tudi, da so oprema in naprave v skladu s standardi, določenimi v pravu Unije.

(40)Emisije metana iz neaktivnih naftnih in plinskih vrtin predstavljajo tveganje za javno zdravje, varnost in okolje. Zato bi morale še vedno veljati obveznosti spremljanja in poročanja, pri čemer bi bilo treba te vrtine in območja vrtin rekultivirati in jih sanirati. V takih primerih bi morale imeti države članice prevladujočo vlogo, zlasti pri pripravi evidenc in načrtov za ublažitev.

(41)Podatki iz evidence EU o toplogrednih plinih kažejo, da so emisije metana iz premogovnikov največji posamezni vir emisij metana v energetskem sektorju Unije. Leta 2019 so neposredne emisije iz sektorja premogovništva predstavljale 31 % emisij metana, kar je skoraj enako 33-odstotnemu deležu neposrednih emisij metana iz zemeljskega plina in nafte skupaj.

(42)Na ravni Unije trenutno ni posebnih predpisov, ki bi omejevali emisije metana iz premogovništva, kljub razpoložljivosti širokega nabora blažitvenih tehnologij. Niti na ravni Unije niti na mednarodni ravni ni standardov spremljanja, poročanja in preverjanja v zvezi s premogom. V Uniji je poročanje o emisijah metana iz premogovništva del poročanja držav članic o emisijah toplogrednih plinov, podatki iz podzemnih rudnikov pa so vključeni tudi v Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 166/2006 23 .

(43)Emisije metana so povezane predvsem s podzemnimi rudarskimi dejavnostmi v aktivnih in opuščenih rudnikih 24 . V aktivnih podzemnih rudnikih se koncentracija metana v zraku stalno nadzoruje, saj pomeni nevarnost za zdravje in varnost. V podzemnih premogovnikih se velika večina emisij metana pojavi prek prezračevalnih in odvajalnih sistemov ali sistemov za razplinjevanje, ki sta glavna načina za znižanje koncentracije metana v zračnih rovih rudnika.

(44)Ko je proizvodnja ustavljena in je rudnik zaprt ali opuščen, se iz njega še naprej sprošča metan, imenovan metan iz opuščenega rudnika. Te emisije se običajno pojavljajo pri natančno opredeljenih točkovnih virih, kot so prezračevalni jaški ali ventili za regulacijo tlaka. Z večjimi podnebnimi ambicijami in preusmeritvijo proizvodnje energije na ogljično manj intenzivne vire energije se bodo emisije metana iz opuščenih rudnikov v Uniji verjetno povečale. Ocenjuje se, da se še deset let po prenehanju rudarjenja metan iz nezaplavljenih rudnikov še naprej sprošča na ravni, ki dosega približno 40 % emisij, zabeleženih ob zaprtju 25 . Poleg tega je obravnava metana iz opuščenih rudnikov še vedno razdrobljena zaradi različnih lastniških pravic in pravic do izkoriščanja v EU. Države članice bi zato morale vzpostaviti popis zaprtih in opuščenih premogovnikov, poleg tega bi bilo treba od njih ali od opredeljene odgovorne strani zahtevati, da namestijo naprave za merjenje emisij metana.

(45)Iz obratujočih površinskih premogovnikov v Uniji, v katerih se proizvaja lignit, se izpušča manj metana kot iz podzemnih premogovnikov. Glede na evidenco Unije o toplogrednih plinih se je iz obratujočih površinskih premogovnikov leta 2019 izpustilo 166 kiloton metana v primerjavi z 828 kilotonami iz podzemnih premogovnikov 26 . Merjenje emisij metana iz površinskih premogovnikov je zahtevno zaradi njihove razpršenosti na širšem območju. Zato se kljub razpoložljivi tehnologiji 27 emisije iz površinskih rudnikov redko merijo. Emisije metana iz površinskih rudnikov je mogoče določiti z uporabo za bazen specifičnih premogovnih emisijskih faktorjev 28 , z večjo natančnostjo pa z uporabo za rudnik ali nahajališče specifičnih emisijskih faktorjev, saj imajo premogovniški bazeni nahajališča z različno metansko kapaciteto 29 . Emisijske faktorje je mogoče izpeljati iz merjenja vsebnosti plina v plasteh, ki se vzorčijo iz jeder raziskovalnih vrtin 30 . Upravljavci rudnikov bi zato morali izvajati meritve emisij metana v površinskih premogovnikih z uporabo takih emisijskih faktorjev.

(46)Zato bi morali upravljavci rudnikov izvajati stalne meritve in količinsko opredelitev emisij metana iz prezračevalnih jaškov v podzemnih premogovnikih, stalne meritve izpuščenega in na bakli sežganega metana v odvajalnih postajah ter uporabljati specifične emisijske faktorje za površinske premogovnike. Te podatke bi morali sporočiti pristojnim organom.

(47)Trenutno je ublažitev emisij metana mogoče najbolje doseči v obratujočih in zaprtih ali opuščenih podzemnih premogovnikih. Učinkovita ublažitev emisij metana iz obratujočih in zaprtih ali opuščenih površinskih premogovnikov je trenutno omejena zaradi tehnologije. Vendar pa bi bilo treba v podporo raziskavam in razvoju glede tehnologij za blažitev teh emisij v prihodnosti zagotoviti učinkovito in podrobno spremljanje obsega teh emisij, poročanje o njih in njihovo preverjanje.

(48)Podzemni premogovniki so bodisi rudniki črnega premoga bodisi rudniki koksnega premoga. Črni premog se uporablja predvsem kot vir energije, koksni premog pa se uporablja kot gorivo in kot reaktant v procesu proizvodnje jekla. Za rudnike koksnega premoga in rudnike črnega premoga bi morala veljati obveznost merjenja emisij metana, poročanja o njih in njihovega preverjanja.

(49)Za obratujoče podzemne premogovnike bi bilo treba zmanjševanje emisij metana izvajati s postopnim opuščanjem izpuščanja in sežiga na bakli. V zvezi z zaprtimi ali opuščenimi podzemnimi premogovniki lahko zaplavljenje rudnika sicer prepreči emisije metana, vendar se ne izvaja sistematično in predstavlja okoljsko tveganje. Tudi v teh rudnikih bi bilo treba postopno opustiti izpuščanje in sežig na bakli. Ker geološke omejitve in okoljski vidiki onemogočajo univerzalen pristop za ublažitev emisij metana iz opuščenih podzemnih premogovnikov 31 , bi morale države članice pripraviti lasten načrt za blažitev, pri čemer bi morale upoštevati te omejitve in tehnično izvedljivost ublažitve emisij metana iz opuščenega rudnika.

(50)Svet je 28. junija 2021 na predlog Komisije sprejel novo pravno podlago Raziskovalnega sklada za premog in jeklo 32 , ki predvideva podporo raziskavam in inovacijam za spremembo namena nekdaj obratujočih premogovnikov ali premogovnikov v postopku zapiranja in povezane infrastrukture v skladu s splošnim ciljem odmika od premoga in mehanizma za pravični prehod. V tem okviru bo eden glavnih ciljev novega programa Raziskovalnega sklada za premog in jeklo v prihodnjih letih zmanjševanje okoljskih vplivov premogovnikov v prehodu, zlasti v zvezi z emisijami metana.

(51)Unija je odvisna od uvoza 70 % svoje porabe črnega premoga, 97 % porabe nafte in 90 % porabe zemeljskega plina. Na voljo ni natančnega znanja o obsegu, izvoru ali naravi emisij metana, ki so povezane z energijo iz fosilnih virov, porabljeno v Uniji, vendar nastajajo v tretjih državah.

(52)Učinki globalnega segrevanja, ki jih povzročajo emisije metana, so čezmejni. Čeprav so nekatere države proizvajalke energije iz fosilnih virov začele ukrepati na nacionalni ravni, da bi zmanjšale emisije metana v svojih energetskih sektorjih, za številne izvoznike na njihovih domačih trgih ne veljajo nobeni predpisi. Taki upravljavci/operaterji potrebujejo jasne spodbude za ukrepanje v zvezi s svojimi emisijami metana, zato bi morale biti na trgih na voljo pregledne informacije o emisijah metana.

(53)Trenutno je na voljo malo točnih podatkov (stopnja 3 UNFCCC ali enakovredna stopnja) o mednarodnih emisijah metana. Številne države izvoznice fosilnih goriv sekretariatu UNFCCC še niso predložile popolnih podatkov iz evidenc. Obenem so na voljo dokazi o velikem povečanju emisij metana iz dejavnosti pridobivanja nafte in plina po vsem svetu v zadnjih 20 letih, in sicer s 65 na 80 milijonov ton na leto 33 .

(54)Kot je bilo napovedano v sporočilu o strategiji EU za metan 34 , je Unija zavezana sodelovanju s svojimi energetskimi partnerji in drugimi ključnimi državami uvoznicami energije iz fosilnih virov za boj proti emisijam metana na svetovni ravni. Energetska diplomacija na področju emisij metana je že prinesla pomembne rezultate. Septembra 2021 so Unija in Združene države napovedale svetovno zavezo za metan, ki predstavlja politično zavezo za zmanjšanje svetovnih emisij metana za 30 % do leta 2030 (glede na raven iz leta 2020), sprejeta pa je bila na konferenci ZN o podnebnih spremembah (COP26) novembra 2021 v Glasgowu. K podpori tej zavezi se je obvezalo več kot sto držav, ki predstavljajo skoraj polovico svetovnih antropogenih emisij metana. Svetovna zaveza za metan vključuje zavezo o prehodu na uporabo najboljših razpoložljivih metodologij evidentiranja za količinsko določanje emisij metana s posebnim poudarkom na velikih emisijskih virih.

(55)Poleg tega bo imela mednarodna opazovalnica emisij metana pomembno in vodilno vlogo pri povečanju preglednosti svetovnih emisij metana v energetskem sektorju. Svet je ustanovitev mednarodne opazovalnice emisij metana podprl v sklepih iz januarja 2021 o podnebni in energetski diplomaciji 35 .

(56)Komisija bo sodelovala z mednarodno opazovalnico emisij metana pri vzpostavitvi indeksa oskrbe z metanom, kot je izrecno navedeno v sporočilu o strategiji EU za metan 36 . Ta indeks bi zagotavljal podatke o emisijah metana iz različnih virov energije iz fosilnih virov z vsega sveta, vključno z ocenami in meritvami na izvoru vira ter spremljanjem iz zraka/satelitskim spremljanjem, s čimer bi kupcem energije iz fosilnih virov omogočal sprejemanje informiranih odločitev o nakupu na podlagi emisij metana iz fosilnih virov energije.

(57)Unija hkrati z nadaljevanjem uspešnih diplomatskih prizadevanj za doseganje takšnih globalnih zavez še naprej spodbuja znatno zmanjšanje emisij metana na svetovni ravni, zlasti v državah, ki Uniji dobavljajo energijo iz fosilnih virov.

(58)Zato bi bilo treba od uvoznikov energije iz fosilnih virov v Unijo zahtevati, da državam članicam zagotovijo informacije o ukrepih v zvezi z merjenjem emisij metana, poročanjem o njih in njihovi blažitvi, ki jih izvajajo izvozniki, zlasti o uporabi regulativnih ali prostovoljnih ukrepov za nadzor njihovih emisij metana, vključno z ukrepi, kot so raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja ali ukrepi za nadzor in omejitev izpuščanja in sežiga metana na bakli. Ravni merjenja in poročanja, določene v zahtevah po informacijah, ki se uporabljajo za uvoznike, ustrezajo ravnem, ki naj bi se od upravljavcev/operaterjev iz Unije zahtevale v tej uredbi, kot je navedeno v uvodnih izjavah 24 do 26 in 46. Informacije o ukrepih za nadzor emisij metana niso bolj obremenjujoče od tistih, ki se zahtevajo od upravljavcev/operaterjev Unije.

(59)Države članice bi morale te informacije sporočiti Komisiji. Na podlagi teh informacij bi morala Unija vzpostaviti in upravljati podatkovno zbirko o preglednosti za uvoz energije iz fosilnih virov v Unijo, v kateri bi bilo podrobno navedeno, ali so izvozna podjetja pristopila k partnerstvu za metan na področju nafte in plina za naftna in plinska podjetja, in, če je ta zbirka vzpostavljena, enakovreden standard za premogovniška podjetja, priznan na mednarodni ravni ali ravni Unije. Iz teh informacij bi morala biti razvidna stopnja zavezanosti podjetij v državah izvoznicah merjenju emisij metana, poročanju o njih in njihovem preverjanju v skladu z metodami poročanja UNFCCC stopnje 3. Taka podatkovna zbirka o preglednosti bi se uporabljala kot vir informacij za odločitve o nakupu, ki jih sprejmejo uvozniki energije iz fosilnih virov v Unijo, ter za druge deležnike in javnost. Podatkovna zbirka o preglednosti bi morala odražati tudi prizadevanja podjetij v Uniji in podjetij, ki izvažajo energijo iz fosilnih virov v Unijo, za merjenje emisij metana in poročanje o njih, pa tudi za njihovo zmanjšanje. Vključevati bi morala tudi informacije o regulativnih ukrepih za merjenje, poročanje in blažitev v državah, v katerih se proizvaja energija iz fosilnih virov.

(60)Poleg tega bi morala Unija vzpostaviti orodje za globalno spremljanje povzročiteljev emisij metana, ki bi zagotavljalo informacije o obsegu, pojavu in lokaciji virov z visokimi emisijami metana. To bi moralo dodatno spodbuditi dejanske in dokazljive rezultate, ki jih podjetja v Uniji in podjetja, ki Uniji dobavljajo energijo iz fosilnih virov, dosegajo pri izvajanju predpisov o metanu in učinkovitih blažitvenih ukrepov. Orodje naj bi združevalo podatke več certificiranih ponudnikov podatkov in storitev, vključno s komponento Copernicus v okviru Vesoljskega programa EU in Mednarodne opazovalnice emisij metana. Moralo bi biti podlaga za dvostranske dialoge Komisije z zadevnimi državami, v okviru katerih bi razpravljali o različnih scenarijih, predvidenih za politike in ukrepe v zvezi z emisijami metana.

(61)Ukrepi iz uvodnih izjav 58 do 60 bi morali skupaj povečati preglednost za kupce, kar bi jim omogočilo sprejemanje informiranih odločitev glede nabave in izboljšalo možnost širše uporabe rešitev za ublažitev emisij metana po vsem svetu. Poleg tega naj bi se z njimi dodatno spodbujalo mednarodna podjetja, da prevzamejo mednarodne standarde za merjenje emisij metana in poročanje o njih, na primer v okviru partnerstva za metan na področju nafte in plina, ali sprejmejo učinkovite ukrepe za merjenje, poročanje in ublažitev. Ti ukrepi so zasnovani kot podlaga za postopen pristop za povišanje ravni strogosti ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz. Na Komisijo bi bilo zato treba prenesti pooblastilo za spreminjanje ali dopolnitev zahtev glede poročanja za uvoznike. Poleg tega bi morala Komisija oceniti izvajanje teh ukrepov ter – če meni, da je to primerno – v pregled predložiti predloge za uvedbo strožjih ukrepov za uvoznike in zagotovitev primerljive ravni učinkovitosti ukrepov, ki se v tretjih državah uporabljajo za spremljanje emisij metana, poročanje o njih ter njihovo preverjanje in blažitev. Pri oceni bi bilo treba upoštevati delo, ki ga je opravila Mednarodna opazovalnica emisij metana, vključno z indeksom oskrbe z metanom, podatkovno zbirko za preglednost in orodjem za globalno spremljanje povzročiteljev emisij metana. Če se Komisiji zdi primerno povišati raven strogosti ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz, je zlasti pomembno, da se med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, med drugim z ustreznimi tretjimi državami.

(62)Države članice bi morale zagotoviti, da se kršitve te uredbe kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, ki lahko vključujejo globe in periodične denarne kazni, ter sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Da bi imele kazni pomemben odvračilni učinek, bi morale biti ustrezne glede na vrsto kršitve, možno korist za upravljavca/operaterja ter vrsto in resnost okoljske škode. Pri izreku kazni bi bilo treba ustrezno upoštevati naravo, težo in trajanje zadevne kršitve. Izrek kazni bi moral biti sorazmeren ter v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, vključno z veljavnimi procesnimi jamstvi in načeli iz Listine o temeljnih pravicah.

(63)Da bi zagotovili večjo doslednost, bi bilo treba določiti seznam vrst kršitev, za katere bi bilo treba naložiti kazni. Za spodbujanje doslednejše uporabe kazni bi bilo treba določiti skupna neizčrpna in okvirna merila za uporabo kazni. Odvračilni učinek kazni bi bilo treba okrepiti z možnostjo objave informacij v zvezi s kaznimi, ki jih naložijo države članice, v skladu z zahtevami glede varstva podatkov iz uredb (EU) 2016/679 37 in (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 38 .

(64)Zaradi določb, v skladu s katerimi je treba naložbe reguliranih upravljavcev/operaterjev upoštevati pri določanju tarif, bi bilo treba Uredbo (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta 39 spremeniti tako, da se agencijo ACER pooblasti, da da na voljo sklop kazalnikov in referenčnih vrednosti za primerjavo stroškov naložb na enoto, povezanih z merjenjem emisij metana, poročanjem o njih in njihovim zmanjševanjem, za primerljive projekte.

(65)Za opredelitev elementov postopnega opuščanja izpuščanja in sežiga na bakli v rudnikih koksnega premoga bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo omejitev za izpuščanje metana iz prezračevalnih jaškov za rudnike koksnega premoga. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za dopolnitev te uredbe s spremembo ali dopolnitvijo informacij, ki jih morajo zagotoviti uvozniki, da bi se lahko od njih zahtevale dodatne informacije, če se to izkaže za potrebno. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, med drugim na ravni strokovnjakov, in da se taka posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(66)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme podrobna pravila v zvezi s skupnimi oblikami poročanja. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 40 .

(67)Upravljavcem/operaterjem in pristojnim organom bi bilo treba omogočiti razumen rok, v katerem sprejmejo potrebne pripravljalne ukrepe za izpolnitev zahtev iz te uredbe.

(68)Ker cilja te uredbe, in sicer natančnega merjenja emisij metana v energetskem sektorju, poročanja o njih ter njihovega preverjanja in zmanjšanja, države članice ne morejo doseči same in ker se ta cilj zaradi njegovega obsega lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.    Ta uredba določa pravila za natančno merjenje emisij metana v energetskem sektorju Unije, poročanje o njih in njihovo preverjanje ter za zmanjšanje teh emisij, med drugim z raziskavami za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja ter omejitvami izpuščanja in sežiga na bakli. Ta uredba določa tudi pravila o orodjih, ki zagotavljajo preglednost emisij metana iz uvoza energije iz fosilnih virov v Unijo.

2.    Ta uredba se uporablja za:

(a) predhodno raziskovanje nahajališč in proizvodnjo nafte in zemeljskega plina ter zbiranje in predelavo zemeljskega plina;

(b) prenos, distribucijo in podzemno skladiščenje plina ter terminale za utekočinjeni zemeljski plin (UZP), ki obratujejo s fosilnim in/ali obnovljivim (bio- ali sintetičnim) metanom;

(c) obratujoče podzemne in površinske premogovnike ter zaprte in opuščene podzemne premogovnike.

3.    Ta uredba se uporablja za emisije metana, ki nastajajo zunaj Unije, v zvezi z zahtevami po informacijah za uvoznike, podatkovno zbirko za preglednost v zvezi z metanom in orodjem za spremljanje emisijskih virov metana.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)    „emisije metana“ pomenijo vse neposredne emisije iz vseh sestavnih delov, ki so potencialni viri emisij metana, bodisi zaradi namernega ali nenamernega izpuščanja bodisi zaradi nepopolnega zgorevanja na baklah, ali iz drugih sestavnih delov in nenamernih uhajanj;

(2)    „operater prenosnega sistema“ ima pomen, ki mu je pripisan v [členu 2(4) Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta 41 ] [prilagoditi v skladu s sedanjim predlogom za prenovitev];

(3)    „operater distribucijskega sistema“ ima pomen, ki mu je pripisan v [členu 2(6) Direktive 2009/73/ES] [se prilagodi v skladu s sedanjim predlogom za prenovitev];

(4)    „upravljavec/operater“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje sredstvo ali, če je tako določeno v nacionalni zakonodaji, na katero je bilo preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje za tehnično delovanje sredstva;

(5)    „upravljavec rudnika“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje rudnik ali, če je tako določeno v nacionalni zakonodaji, na katero je bilo preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje v zvezi s tehničnim delovanjem rudnika;

(6)    „preverjanje“ pomeni dejavnosti, ki jih opravlja preveritelj za ugotavljanje skladnosti poročil, ki jih pošljejo upravljavci/operaterji in upravljavci rudnikov;

(7)    „preveritelj“ pomeni pravno osebo, ki ni pristojni organ, imenovano v skladu s členom 4 te uredbe, ki opravlja dejavnosti preverjanja in ki jo je v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 akreditiral nacionalni akreditacijski organ, ali drugače pooblaščeno fizično osebo, ne glede na člen 5(2) navedene uredbe, v času izdaje izjave o preverjanju;

(8)    „vir“ pomeni sestavni del ali geološko strukturo, iz katere se namerno ali nenamerno, občasno ali trajno sprošča metan v ozračje;

(9)    „sredstvo“ pomeni poslovno ali operativno enoto, ki jo lahko sestavlja več objektov ali lokacij, vključno s sredstvi pod operativnim nadzorom upravljavca/operaterja (upravljana sredstva) in sredstvi, ki niso pod operativnim nadzorom upravljavca/operaterja (neupravljana sredstva);

(10)    „emisijski faktor“ pomeni koeficient, ki količinsko opredeljuje emisije ali odvzeme plina na enoto dejavnosti in ki pogosto temelji na vzorcu merilnih podatkov, v zvezi s katerimi se izračuna povprečje za določitev reprezentativne stopnje emisij za dano raven dejavnosti v danem nizu pogojev obratovanja;

(11)    „generični emisijski faktor“ pomeni standardiziran emisijski faktor za vsako vrsto vira emisije, ki izhaja iz evidenc ali podatkovnih zbirk, nikakor pa ni preverjen z neposrednimi meritvami;

(12)    „specifični emisijski faktor“ pomeni emisijski faktor, ki je izpeljan iz neposrednih meritev;

(13)    „neposredna meritev“ pomeni neposredno količinsko opredelitev emisij metana na izvoru vira z napravo za merjenje metana;

(14)    „emisije metana na lokaciji“ pomenijo vse vire emisij znotraj sredstva;

(15)    „meritev na lokaciji“ pomeni meritev od zgoraj navzdol in običajno vključuje uporabo senzorjev, nameščenih na mobilni platformi, kot so vozila, droni, zrakoplovi, čolni in sateliti, ali druga sredstva za pridobitev popolnega pregleda nad emisijami na celotni lokaciji;

(16)    „podjetje“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja vsaj eno od naslednjih nalog: črpanje, predhodno raziskovanje nahajališč in proizvodnja nafte in zemeljskega plina, zbiranje in predelava zemeljskega plina, njegov prenos, distribucija in podzemno skladiščenje, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP);

(17)    „raziskava za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja“ pomeni raziskavo za opredelitev virov emisij metana, vključno z uhajanjem in nenamernim izpuščanjem;

(18)    „izpuščanje“ pomeni sproščanje nezgorelega metana v ozračje, bodisi namerno iz procesov ali dejavnosti ali naprav, ki so za to namenjene, bodisi nenamerno v primeru motnje v obratovanju ali geoloških omejitev;

(19)    „sežig na bakli“ pomeni nadzorovano zgorevanje metana zaradi odstranitve v napravi, zasnovani za to zgorevanje;

(20)    „nujen primer“ pomeni začasno, nepričakovano in redko situacijo, v kateri je emisija metana neizogibna in nujna za preprečitev takojšnjega in znatnega negativnega vpliva na varnost ljudi, javno zdravje ali okolje, vendar ne vključuje situacij, ki izhajajo iz naslednjih dogodkov ali so z njimi povezane:

(a) upravljavec/operater ne namesti ustrezne opreme z zadostno zmogljivostjo za pričakovano ali dejansko proizvodno stopnjo in tlak v okviru proizvodnje;

(b) upravljavec/operater ne omeji proizvodnje, kadar proizvodna stopnja presega zmogljivost povezane opreme ali sistema zbiranja, razen če je presežna proizvodnja posledica nujnega primera, motnje v obratovanju ali nenačrtovanega popravila v nadaljnjem proizvodnem procesu in traja največ osem ur od uradnega obvestila o težavah z zmogljivostjo v nadaljnjem proizvodnem procesu;

(c) načrtovanega vzdrževanja;

(d) malomarnosti upravljavcev/operaterjev;

(e) ponavljajočih se napak, tj. štiri ali več okvar istega kosa opreme v zadnjih 30 dneh;

(21)    „motnja v obratovanju“ pomeni nenadno, neizogibno okvaro ali odpoved opreme, ki je zunaj razumnega nadzora upravljavca/operaterja in ki bistveno moti obratovanje, vendar ne vključuje okvare ali odpovedi, ki je v celoti ali deloma posledica slabega vzdrževanja, neprevidnega obratovanja ali druge okvare ali odpovedi opreme, ki jo je mogoče preprečiti;

(22)    „rutinski sežig na bakli“ pomeni sežig med običajno proizvodnjo nafte ali zemeljskega plina in zaradi nezadostnih naprav ali geoloških razmer za ponovni vbrizg metana, njegovo uporabo na lokaciji ali odpremo na trg;

(23)    „stolp bakle“ pomeni napravo, opremljeno z gorilnikom, ki se uporablja za sežiganje metana;

(24)    „neaktivna vrtina“ pomeni naftno ali plinsko vrtino ali območje vrtine, kjer so se dejavnosti za raziskovanje ali izkoriščanje prenehale vsaj za eno leto;

(25)    „sanacija“ pomeni postopek čiščenja onesnažene vode in tal;

(26)    „rekultivacija“ pomeni postopek vrnitve vrtine ali območja vrtine v stanje tal in vegetacije, podobno tistemu, ki je obstajalo pred posegom vanj;

(27)    „premogovnik“ pomeni lokacijo, na kateri poteka ali je potekalo pridobivanje premoga, vključno z zemljišči, izkopi, podzemnimi prehodi, jaški, pobočji, predori in delovišči, objekti, napravami, opremo, stroji in orodji, ki se nahajajo na površini ali pod zemljo in se uporabljajo ali nastanejo pri pridobivanju lignita, subbituminoznega premoga, bituminoznega premoga ali antracita iz njegovih naravnih nahajališč v zemlji na kakršen koli način ali s kakršno koli metodo, vključno s pripravo premoga za pridobivanje;

(28)    „obratujoči premogovnik“ pomeni premogovnik, v zvezi s katerim večina prihodkov izvira iz pridobivanja lignita, subbituminoznega premoga, bituminoznega premoga ali antracita in v katerem velja vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) razvoj rudnika je v teku;

(b) premog je bil pridobljen v zadnjih 90 dneh;

(c) ventilatorji za prezračevanje rudnika delujejo;

(29)    „podzemni premogovnik“ pomeni premogovnik, v katerem se premog pridobiva tako, da se v zemljo izkoplje predor do sloja premoga, ki se nato izkoplje s podzemno rudarsko opremo, kot so stroji za rezanje ter stroji za kontinuirani, širokočelni odkop in kratkočelni odkop, in se prenese na površje;

(30)    „površinski premogovnik“ pomeni premogovnik, v katerem premog leži blizu površja in ga je mogoče pridobivati z odstranitvijo krovnih plasti kamnin in zemlje;

(31)    „prezračevalni jašek“ pomeni navpični prehod, ki se uporablja za dovajanje svežega zraka pod zemljo ali za odstranjevanje metana in drugih plinov iz podzemnega premogovnika;

(32)    „odvajalna postaja“ pomeni postajo, ki zbira metan iz sistema za odvajanje plina iz premogovnika;

(33)    „odvajalni sistem“ pomeni sistem, ki lahko vključuje več virov metana in odvaja plin, bogat z metanom, iz premogonosnih plasti ali okoliških kamninskih slojev in ga dovaja do odvajalne postaje;

(34)    „dejavnosti po končanju rudarjenja“ pomenijo dejavnosti, ki se izvajajo po tem, ko se premog izkoplje in prepelje na površje, vključno z ravnanjem z njim, njegovo predelavo, skladiščenjem in prevozom;

(35)    „neprekinjeno merjenje“ pomeni merjenje, pri katerem se odčitek opravi vsaj vsako minuto;

(36)    „metan v prezračevalnem zraku“ pomeni metan, ki se sprošča iz premogonosnih plasti in drugih plinonosnih plasti ter vstopa v prezračevalni zrak in se odvaja iz prezračevalnega jaška;

(37)    „nahajališče premoga“ je območje zemljišča, ki vsebuje znatne količine premoga, primerne za rudarjenje, opredeljeno v skladu z metodologijo države članice o dokumentiranju geoloških nahajališč rudnin;

(38)    „zaprti premogovnik“ pomeni premogovnik z opredeljenim upravljavcem, lastnikom ali koncesionarjem, ki je zaprt v skladu z veljavnimi zahtevami za izdajo dovoljenj ali drugimi predpisi;

(39)    „opuščeni premogovnik“ pomeni premogovnik, katerega upravljavca, lastnika ali koncesionarja ni mogoče opredeliti ali ki ni bil zaprt na predpisan način;

(40)    „rudnik koksnega premoga“ pomeni rudnik, v katerem je vsaj 50 % povprečne proizvodnje v zadnjih treh razpoložljivih letih predstavljal koksni premog, kot je opredeljen v Prilogi B k Uredbi (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 42 ;

(41)    „uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki v okviru gospodarske dejavnosti daje na trg Unije energijo iz fosilnih virov iz tretje države.

Člen 3

Stroški reguliranih upravljavcev/operaterjev

1.    Regulativni organi pri določanju ali potrjevanju tarif za prenos ali distribucijo ali metodologij, ki jih uporabljajo operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov, upravljavci terminalov za UZP ali druge regulirane družbe, po potrebi vključno z upravljavci podzemnih skladišč plina, upoštevajo nastale stroške in naložbe za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, če ustrezajo stroškom in naložbam učinkovitega in strukturno primerljivega reguliranega operaterja.

2.    Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) vsaka tri leta določi in objavi sklop kazalnikov in ustreznih referenčnih vrednosti za primerjavo stroškov naložbe na enoto, povezanih z merjenjem emisij metana, poročanjem o njih in njihovim zmanjševanjem, za primerljive projekte.

Poglavje 2

Pristojni organi in neodvisno preverjanje

Člen 4

Pristojni organi

1.    Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, odgovornih za spremljanje in izvrševanje uporabe te uredbe.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih in kontaktnih podatkih pristojnih organov do … [3 mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. Države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli spremembah imen ali kontaktnih podatkov pristojnih organov.

2.    Komisija objavi seznam pristojnih organov in ga redno posodablja.

3.    Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi ustrezna pooblastila in vire za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe.

Člen 5

Naloge pristojnih organov

1.    Pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

2.    Upravljavci/operaterji in upravljavci rudnikov pristojnim organom zagotovijo vso potrebno pomoč, da omogočijo ali olajšajo izvajanje nalog pristojnih organov iz te uredbe, zlasti v zvezi z dostopom do prostorov in predložitvijo dokumentacije ali evidenc.

3.    Pristojni organi sodelujejo med seboj in s Komisijo ter po potrebi z organi tretjih držav, da bi zagotovili skladnost s to uredbo. Komisija lahko vzpostavi mrežo pristojnih organov za spodbujanje sodelovanja s potrebno ureditvijo za izmenjavo informacij in primerov dobre prakse ter omogoči posvetovanja.

4.    Kadar je treba poročila objaviti v skladu s to uredbo, jih pristojni organi dajo na voljo javnosti brezplačno, na za to določenem spletnem mestu ter v prosto dostopni in prenosljivi obliki, ki jo je mogoče urejati.

Če so informacije zaupne v skladu s členom 4 Direktive 2003/4/ES, pristojni organi navedejo vrsto informacij, ki so bile zadržane, in razlog za to.

Člen 6

Inšpekcijski pregledi

1.    Pristojni organi izvajajo redne inšpekcijske preglede, da preverijo skladnost upravljavcev/operaterjev ali upravljavcev rudnikov z zahtevami iz te uredbe. Prvi inšpekcijski pregled se zaključi do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

2.    Inšpekcijski pregledi po potrebi vključujejo preglede na kraju samem ali revizije na terenu s pregledom dokumentacije in evidenc, ki dokazujejo skladnost z zahtevami iz te uredbe, odkrivanje emisij metana in merjenje koncentracij metana v njih ter vse nadaljnje ukrepe, ki jih izvede pristojni organ ali se izvedejo v njegovem imenu za preverjanje in spodbujanje skladnosti lokacij ali obratov z zahtevami iz te uredbe.

Če je bila pri inšpekcijskem pregledu ugotovljena resna kršitev zahtev iz te uredbe, pristojni organi v okviru poročila iz odstavka 5 izdajo obvestilo o popravnih ukrepih, ki jih mora izvesti upravljavec/operater ali upravljavec rudnika.

3.    Po prvem inšpekcijskem pregledu iz odstavka 1 pristojni organi pripravijo programe za redne inšpekcijske preglede. Obdobje med inšpekcijskimi pregledi temelji na oceni tveganja za okolje in ni daljše od dveh let. Če se pri inšpekcijskem pregledu ugotovi resna kršitev zahtev iz te uredbe, se naslednji inšpekcijski pregled opravi v enem letu.

4.    Pristojni organi izvajajo izredne inšpekcijske preglede, da:

(a) raziščejo utemeljene pritožbe iz člena 7 in primere neskladnosti čim prej po datumu, ko se pristojni organi seznanijo s takimi pritožbami ali neskladnostjo;

(b) zagotovijo, da so bila odpravljena uhajanja ali izvedene zamenjave sestavnih delov v skladu s členom 14.

5.     Po vsakem inšpekcijskem pregledu pristojni organi pripravijo poročilo, v katerem opišejo pravno podlago za inšpekcijski pregled, izvedene postopkovne ukrepe, ustrezne ugotovitve in priporočila za nadaljnje ukrepanje upravljavca/operaterja ali upravljavca rudnika.

Poročilo se uradno predloži zadevnemu upravljavcu/operaterju in javno objavi v dveh mesecih od datuma inšpekcijskega pregleda. Če je bilo poročilo pripravljeno na podlagi pritožbe, vložene v skladu s členom 7, pristojni organi uradno obvestijo pritožnika, ko je poročilo javno dostopno.

Pristojni organi objavijo poročilo v skladu z Direktivo 2003/4/ES. Če so informacije zaupne v skladu s členom 4 Direktive 2003/4/ES, pristojni organi v poročilu navedejo vrsto informacij, ki so bile zadržane, in razlog za to.

6.    Upravljavci in upravljavci rudnikov sprejmejo vse potrebne ukrepe iz poročila iz odstavka 5 v roku, ki ga določijo pristojni organi, ali v katerem koli drugem roku, dogovorjenem s pristojnimi organi.

Člen 7

Pritožbe, vložene pri pristojnih organih

1.    Vsaka fizična ali pravna oseba, ki meni, da je utrpela škodo zaradi kršitve zahtev iz te uredbe s strani upravljavcev/operaterjev ali upravljavcev rudnikov, lahko pri pristojnih organih vloži pisno pritožbo.

2.    Pritožbe so ustrezno utemeljene ter vsebujejo zadostne dokaze o domnevni kršitvi in škodi, ki je zaradi nje nastala.

3.    Kadar se izkaže, da pritožba ne vsebuje zadostnih dokazov, ki bi upravičili nadaljevanje preiskave, pristojni organi obvestijo pritožnika o razlogih za svojo odločitev, da preiskave ne bodo nadaljevali.

4.    Brez poseganja v pravila, ki se uporabljajo v skladu z nacionalno zakonodajo, pristojni organi pritožnika obveščajo o ukrepih, sprejetih v postopku, in ga po potrebi obvestijo o ustreznih alternativnih oblikah pravnega varstva, kot je začetek postopka pri nacionalnem sodišču ali katerega koli drugega nacionalnega ali mednarodnega pritožbenega postopka.

5.    Pristojni organi brez poseganja v pravila, ki se uporabljajo v skladu z nacionalno zakonodajo, in na podlagi primerljivih postopkov določijo in objavijo okvirne roke za sprejetje odločitve o pritožbah.

Člen 8

Dejavnosti preverjanja in izjava o preverjanju

1.    Preveritelji ocenijo skladnost poročil o emisijah, ki jim jih v skladu s to uredbo predložijo upravljavci/operaterji ali upravljavci rudnikov. Ocenijo skladnost poročil z zahtevami iz te uredbe ter pregledajo vse vire podatkov in uporabljene metodologije, da ocenijo njihovo zanesljivost, verodostojnost in točnost, zlasti naslednje točke:

(a) izbiro in uporabo emisijskih faktorjev;

(b) metodologije, izračune, vzorčenja, statistične porazdelitve in ravni pomembnosti, ki vodijo k določitvi emisij metana;

(c) morebitna tveganja neustreznega merjenja ali poročanja;

(d) vse sisteme nadzora kakovosti ali zagotavljanja kakovosti, ki jih uporabljajo upravljavci/operaterji ali upravljavci rudnikov.

2.    Preveritelji pri izvajanju dejavnosti preverjanja iz odstavka 1 uporabljajo brezplačne in javno dostopne evropske ali mednarodne standarde za količinsko opredelitev emisij metana, katerih uporabo določi Komisija v skladu z odstavkom 5. Do datuma, ko Komisija določi uporabo teh standardov, preveritelji uporabljajo obstoječe evropske ali mednarodne standarde za količinsko opredelitev in preverjanje emisij toplogrednih plinov.

Preveritelji lahko opravijo preglede na kraju samem, da ugotovijo zanesljivost, verodostojnost in točnost uporabljenih virov podatkov in metodologij.

3.    Preveritelji izdajo izjavo o preverjanju, s katero potrdijo skladnost poročila o emisijah in v kateri podrobno opredelijo opravljeno preverjanje, ko je na podlagi njihove ocene z zadostno zanesljivostjo ugotovljeno, da je poročilo o emisijah v skladu z zahtevami iz te uredbe.

Preveritelji izdajo izjavo o preverjanju le, če je z zanesljivimi, verodostojnimi in natančnimi podatki in informacijami mogoče določiti emisije metana z razumno stopnjo gotovosti in če so sporočeni podatki skladni z ocenjenimi podatki, popolni in v njih ni nedoslednosti.

Če se v oceni ugotovi, da poročilo o emisijah ni v skladu z zahtevami iz te uredbe, preveritelji o tem obvestijo upravljavca/operaterja ali upravljavca rudnika, upravljavec/operater ali upravljavec rudnika pa preveritelju nemudoma predloži revidirano poročilo o emisijah.

4.    Upravljavci/operaterji in upravljavci rudnikov prijaviteljem zagotovijo vso potrebno pomoč, da omogočijo ali olajšajo izvajanje dejavnosti preverjanja, zlasti v zvezi z dostopom do prostorov in predložitvijo dokumentacije ali evidenc.

5.    Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za dopolnitev te uredbe z vključitvijo in določitvijo uporabe evropskih ali mednarodnih standardov za količinsko opredelitev in merjenje emisij metana za namene te uredbe.

Člen 9

Neodvisnost in akreditacija preveriteljev

1.    Preveritelji so neodvisni od upravljavcev/operaterjev in upravljavcev rudnikov, dejavnosti, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe, pa opravljajo v javnem interesu. V ta namen niti preveritelji niti kateri koli del istega pravnega subjekta niso upravljavec/operater ali upravljavec rudnika, lastnik upravljavca/operaterja ali upravljavca rudnika ali v lasti upravljavca/operaterja ali upravljavca rudnika, prav tako preveritelji z upravljavci/operaterji ali upravljavci rudnikov niso v odnosih, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost in nepristranskost.

2.    Preveritelje akreditira nacionalni akreditacijski organ v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008.

3.    Če ta uredba ne vsebuje posebnih določb o akreditaciji preveriteljev, se uporabljajo ustrezne določbe Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 10

Mednarodna opazovalnica emisij metana

1.    Pod pogojem, da se varujejo interesi Unije, se mednarodni opazovalnici emisij metana dodeli vloga preverjanja podatkov o emisijah metana, zlasti v zvezi z naslednjimi nalogami:

(a)    združevanje podatkov o emisijah metana v skladu z ustreznimi statističnimi metodami;

(b)    preverjanje metodologij in statističnih postopkov, ki jih podjetja uporabljajo za količinsko opredelitev podatkov o emisijah metana;

(c)    razvoj metodologij za združevanje in analizo podatkov v skladu z znanstveno in statistično dobro prakso, da se zagotovi višja raven točnosti ocen emisij z ustreznim opisom negotovosti;

(d)    objava zbirnih podatkov, ki jih sporočijo podjetja, po osnovnem viru in stopnji poročanja, razvrščenih po upravljanih in neupravljanih sredstvih, v skladu z zahtevami glede konkurence in zaupnosti;

(e)    poročanje o ugotovitvah o večjih razhajanjih med viri podatkov.

2.    Komisija lahko mednarodni opazovalnici emisij metana predloži podatke o emisijah metana, ki ji jih dajo na voljo pristojni organi v skladu s to uredbo.

3.    Informacije, ki jih pripravi mednarodna opazovalnica emisij metana, se dajo na voljo javnosti in Komisiji.

Poglavje 3

Emisije metana v sektorjih nafte in plina

Člen 11

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za dejavnosti iz člena 1(2), točki (a) in (b).

Člen 12

Spremljanje in poročanje

1.    Upravljavci/operaterji do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] pristojnim organom predložijo poročilo, ki vsebuje podatke o emisijah metana na ravni vira, ocenjenih z uporabo splošnih, vendar za vir specifičnih emisijskih faktorjev za vse vire.

2.    Upravljavci/operaterji do ... [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] pristojnim organom predložijo tudi poročilo, ki vsebuje podatke o neposrednih meritvah emisij metana na ravni vira za upravljana sredstva. Poročanje na taki ravni lahko vključuje uporabo meritev in vzorčenja na ravni vira kot podlage za določitev specifičnih emisijskih faktorjev, ki se uporabljajo za oceno emisij.

3.    Upravljavci/operaterji do ... [36 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in nato do 30. marca vsako leto pristojnim organom predložijo poročilo, ki vsebuje podatke o neposrednih meritvah emisij metana na ravni vira za upravljana sredstva iz odstavka 2, dopolnjeno s podatki o meritvah emisij metana na ravni lokacije, s čimer se omogočita ovrednotenje in preverjanje ocen na ravni vira, združenih po lokacijah.

Upravljavci/operaterji pred predložitvijo poročil iz tega odstavka pristojnim organom zagotovijo, da poročila oceni preveritelj in da vsebujejo izjavo o preverjanju, izdano v skladu s členoma 8 in 9.

4.    Podjetja s sedežem v Uniji do ... [36 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] pristojnim organom predložijo poročilo, ki vsebuje podatke o neposrednih meritvah emisij metana na ravni vira za neupravljana sredstva. Poročanje na taki ravni lahko vključuje uporabo meritev in vzorčenja na ravni vira kot podlage za določitev specifičnih emisijskih faktorjev, ki se uporabljajo za oceno emisij.

5.    Podjetja s sedežem v Uniji do ... [48 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in nato do 30. marca vsako leto pristojnim organom predložijo poročilo, ki vsebuje podatke o neposrednih meritvah emisij metana na ravni vira za neupravljana sredstva iz odstavka 4, dopolnjeno s podatki o meritvah emisij metana na ravni lokacije, s čimer se omogočita ovrednotenje in preverjanje ocen na ravni vira, združenih po lokacijah.

Podjetja pred predložitvijo poročil iz tega odstavka pristojnim organom zagotovijo, da poročila oceni preveritelj in da vsebujejo izjavo o preverjanju, izdano v skladu s členoma 8 in 9.

6.    Poročila iz tega člena se nanašajo na zadnje razpoložljivo koledarsko leto in vključujejo vsaj naslednje informacije:

(a) vrsto in lokacijo vira emisij;

(b) podatke po podrobnih, posameznih vrstah virov emisij;

(c) podrobne informacije o metodologijah količinske opredelitve, uporabljenih za merjenje emisij metana;

(d) vse emisije metana za upravljana sredstva;

(e) lastniški delež in emisije metana iz neupravljanih sredstev, pomnožene z lastniškim deležem;

(f) seznam subjektov z operativnim nadzorom nad neupravljanimi sredstvi.

Komisija z izvedbenimi akti določi predlogo za poročanje za poročila iz odstavkov 2, 3, 4 in 5. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 32(2).

7.    Za meritve na ravni lokacije iz odstavkov 3 in 5 se uporabijo ustrezne tehnologije količinske opredelitve, s katerimi je mogoče zagotoviti take meritve.

8.    V primeru znatnega neskladja med emisijami, ki so količinsko opredeljene z metodami na ravni vira, in emisijami, ki izhajajo iz meritev na ravni lokacije, se v istem poročevalnem obdobju izvedejo dodatne meritve.

9.    Meritve emisij metana za plinsko infrastrukturo se izvajajo v skladu z ustreznimi evropskimi (CEN) ali mednarodnimi (ISO) standardi za količinsko opredelitev emisij metana.

10.    Če so informacije zaupne v skladu z Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta 43 , upravljavci/operaterji v poročilu navedejo vrsto informacij, ki so bile zadržane, in razlog za to.

11.    Pristojni organi dajo poročila iz tega člena na voljo javnosti in Komisiji v skladu s členom 5(4), in sicer v treh mesecih po tem, ko jih predložijo upravljavci/operaterji.

Člen 13

Splošna obveznost blažitve

Upravljavci/operaterji sprejmejo vse ukrepe, ki so jim na voljo, da preprečijo in zmanjšajo emisije metana pri svojih dejavnostih.

Člen 14

Ugotavljanje in odpravljanje uhajanja

1.    Upravljavci/operaterji do ... [3 mesece od datuma začetka veljavnosti te uredbe] pristojnim organom predložijo program za ugotavljanje in odpravljanje uhajanja, v katerem podrobno navedejo vsebino raziskav, ki jih je treba izvesti v skladu z zahtevami iz tega člena.

Pristojni organi lahko od upravljavca/operaterja zahtevajo, da program spremeni ob upoštevanju zahtev iz te uredbe.

2.    Upravljavci/operaterji do ... [6 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] izvedejo raziskavo vseh ustreznih sestavnih delov, za katere so odgovorni, v skladu s programom za ugotavljanje in odpravljanje uhajanja iz odstavka 1.

Nato se raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja ponovijo vsake tri mesece.

3.    Pri izvajanju raziskav operaterji uporabljajo naprave, ki omogočajo ugotavljanje izgube metana iz sestavnih delov v koncentraciji 500 ali več delov na milijon.

4.    Upravljavci/operaterji popravijo ali zamenjajo vse sestavne dele, v zvezi s katerimi se ugotovi, da izpuščajo 500 ali več delov metana na milijon.

Popravilo ali zamenjava sestavnih delov iz prvega pododstavka se izvede takoj po ugotovitvi ali čim prej, vendar najpozneje pet dni po ugotovitvi, če operaterji lahko dokažejo, da takojšnje ukrepanje ni mogoče zaradi varnostnih ali tehničnih dejavnikov, in če operaterji določijo časovni razpored popravila in spremljanja.

Varnostni in tehnični dejavniki, ki ne dopuščajo takojšnjega ukrepanja, kot je navedeno v drugem pododstavku, so omejeni na upoštevanje varnosti osebja in ljudi v bližini, vplivov na okolje, koncentracije izgube metana, dostopnosti do sestavnega dela in razpoložljivosti nadomestnega sestavnega dela. Upoštevanje vplivov na okolje lahko vključuje primere, ko bi popravilo lahko povzročilo višjo raven emisij metana, kot če popravilo ne bi bilo opravljeno.

Če je pred popravilom ali zamenjavo potrebna ustavitev sistema, operaterji zmanjšajo uhajanje v enem dnevu po ugotovitvi in ga odpravijo do konca naslednje načrtovane ustavitve sistema ali v enem letu, kar koli nastopi prej.

5.    Ne glede na odstavek 2 upravljavci/operaterji pregledajo sestavne dele, v zvezi s katerimi je bilo med katero koli od prejšnjih raziskav ugotovljeno, da izpuščajo 500 ali več delov metana na milijon, in sicer čim prej po popravilu, opravljenem v skladu z odstavkom 4, in najpozneje 15 dni po njem, da se prepričajo, da je bilo popravilo uspešno.

Ne glede na odstavek 2 operaterji pregledajo sestavne dele, v zvezi s katerimi je bilo ugotovljeno, da izpuščajo manj kot 500 delov metana na milijon, in sicer najpozneje tri mesece po odkritju emisij, da preverijo, ali se je velikost izgube metana spremenila.

Kadar se ugotovi večje tveganje za varnost ali večje tveganje izgube metana, lahko pristojni organi priporočijo, da se raziskave zadevnih sestavnih delov izvajajo pogosteje.

6.    Brez poseganja v obveznosti poročanja v skladu z odstavkom 7 upravljavci/operaterji evidentirajo vsa ugotovljena uhajanja, ne glede na njihovo velikost, in jih stalno raziskujejo, da zagotovijo njihovo odpravljanje v skladu z odstavkom 4.

Upravljavci/operaterji evidenco hranijo vsaj deset let in te informacije na zahtevo predložijo pristojnim organom.

7.    Upravljavci/operaterji v enem mesecu po vsaki raziskavi pristojnim organom države članice, v kateri so zadevna sredstva, predložijo poročilo z rezultati raziskave ter časovni razpored popravil in spremljanja. Poročilo vsebuje vsaj elemente iz Priloge I.

Pristojni organi lahko od upravljavca/operaterja zahtevajo, da ob upoštevanju zahtev iz te uredbe spremeni poročilo ali načrt popravil in spremljanja.

8.    Upravljavci/operaterji lahko prenesejo katero koli nalogo iz tega člena. Prenesene naloge ne vplivajo na odgovornost upravljavca/operaterja in učinkovitost nadzora, ki ga izvajajo pristojni organi.

9.    Države članice zagotovijo, da so ponudnikom storitev v zvezi z raziskavami na voljo sistemi certificiranja, akreditacije ali enakovredni sistemi kvalifikacij, vključno z ustreznimi programi usposabljanja.

Člen 15

Omejitve glede izpuščanja in sežiga na bakli

1.    Izpuščanje je prepovedano, razen v okoliščinah, predvidenih v tem členu. Rutinski sežig na bakli je prepovedan.

2.    Izpuščanje je dovoljeno le v naslednjih primerih:

(a) v primeru nujnega primera ali motnje v obratovanju in

(b) kadar je to neizogibno in nujno potrebno za delovanje, popravilo, vzdrževanje ali preskušanje sestavnih delov ali opreme in ob upoštevanju obveznosti poročanja iz člena 16.

3.    Izpuščanje na podlagi odstavka 2, točka (b), vključuje naslednje posebne okoliščine, v katerih izpuščanja ni mogoče povsem odpraviti:

(a) med običajnim delovanjem nekaterih sestavnih delov, če oprema izpolnjuje vse določene standarde za opremo ter se ustrezno vzdržuje in redno pregleduje, da se čim bolj zmanjšajo izgube metana;

(b) razbremenitev ali čiščenje zadrževanja tekočine v vrtini do atmosferskega tlaka;

(c) med merjenjem ali vzorčenjem rezervoarja ali druge nizkotlačne posode;

(d) med natovarjanjem tekočin iz rezervoarja ali druge nizkotlačne posode v tovorno vozilo v skladu z veljavnimi standardi;

(e) med popravilom in vzdrževanjem, vključno z izpihovanjem in zmanjševanjem tlaka v opremi zaradi popravila in vzdrževanja;

(f) med Bradenovim testom glave;

(g) med preizkusom netesnosti;

(h) med proizvodnim preizkusom, ki traja manj kot 24 ur;

(i) kadar metan ne ustreza specifikacijam zbiralnega cevovoda, če upravljavec/operater dvakrat tedensko analizira vzorce metana, da ugotovi, ali so bile specifikacije izpolnjene, in metan usmeri v zbiralni cevovod takoj, ko so izpolnjene specifikacije cevovoda;

(j) med zagonom cevovodov, opreme ali objektov le za toliko časa, kolikor je potrebno za splakovanje nečistoč iz cevovoda ali opreme;

(k) med čiščenjem z mobilnimi čistilniki, zniževanjem tlaka zaradi popravila ali splakovanja zbiralnega cevovoda za popravilo ali vzdrževanje in le, kadar plina ni mogoče zadržati ali preusmeriti v neprizadeti del cevovoda.

4.    Kadar je izpuščanje dovoljeno v skladu z odstavkoma 2 in 3, upravljavci/operaterji izpuščajo le, kadar sežig na bakli ni tehnično izvedljiv ali bi lahko ogrozil varnost dejavnosti ali osebja. V takem primeru upravljavci/operaterji v okviru obveznosti poročanja iz člena 16 pristojnim organom dokažejo potrebo po izpuščanju namesto sežiga na bakli.

5.    Sežig na bakli je dovoljen le, če ponovni vbrizg, uporaba na lokaciji ali odprema metana na trg niso izvedljivi iz razlogov, ki niso ekonomski. V takem primeru upravljavci/operaterji v okviru obveznosti poročanja iz člena 16 pristojnim organom dokažejo potrebo po sežigu na bakli namesto ponovnega vbrizga, uporabe na lokaciji ali odpreme metana na trg.

Člen 16

Poročanje o dogodkih izpuščanja in sežiga na bakli

1.    Upravljavci/operaterji pristojne organe uradno obvestijo o dogodkih izpuščanja in sežiga na bakli:

(a) ki jih povzroči nujni primer ali motnja v obratovanju;

(b) ki trajajo skupno osem ur ali več v obdobju 24 ur od posameznega dogodka.

Uradno obvestilo iz prvega pododstavka se pošlje nemudoma po dogodku in najpozneje v 48 urah od začetka dogodka ali od trenutka, ko je upravljavec/operater zanj izvedel.

2.    Upravljavci/operaterji pristojnim organom predložijo četrtletna poročila o vseh dogodkih izpuščanja in sežiga na bakli iz odstavka 1 in člena 15 v skladu z elementi iz Priloge II.

3.    Pristojni organi dajo poročila iz tega člena vsako leto na voljo javnosti in Komisiji v skladu s členom 5(4).

Člen 17

Zahteve za standarde sežiga na bakli

1.    Če je naprava zgrajena, zamenjana ali obnovljena ali če so nameščeni novi stolpi bakle ali druge naprave za zgorevanje, upravljavci/operaterji namestijo samo naprave za zgorevanje z avtomatskim vžigalnikom ali neprekinjenim pilotom ter popolno učinkovitostjo uničenja in odstranitve ogljikovodikov.

2.     Upravljavci/operaterji zagotovijo, da so vsi stolpi bakle ali druge naprave za zgorevanje skladne z zahtevami iz odstavka 1, do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

3.    Upravljavci/operaterji izvajajo tedenske preglede stolpov bakle v skladu z elementi iz Priloge III.

Člen 18

Neaktivne vrtine

1.    Države članice do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] pripravijo in objavijo evidenco vseh neaktivnih vrtin na svojem ozemlju ali pod svojo jurisdikcijo, ki vključuje vsaj elemente iz Priloge IV.

2.    Do ... [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] se na vse neaktivne vrtine namesti oprema za merjenje emisij metana.

3.    Poročila, ki vsebujejo meritve iz odstavka 2, se predložijo pristojnim organom do ... [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsako leto do 30. marca ter zajemajo zadnje razpoložljivo koledarsko leto. Preden se poročila iz tega odstavka predložijo pristojnim organom, jih oceni preveritelj, pri čemer poročila vsebujejo izjavo o preverjanju, izdano v skladu s členoma 8 in 9.

4.    Pristojni organi dajo poročila iz tega člena na voljo javnosti in Komisiji v skladu s členom 5(4), in sicer v treh mesecih po tem, ko jih predložijo upravljavci/operaterji.

5.    Države članice so odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 2 in 3, razen kadar je mogoče določiti odgovorno stran, ki v tem primeru nosi odgovornost.

6.    Države članice razvijejo in izvajajo načrt za ublažitev posledic, da bi se sanirale, rekultivirale in trajno zamašile neaktivne vrtine, ki se nahajajo na njihovem ozemlju.

V načrtih za ublažitev posledic se uporabljajo evidence iz odstavka 1, da se določijo prednostne dejavnosti, vključno s:

   (a) sanacijo, rekultivacijo in trajno zamašitvijo vrtin;

   (b) rekultivacijo povezanih dovoznih cest;

   (c) obnovo zemljišč, vode in habitatov, na katere so vplivale vrtine in predhodne dejavnosti;

   (d) letnimi pregledi za zagotovitev, da zamašene vrtine niso več vir emisij metana.

Poglavje 4

Emisije metana v sektorju premoga

Oddelek I

Spremljanje in poročanje v obratujočih rudnikih

Člen 19

Področje uporabe

1.    Ta oddelek se uporablja za obratujoče podzemne in površinske premogovnike.

2.    Emisije metana iz obratujočih podzemnih premogovnikov vključujejo naslednje emisije:

(a)    emisije metana iz vseh prezračevalnih jaškov, ki jih uporablja upravljavec rudnika;

(b)    emisije metana iz odvajalnih postaj in sistema za odvajanje metana, ki nastanejo zaradi namernega ali nenamernega izpuščanja ali nepopolnega zgorevanja v baklah;

(c)    emisije metana, ki nastanejo med dejavnostmi po končanju rudarjenja.

3.    Emisije metana iz obratujočih površinskih premogovnikov vključujejo naslednje emisije:

(a)    emisije metana, ki nastajajo v premogovniku med rudarjenjem;

(b)    emisije metana, ki nastanejo med dejavnostmi po končanju rudarjenja.

Člen 20

Spremljanje in poročanje

1.    Pri podzemnih premogovnikih morajo upravljavci rudnikov izvajati neprekinjeno merjenje in količinsko opredelitev emisij metana v prezračevalnem zraku v vseh izpušnih prezračevalnih jaških, ki jih uporablja upravljavec rudnika, z napravo s pragom občutljivosti za koncentracijo metana najmanj 100 delov na milijon. Izvajajo tudi mesečne meritve na podlagi vzorcev.

2.    Operaterji odvajalnih postaj izvajajo stalne meritve količin izpuščenega in na bakli sežganega metana, ne glede na razloge za takšno izpuščanje in sežig na bakli.

3.    V zvezi s površinskimi premogovniki upravljavci rudnikov za količinsko opredelitev emisij, ki so posledica rudarskih dejavnosti, uporabljajo za nahajališče specifične emisijske faktorje premogovniškega metana. Upravljavci rudnikov te emisijske faktorje določijo četrtletno v skladu z ustreznimi znanstvenimi standardi in upoštevajo emisije metana iz okoliških plasti.

4.    Meritve in količinska opredelitev iz odstavkov 1 do 3 se izvajajo v skladu z ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi.

V zvezi z neprekinjenimi meritvami iz odstavkov 1 in 2, kadar del merilne opreme nekaj časa ne deluje, se lahko odčitki, opravljeni v obdobjih, ko je oprema delovala, uporabijo za oceno podatkov na sorazmerni osnovi za obdobje, ko oprema ni delovala.

Oprema, ki se uporablja za neprekinjene meritve iz odstavkov 1 in 2, deluje več kot 90 % obdobja, v katerem se uporablja za spremljanje emisij, razen v času nedelovanja zaradi ponovne kalibracije.

5.    Upravljavci rudnikov ocenijo premogovne emisije po končanju rudarjenja z uporabo premogovnih emisijskih faktorjev po končanju rudarjenja, ki se letno posodabljajo na podlagi za nahajališče specifičnih vzorcev premoga in v skladu z ustreznimi znanstvenimi standardi.

6.    Upravljavci rudnikov in operaterji odvajalnih postaj do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in nato do 30. marca vsako leto pristojnim organom predložijo poročilo, ki vsebuje letne podatke o emisijah metana na izvoru vira v skladu z določbami tega člena.

Poročilo se nanaša na zadnje razpoložljivo koledarsko leto in vključuje elemente iz Priloge V, del 1, za obratujoče podzemne premogovnike, Priloge V, del 2, za obratujoče površinske premogovnike in Priloge V, del 3, za odvajalne postaje.

Upravljavci rudnikov in operaterji odvajalnih postaj pred predložitvijo poročil iz tega odstavka pristojnim organom zagotovijo, da poročila oceni preveritelj in da vsebujejo izjavo o preverjanju, izdano v skladu s členoma 8 in 9.

7.    Pristojni organi dajo poročila iz tega člena na voljo javnosti in Komisiji v skladu s členom 5(4), in sicer v treh mesecih po tem, ko jih predložijo upravljavci.

Oddelek II

Zmanjševanje emisij metana iz obratujočih podzemnih premogovnikov

Člen 21

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za emisije metana iz podzemnih premogovnikov iz člena 19(2).

Člen 22

Blažitveni ukrepi

1.    Od [1. januarja 2025] sta prepovedana izpuščanje in sežig na bakli metana iz odvajalnih postaj, razen v nujnem primeru, v primeru motnje v obratovanju ali kadar je to neizogibno in nujno potrebno za vzdrževanje. V takih primerih operaterji odvajalnih postaj izpuščajo metan le, če sežig na bakli ni tehnično izvedljiv ali ogroža varnost dejavnosti ali osebja. V takem primeru operaterji odvajalnih postaj v okviru obveznosti poročanja iz člena 23 pristojnim organom dokažejo potrebo po izpuščanju namesto sežiga na bakli.

2.    Od 1. januarja 2027 je prepovedano izpuščanje metana skozi prezračevalne jaške v premogovnikih, ki oddajajo več kot 0,5 tone metana/kilotono izkopanega premoga, razen v rudnikih koksnega premoga.

3.    Komisija do ... [3 leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe] sprejme delegirani akt v skladu s členom 31 za dopolnitev te uredbe z določitvijo omejitev za izpuščanje metana iz prezračevalnih jaškov za rudnike koksnega premoga.

Člen 23

Poročanje o dogodkih izpuščanja in sežiga na bakli

1.    Od [1. januarja 2025] operaterji odvajalnih postaj uradno obvestijo pristojne organe o vseh dogodkih izpuščanja in sežiga na bakli:

(a) ki jih povzroči nujni primer ali motnja v obratovanju;

(b) ki se neizogibno pojavijo zaradi vzdrževanja odvajalnega sistema.

To uradno obvestilo se pošlje nemudoma po dogodku in najpozneje 48 ur od začetka dogodka ali od trenutka, ko je operater zanj izvedel, v skladu z elementi iz Priloge VI.

2.    Pristojni organi dajo informacije, ki so jim bile predložene v skladu s tem členom, vsako leto na voljo javnosti in Komisiji v skladu s členom 5(4).

Oddelek III

Emisije metana iz zaprtih in opuščenih podzemnih premogovnikov

Člen 24

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za naslednje emisije metana iz opuščenih in zaprtih podzemnih premogovnikov, v katerih je bila proizvodnja premoga opuščena:

(a) emisije metana iz vseh prezračevalnih jaškov, ki še naprej oddajajo metan;

(b) emisije metana iz opreme za premogovništvo, katere uporaba je bila opuščena;

(c) emisije metana iz drugih dobro opredeljenih virov točkovnih emisij, kot je opisano v Prilogi VII, del 1.

Člen 25

Spremljanje in poročanje

1.    Države članice do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] pripravijo in objavijo seznam vseh zaprtih in opuščenih premogovnikov na svojem ozemlju ali pod svojo jurisdikcijo v skladu z metodologijo in vključno z vsaj elementi iz Priloge VII, del 1.

2.    Meritve koncentracije metana se opravijo v skladu z ustreznimi znanstvenimi standardi in vsaj enkrat na uro pri vseh elementih iz Priloge VII, del 1, točka (vi), za katere je bilo ugotovljeno, da oddajajo metan.

Od ... [18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] se merilna oprema namesti na vse elemente iz Priloge VII, del 1, točka (v), za zaprte in opuščene premogovnike, katerih obratovanje je bilo ustavljeno od ... [50 let pred datumom začetka veljavnosti te uredbe].

Prag občutljivosti merilne opreme, ki se uporablja za meritve iz odstavka 2, je vsaj 10 000 delov na milijon.

Merilna oprema mora delovati več kot 90 % obdobja, v katerem se uporablja za spremljanje emisij, razen v času nedelovanja zaradi ponovne kalibracije.

3.    Poročila, ki vsebujejo ocene letnih podatkov o emisijah metana na izvoru vira, se predložijo pristojnim organom do ... [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsako leto do 30. marca.

Poročila se nanašajo na zadnje razpoložljivo koledarsko leto in vključujejo elemente iz Priloge VII, del 3.

Preden se poročila iz tega odstavka predložijo pristojnim organom, jih oceni preveritelj, pri čemer poročila vsebujejo izjavo o preverjanju, izdano v skladu s členoma 8 in 9.

4.    Upravljavci rudnikov so odgovorni za zahteve iz odstavkov 2 in 3 v zvezi z zaprtimi rudniki. Države članice so odgovorne za zahteve iz odstavkov 2 in 3 v zvezi z opuščenimi rudniki.

5.    Pristojni organi dajo poročila iz tega člena na voljo javnosti in Komisiji v skladu s členom 5(4), in sicer v treh mesecih po tem, ko jih predložijo upravljavci.

Člen 26

Blažitveni ukrepi

1.    Države članice na podlagi evidence iz člena 25 pripravijo in izvajajo načrt za ublažitev emisij metana iz opuščenih premogovnikov.

Načrt za ublažitev se predloži pristojnim organom do ... [36 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in vključuje vsaj elemente iz Priloge VII, del 4.

2.    Od 1. januarja 2030 sta prepovedana izpuščanje in sežig na bakli iz opreme iz člena 25(2), razen če uporaba ali ublažitev ni tehnično izvedljiva ali bi lahko ogrozila okoljsko varnost ali varnost dejavnosti ali osebja. V takem primeru upravljavci rudnikov ali države članice v okviru obveznosti poročanja iz člena 25 dokažejo, da se je namesto uporabe ali blažitve treba odločiti za izpuščanje ali sežig na bakli.

Poglavje 5

Emisije metana, ki nastanejo zunaj Unije

Člen 27

Zahteve za uvoznike

1.    Uvozniki do ... [9 mesecev od datuma začetka veljavnosti Uredbe] in nato vsako leto do 31. decembra pristojnim organom države članice uvoznice predložijo informacije iz Priloge VIII.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 31 za dopolnitev te uredbe s spremembo ali dodajanjem informacij, ki jih morajo zagotoviti uvozniki.

2.    Države članice do ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti Uredbe] in nato vsako leto do 30. junija Komisiji predložijo informacije, ki jim jih zagotovijo uvozniki.

Komisija da informacije na voljo v skladu s členom 28.

3.    Komisija do 31. decembra 2025 ali prej, če meni, da so na voljo zadostni dokazi, prouči uporabo tega člena, pri čemer upošteva zlasti:

(a)    poročanje o razpoložljivih podatkih o emisijah metana, zbranih v okviru orodja za globalno spremljanje metana iz člena 29;

(b)    analizo podatkov o emisijah metana, ki jo opravi Mednarodna opazovalnica emisij metana;

(c)    informacije o spremljanju, poročanju, preverjanju in blažilnih ukrepih upravljavcev/operaterjev, ki se nahajajo zunaj Unije in od katerih se energija uvaža v Unijo, in

(d)    zanesljivost oskrbe in posledice za enake konkurenčne pogoje v primeru morebitnih dodatnih obveznosti, vključno z obveznimi ukrepi, kot so standardi ali cilji glede emisij metana, pri čemer se ločeno upoštevajo sektorji nafte, plina in premoga.

Komisija po potrebi in na podlagi potrebnih dokazov za zagotovitev popolne skladnosti z veljavnimi mednarodnimi obveznostmi Unije predlaga spremembe te uredbe za okrepitev zahtev, ki se uporabljajo za uvoznike, da bi se zagotovila primerljiva raven učinkovitosti v zvezi z merjenjem emisij metana v energetskem sektorju, poročanjem o njih, njihovim preverjanjem in njihovi blažitvi.

Člen 28

Podatkovna zbirka za preglednost v zvezi z metanom

1.    Komisija do ... [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti Uredbe] vzpostavi in vzdržuje podatkovno zbirko za preglednost v zvezi z metanom, ki vsebuje informacije, ki so ji bile predložene v skladu s členom 27 ter členom 12(11), členom 16(3), členom 18(4), členom 20(7), členom 23(2) in členom 25(5).

2.    Poleg informacij iz odstavka 1 podatkovna zbirka vsebuje naslednje informacije:

(a)    seznam držav, v katerih se proizvaja energija iz fosilnih virov in se iz njih izvaža v Unijo;

(b)    za vsako državo iz točke (a) informacije o naslednjih točkah:

(i) ali ima vzpostavljene obvezne regulativne ukrepe za emisije metana v energetskem sektorju, ki zajemajo elemente iz te uredbe v zvezi z merjenjem teh emisij, poročanjem o njih in njihovim preverjanjem ter njihovo blažitvijo;

(ii) ali je podpisala Pariški sporazum o podnebnih spremembah;

(iii) ali pripravlja nacionalne evidence v skladu z zahtevami iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, kadar je to ustrezno;

(iv) ali nacionalne evidence, predložene v skladu z zahtevami iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, vključujejo poročanje o emisijah metana iz proizvodnje energije na stopnji 3, kadar je to ustrezno;

(v) količini emisij metana v energetskem sektorju v skladu z nacionalnimi evidencami, predloženimi v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja, kadar je to ustrezno, in ali je bilo v zvezi s podatki opravljeno neodvisno preverjanje;

(vi) seznamu podjetij, ki izvažajo energijo iz fosilnih virov v Unijo;

(vii) seznamu uvoznikov energije iz fosilnih virov v Unijo.

2.    Podatkovna zbirka za preglednost je javnosti na voljo na spletu, brezplačno in vsaj v angleškem jeziku.

3.    Ta člen se uporablja brez poseganja v določbe Direktive (EU) 2016/943.

Člen 29

Orodje za globalno spremljanje emisijskih virov metana

1.    Komisija do ... [2 leti po datumu začetka veljavnosti Uredbe] vzpostavi orodje za globalno spremljanje metana, ki temelji na satelitskih podatkih in prispevkih več certificiranih ponudnikov podatkov in storitev, vključno s komponento Copernicus v okviru Vesoljskega programa EU.

Orodje se da na voljo javnosti in zagotavlja redne posodobljene informacije vsaj o obsegu, ponovitvah in lokaciji virov energije z velikimi emisijami metana.

2.    Orodje je podlaga za dvostranske dialoge Komisije v zvezi s politikami in ukrepi glede emisij metana. Če se z orodjem ugotovi nov večji vir emisij, Komisija zadevno državo opozori, da bi spodbudila ozaveščanje in popravne ukrepe.

3.    Za ta člen veljajo določbe Direktive (EU) 2016/943.

Poglavje 6

Končne določbe

Člen 30

Kazni

1.    Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja.

2.    Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter lahko vključujejo:

(a)    globe, sorazmerne z okoljsko škodo, pri čemer se višina takih glob izračuna tako, da se zagotovi, da se odgovornim osebam dejansko odvzamejo gospodarske koristi, pridobljene s kršitvami, raven takih glob pa se postopno zvišuje za ponavljajoče se hude kršitve;

(b)    periodične denarne kazni, s katerimi se upravljavce/operaterje prisili, da odpravijo kršitev, ravnajo v skladu z odločbo o sanacijskih ali popravnih ukrepih, predložijo informacije ali privolijo v inšpekcijski pregled, kot je ustrezno.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o pravilih o kaznih do [3 mesece po datumu začetka veljavnosti Uredbe]. Poleg tega Komisijo nemudoma uradno obvestijo o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo na ta pravila.

3.    Kaznujejo se vsaj naslednje kršitve:

(a)     upravljavci/operaterji ali upravljavci rudnikov pristojnim organom ali preveriteljem ne zagotovijo potrebne pomoči, da bi omogočili ali olajšali izvajanje njihovih nalog v skladu s to uredbo;

(b)    upravljavci/operaterji ali upravljavci rudnikov ne izvedejo ukrepov, določenih v poročilu o inšpekcijskih pregledih iz člena 6;

(c)    upravljavci/operaterji ali upravljavci rudnikov ne predložijo poročil o emisijah metana v skladu s to uredbo, vključno z izjavo o preverjanju, ki jo izdajo neodvisni preveritelji v skladu s členoma 8 in 9;

(d)    upravljavci/operaterji ne izvedejo raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja v skladu s členom 14;

(e)    upravljavci/operaterji ne popravijo ali zamenjajo sestavnih delov, ne izvajajo neprekinjenih raziskav sestavnih delov in ne evidentirajo uhajanj v skladu s členom 14;

(f)    upravljavci/operaterji ne predložijo poročila v skladu s členom 14;

(g)    upravljavci/operaterji ali upravljavci rudnikov izvajajo izpuščanje ali sežig na bakli zunaj primerov iz členov 15, 22 in 26, kot je ustrezno;

(h)    upravljavci/operaterji izvajajo rutinski sežig na bakli;

(i)    upravljavci/operaterji ali upravljavci rudnikov ne dokažejo potrebe po izpuščanju namesto sežiga na bakli in ne dokažejo potrebe po sežigu na bakli namesto ponovnega vbrizga, uporabe na lokaciji ali odpreme metana na trg v primeru upravljavcev/operaterjev ali uporabe ali blažitve v primeru upravljavcev rudnikov, v skladu s členi 15, 22 in 26;

(j)    upravljavci/operaterji ali upravljavci rudnikov ne priglasijo dogodkov izpuščanja in sežiga na bakli ali o njih ne poročajo v skladu s členi 16, 23 in 26, kot je ustrezno;

(k)    uporaba stolpov bakle ali naprav za zgorevanje v nasprotju z zahtevami iz člena 17;

(l)    uvozniki ne predložijo informacij, zahtevanih v skladu s členom 27 in Prilogo VIII.

4.    Države članice pri izreku kazni po potrebi upoštevajo vsaj naslednja okvirna merila:

(a)    trajanje ali časovne učinke kršitve ter njeno naravo in težo;

(b)    vse ukrepe podjetja, upravljavca/operaterja ali upravljavca rudnika za pravočasno ublažitev ali sanacijo škode;

(c)    ali je kršitev naklepna ali posledica malomarnosti;

(d)    vse predhodne kršitve podjetja, upravljavca/operaterja ali upravljavca rudnika;

(e)    neposredno ali posredno pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih ima podjetje, upravljavec/operater ali upravljavec rudnika zaradi kršitve, če so na voljo ustrezni podatki;

(f)    velikost podjetja, upravljavca/operaterja ali upravljavca rudnika;

(g)    raven sodelovanja z organom;

(h)    način, na katerega je organ izvedel za kršitev, zlasti ali in v kakšnem obsegu ga je upravljavec/operater pravočasno uradno obvestil o kršitvi;

(i)    kakršne koli druge obteževalne ali olajševalne okoliščine v zvezi s primerom.

5.    Države članice vsako leto objavijo informacije o vrsti in višini kazni, naloženih v skladu s to uredbo, o kršitvah in upravljavcih/operaterjih, ki so jim bile naložene kazni.

Člen 31

Izvajanje pooblastila

1.    Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.    Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(5), člena 22(3) in člena 27(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti Uredbe].

3.    Prenos pooblastila iz člena 8(5), člena 22(3) in člena 27(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.    Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.    Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.    Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8(5), člena 22(3) in člena 27(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 32

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za energetsko unijo, ustanovljen s členom 44 Uredbe (EU) 2018/1999.

2.    Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.   

Člen 33

Pregled

1.    Komisija vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni te uredbe ter po potrebi predloži zakonodajne predloge za spremembo te uredbe. Poročila se objavijo.

2.    Za namene tega člena lahko Komisija od držav članic in pristojnih organov zahteva informacije ter upošteva zlasti informacije, ki jih države članice zagotovijo v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, njihovih posodobitvah ter nacionalnih energetskih in podnebnih poročilih o napredku v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999.

Člen 34

Spremembe Uredbe (EU) 2019/942

V členu 15 Uredbe (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta se doda naslednji odstavek 5:

„5. ACER vsaka tri leta določi in objavi sklop kazalnikov in ustreznih referenčnih vrednosti za primerjavo stroškov naložbe na enoto, povezanih z merjenjem emisij metana, poročanjem o njih in njihovim zmanjševanjem, za primerljive projekte. Izda priporočila o kazalnikih in referenčnih vrednostih za stroške naložbe na enoto za izpolnjevanje obveznosti iz [te uredbe] v skladu s členom 3 [te uredbe].“

Člen 35

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    IPCC, 2021: Summary for Policymakers (Povzetek za oblikovalce politik). V: Climate Change 2021: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (Podnebne spremembe v letu 2021: fizikalnoznanstvena podlaga. Prispevek delovne skupine I k šestemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe), Cambridge University Press. V tisku.

(2)    COM(2019) 640 final.

(3)    Uredba (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(4)    Pisno navodilo za izvajanje Evropskega RIPO, Evropska komisija (2006).

(5)    COM(2020) 381 final.

(6)    Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

(7)    Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6).

(8)    Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55).

(9)    Izvedbena uredba Komisije(EU) 2018/2066 z dne 19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012 (UL L 334, 31.12.2018, str. 1).

(10)    Partnerstvo za metan na področju nafte in plina, ki se je začelo izvajati leta 2014, sta ustanovila koalicija za podnebje in čist zrak ter Program Združenih narodov za okolje (UNEP) kot prostovoljno pobudo za pomoč podjetjem pri merjenju emisij metana in poročanju o njih. Osredotočeno je na določitev primerov dobre prakse za izboljšanje razpoložljivosti globalnih informacij o količinski opredelitvi in upravljanju emisij metana ter za spodbujanje blažitvenih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Do zdaj je k partnerstvu za metan na področju nafte in plina pristopilo več kot 60 podjetij, ki pokrivajo 30 % svetovne proizvodnje nafte in plina ter imajo sredstva na petih celinah.

(11)    https://www.unep.org/explore-topics/energy/what-we-do/international-methane-emissions-observatory

(12)    UL C , , str. .

(13)    UL C , , str. .

(14)    COM(2019) 640 final.

(15)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(16)    Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(17)    Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(18)    Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021, str. 1).

(19)    Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

(20)    Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(21)    Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(22)    IPCC (2019), 2019 Refinement to the 2006 IPCC guidelines for national greenhouse gas inventories (Izpopolnitev smernic IPCC iz leta 2006 za nacionalne evidence toplogrednih plinov, opravljena leta 2019).

(23)    Uredba (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 oEvropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(24)    N. Kholod et al. (2020), Global methane emissions from coal mining to continue growing even with declining coal production (Svetovne emisije metana iz premogovništva bodo še naprej naraščale tudi ob vse manjši proizvodnji premoga), Journal of Cleaner Production, zvezek 256, 120489.

(25)    N. Kholod et al. (2020), Global methane emissions from coal mining to continue growing even with declining coal production (Svetovne emisije metana iz premogovništva bodo še naprej naraščale tudi ob vse manjši proizvodnji premoga), Journal of Cleaner Production, zvezek 256, 120489.

(26)    Emisije metana v energetskem sektorju v kilotonah, razčlenjene po kategorijah virov emisij, kot jih je aprila 2021 agencija EEA v imenu EU sporočila sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCC).

(27)    Best Practice Guidance for Effective Management of Coal Mine Methane at National Level: Monitoring, Reporting, Verification and Mitigation (Smernice na podlagi dobre prakse za učinkovito upravljanje premogovniškega metana na nacionalni ravni: spremljanje, poročanje, preverjanje in blažitev), ECE Energy Series št. 71, UNECE 2021 (v pripravi).

(28)    Smernice IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006.

(29)    Bilans zasobów złóż kopalin w Polsce wg stanu na 31.12.2020 r. (Pregled nahajališč mineralnih surovin na Poljskem na dan 31. 12. 2020) Surowce mineralne (pgi.gov.pl)

(30)    Best Practice Guidance for Effective Management of Coal Mine Methane at National Level: Monitoring, Reporting, Verification and Mitigation (Smernice na podlagi dobre prakse za učinkovito upravljanje premogovniškega metana na nacionalni ravni: spremljanje, poročanje, preverjanje in blažitev), ECE Energy Series št. 71, UNECE 2021 (v pripravi).

(31)    Best Practice Guidance for Effective Methane Recovery and Use from Abandoned Mines (Smernice na podlagi dobre prakse za učinkovito pridobivanje in uporabo metana iz opuščenih rudnikov) (UNECE, 2019).

(32)    Sklep Sveta (EU) 2021/1094 z dne 28. junija 2021 o spremembi Odločbe 2008/376/ES o sprejetju Raziskovalnega programa Raziskovalnega sklada za premog in jeklo in o večletnih tehničnih smernicah za ta program (UL L 236, 5.7.2021, str. 69). Sklep Sveta (EU) 2021/1207 z dne 19. julija 2021 o spremembi Odločbe 2003/77/ES o določitvi večletnih finančnih smernic za upravljanje sredstev ESPJ v likvidaciji in po končani likvidaciji za upravljanje sredstev Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (UL L 261, 22.7.2021, str. 47). Sklep Sveta (EU) 2021/1208 z dne 19. julija 2021 o spremembi Odločbe 2003/76/ES o določitvi ukrepov za izvajanje Protokola o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki je priložen Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 261, 22.7.2021, str. 54).

(33)    Global Assessment of Oil and Gas Methane 1 Ultra-Emitters (Globalna ocena ultra emisijskih virov metana iz nafte in plina); T. Lauvaux, C. Giron, M. Mazzolini, A. d’Aspremont, R. Duren, D. Cusworth, D. Shindell, P. Ciais; april 2021.

(34)    COM(2020) 663 final.

(35)    5263/21 TI/eb 1 RELEX.1.C.

(36)    COM(2020) 663 final.

(37)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(38)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(39)    Uredba (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 158, 14.6.2019, str. 22).

(40)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(41)    Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).

(42)    Uredba (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (UL L 304, 14.11.2008, str. 1).

(43)    Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.12.2021

COM(2021) 805 final

PRILOGE

k

Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o zmanjšanju emisij metana v energetskem sektorju in spremembi Uredbe (EU) 2019/942

{SEC(2021) 432 final} - {SWD(2021) 459 final} - {SWD(2021) 460 final}

PRILOGA I

Časovni razpored odpravljanja ugotovljenega uhajanja in časovni razpored spremljanja

Časovni razpored odpravljanja

Časovni razpored odpravljanja iz člena 14 mora vključevati vsaj naslednje elemente:

(i)    popis in identifikacijo vseh sestavnih delov, ki so bili pregledani;

(ii)    rezultat inšpekcijskega pregleda, in sicer ali je bila ugotovljena izguba metana, in če je bila, njena velikost;

(iii)    za sestavne dele, za katere je bilo ugotovljeno, da oddajajo 500 ali več delov metana na milijon, navedbo, ali je bilo popravilo izvedeno med raziskavo za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja, in če ni bilo, zakaj, ob upoštevanju zahtev glede tega, katere elemente je mogoče upoštevati pri zapoznelem popravilu, v skladu s členom 14(4);

(iv)    za sestavne dele, za katere se ugotovi, da oddajajo 500 ali več delov metana na milijon, načrtovani časovni razpored popravila z navedbo načrtovanega datuma popravila;

(v)    za sestavne dele, za katere je bilo v prejšnji raziskavi za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja dognano, da oddajajo manj kot 500 delov na milijon, vendar je bilo v zvezi z njimi med spremljanjem po navedeni raziskavi, da bi se preverilo, ali se je velikost izgube metana spremenila, ugotovljeno, da oddajajo 500 ali več delov metana na milijon, navedbo, ali je bilo popravilo izvedeno takoj, in če ni bilo, zakaj ne (v skladu s točko (iii)), in načrtovani časovni razpored odpravljanja z navedbo načrtovanega datuma odpravljanja.

Temu mora slediti časovni razpored po popravilu, v katerem je navedeno, kdaj so bila popravila dejansko izvedena.

Časovni razpored spremljanja

Časovni razpored spremljanja iz člena 14 mora vključevati vsaj naslednje elemente:

(i)    popis in identifikacijo vseh sestavnih delov, ki so bili pregledani;

(ii)    rezultat inšpekcijskega pregleda, in sicer ali je bila ugotovljena izguba metana, in če je bila, njena velikost;

(iii)    za sestavne dele, za katere je bilo ugotovljeno, da oddajajo 500 ali več delov metana na milijon, rezultate spremljanja po popravilu, da bi se preverilo, ali je bilo popravilo uspešno;

(iv)    za sestavne dele, za katere je bilo dognano, da oddajajo manj kot 500 delov metana na milijon, rezultate spremljanja po raziskavi za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja, da bi se preverilo, ali se je velikost izgube metana spremenila, in priporočilo na podlagi ugotovitve.

PRILOGA II

Poročanje o dogodkih izpuščanja in sežiga na bakli

Upravljavci/operaterji morajo v skladu s členom 16 pristojnim organom sporočiti vsaj naslednje informacije o na bakli sežganem ali izpuščenem metanu:

(i)    ime upravljavca/operaterja;

(ii)    ime in vrsto sredstva;

(iii)    vključeno opremo;

(iv)    datum/-e in čas, ko je bilo odkrito ali začeto in končano izpuščanje ali sežig na bakli;

(v)    izmerjeno ali ocenjeno količino izpuščenega ali na bakli sežganega zemeljskega plina;

(vi)    vzrok in naravo izpuščanja ali sežiga na bakli;

(vii)    ukrepe, sprejete za omejitev trajanja in obsega izpuščanja ali sežiga na bakli;

(viii)    korektivne ukrepe, sprejete za odpravo vzroka in ponovitve izpuščanja ali sežiga na bakli;

(ix)    rezultate tedenskih inšpekcijskih pregledov stolpov bakle, ki se izvajajo v skladu s členom 17.

PRILOGA III

Inšpekcijski pregledi stolpov bakle

Tedenski inšpekcijski pregledi stolpov bakle morajo vključevati celovit zvočni, vizualni in olfaktorni pregled (vključno z zunanjim vizualnim pregledom stolpov bakle, poslušanjem za ugotovitev uhajanja tlaka in tekočine ter vonjanjem za zaznavo nenavadnih in močnih vonjev).

Med pregledom mora upravljavec/operater pregledati vse sestavne dele, vključno s stolpi bakle, loputami za vzorčenje, zaprtimi odzračevalnimi sistemi, črpalkami, kompresorji, napravami za regulacijo tlaka, ventili, linijami, prirobnicami, konektorji in povezanimi cevmi, da bi ugotovil napake, uhajanja in izpuste.

V poročilo je treba vključiti naslednje ugotovitve:

(i)    v primeru goreče bakle: ali se zgorevanje šteje za ustrezno ali neustrezno. Neustrezno zgorevanje je opredeljeno kot bakla z vidnimi emisijami, ki v katerih koli dveh zaporednih urah skupno trajajo več kot pet minut;

(ii)    v primeru negoreče bakle: ali ima negoreča bakla odprtino za plin ali ne. Če ima odprtino za plin, je treba poseg za njeno popravilo izvesti v šestih urah ali v 24 urah v primeru slabih vremenskih razmer ali drugih ekstremnih razmer.

PRILOGA IV

Evidence neaktivnih vrtin

Evidence neaktivnih vrtin morajo v skladu s členom 18 vsebovati vsaj naslednje informacije:

(i)    ime in naslov upravljavca/operaterja, lastnika ali koncesionarja, kadar je to ustrezno;

(ii)    ime, vrsto in naslov vrtine ali lokacijo vrtine;

(iii)    zemljevid, na katerem so prikazane meje vrtine ali lokacije vrtine;

(iv)    rezultate vseh meritev koncentracije metana.

PRILOGA V

Poročanje za obratujoče premogovnike

Del 1

Poročila za obratujoče podzemne premogovnike morajo v skladu s členoma 19 in 20 vsebovati vsaj naslednje informacije:

(i)    ime in naslov upravljavca rudnika;

(ii)    naslov rudnika;

(iii)    tonažo vsake vrste premoga, proizvedene v rudniku;

(iv)    za vse prezračevalne jaške, ki se uporabljajo v rudniku:

   1) ime (če obstaja);

   2) obdobje uporabe, če se razlikuje od obdobja poročanja;

   3) koordinate;

   4) namen (dovajanje, odvajanje);

5) tehnično specifikacijo merilne naprave, ki se uporablja za merjenje in količinsko opredelitev emisij metana, in optimalne pogoje delovanja, ki jih določi proizvajalec;

   6) delež časa, ko je naprava za neprekinjeno merjenje delovala;

   7) izbiro evropskega ali mednarodnega standarda za:

       – mesto vzorčenja naprave za merjenje metana;

       – merjenje pretoka;

       – merjenje koncentracij metana;

   8) emisije metana, ki jih izmeri naprava za neprekinjeno merjenje (v tonah);

9) emisije metana, evidentirane z mesečnim vzorčenjem (v tonah na uro), ki zajemajo informacije o:

       – datumu vzorčenja;

– tehniki vzorčenja;

   – odčitkih atmosferskih razmer (tlak, temperatura, vlažnost), ki se odčitajo na primerni razdalji, da odražajo razmere, v katerih deluje naprava za neprekinjeno merjenje;

10) če je rudnik povezan z drugim rudnikom na kakršen koli način, ki omogoča pretok zraka med rudnikoma, ime rudnika;

(v)    emisijske faktorje po končanju rudarjenja in opis metode, uporabljene za njihov izračun;

(vi)    emisije po končanju rudarjenja (v tonah).

Del 2

Poročila za obratujoče površinske rudnike morajo v skladu s členoma 19 in 20 vsebovati vsaj naslednje informacije:

(i)    ime in naslov upravljavca rudnika;

(ii)    naslov rudnika;

(iii)    tonažo vsake vrste premoga, proizvedene v rudniku;

(iv)    zemljevid vseh nahajališč, ki se uporabljajo v rudniku, z označenimi mejami teh nahajališč;

(v)    za vsako nahajališče premoga:

   1) ime (če obstaja);

   2) obdobje uporabe, če se razlikuje od obdobja poročanja;

3) opis eksperimentalne metode, uporabljene za določitev emisij metana zaradi rudarskih dejavnosti, vključno z izbiro metodologije za upoštevanje emisij metana iz okoliških plasti;

(vi)    emisijske faktorje po končanju rudarjenja in opis metode, uporabljene za njihov izračun;

(vii)    emisije po končanju rudarjenja.

Del 3

Poročila za odvajalne postaje morajo v skladu s členoma 19 in 20 vsebovati vsaj naslednje informacije:

(i)    ime in naslov upravljavca rudnika;

(ii)    tonažo metana iz sistema rudnika/rudnikov za odvajanje, na rudnik;

(iii)    tonažo izpuščenega metana;

(iv)    tonažo na bakli sežganega metana;

(v)    učinkovitost sežiga na bakli;

(vi)    uporabo zajetega metana.

PRILOGA VI

Poročanje o dogodkih izpuščanja in sežiga na bakli v odvajalnih postajah

Operaterji odvajalnih postaj morajo v skladu s členom 23 pristojnim organom sporočiti vsaj naslednje informacije o na bakli sežganem ali izpuščenem metanu:

(i)    ime in naslov operaterja;

(ii)    čas, ko je bil dogodek prvič zaznan;

(iii)    vzrok dogodka izpuščanja in/ali sežiga na bakli;

(iv)    tonažo izpuščenega in na bakli sežganega metana (ali oceno, če količinska opredelitev ni mogoča).

PRILOGA VII

Zaprti in opuščeni rudniki

Del 1

V skladu s členoma 24 in 25 mora evidenca zaprtih in opuščenih premogovnikov za vsako lokacijo vsebovati vsaj naslednje informacije:

(i)    ime in naslov upravljavca, lastnika ali koncesionarja, kadar je to ustrezno;

(ii)    naslov lokacije;

(iii)    zemljevid, na katerem so prikazane meje rudnika;

(iv)    načrt rudniških rovov in njihov status;

(v)    rezultate meritev koncentracije metana pri naslednjih elementih:

   1) vseh prezračevalnih jaških, ki jih rudnik uporablja med obratovanjem, skupaj s:

       – koordinatami jaška;

       – imenom jaška (če ga ima);

       – statusom zatesnitve in metodo zatesnitve, če sta znana;

   2) neuporabljenih odzračevalnih ceveh;

   3) neuporabljenih vrtinah za odvajanje plina;

   4) izdankih;

5) očitnih prelomih plasti na območju rudnika ali povezanih z nekdanjim nahajališčem premoga v njem;

   6) drugih evidentiranih potencialnih virih točkovnih emisij.

Del 2

Meritve iz dela 1, točka (v), je treba opraviti v skladu z naslednjimi načeli:

(i)    meritve je treba izvajati pri atmosferskem tlaku, ki omogoča ugotavljanja morebitnega uhajanja metana, in v skladu z ustreznimi znanstvenimi standardi;

(ii)    meritve je treba izvajati z aparatom s pragom občutljivosti najmanj 10 000 delov na milijon, na najbližji razpoložljivi razdalji od merjenega vira emisij;

(iii)    meritvam morajo biti priložene informacije o:

   1) datumu meritve;

   2) atmosferskem tlaku;

   3) tehničnih podrobnostih opreme, uporabljene za meritev;

(iv)    prezračevalne jaške, ki sta jih v preteklosti uporabljala dva ali več rudnikov, je treba pripisati samo enemu rudniku, da se prepreči dvojno štetje.

Del 3

Poročilo iz člena 25(3) mora vsebovati naslednje elemente:

(i)    ime in naslov upravljavca, lastnika ali koncesionarja, kadar je to ustrezno;

(ii)    naslov lokacije;

(iii)    emisije metana iz vseh elementov iz člena 25(3), vključno z:

   1) vrsto elementa;

2) tehničnimi podrobnostmi merilne naprave, uporabljene za merjenje, vključno z občutljivostjo;

   3) deležem časa, ko je merilna naprava delovala;

   4) koncentracijo metana, ki jo izmeri merilna naprava;

   5) ocenami emisij metana iz elementa.

Del 4

Načrt za ublažitev iz člena 26(1) mora vsebovati vsaj naslednje informacije:

(i)    seznam vseh elementov iz člena 25(3);

(ii)    tehnično izvedljivost blažitve emisij metana iz elementov iz člena 25(3);

(iii)    časovni okvir blažitve emisij metana iz elementov iz člena 25(3).

PRILOGA VIII

Informacije, ki jih morajo zagotoviti uvozniki

V tej prilogi „izvoznik“ pomeni sopogodbenika v vsaki dobavni pogodbi, ki jo uvoznik sklene za dobavo energije iz fosilnih virov v Unijo.

Uvozniki morajo v skladu s členom 27 predložiti naslednje informacije:

(i)    ime in naslov izvoznika ter ime in naslov proizvajalca, če se ta razlikuje od izvoznika;

(ii)    državo in regije, ki ustrezajo ravni 1 skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) Unije, v katerih je bila energija proizvedena, ter države in regije, ki ustrezajo ravni 1 skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) Unije, skozi katere se je energija prevažala, dokler ni bila dana na trg Unije;

(iii)    kar zadeva nafto in zemeljski plin, ali izvoznik izvaja meritve svojih emisij metana in o njih poroča bodisi samostojno bodisi v okviru obveznosti poročanja o nacionalnih evidencah toplogrednih plinov v skladu z zahtevami iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ter ali upošteva zahteve UNFCCC glede poročanja ali standarde partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0). Temu je treba priložiti izvod najnovejšega poročila o emisijah metana, vključno z informacijami iz člena 12(6), če so na voljo. Za vsako vrsto emisij je treba navesti metodo količinske opredelitve (kot so stopnje UNFCCC ali ravni partnerstva za metan na področju nafte in plina), uporabljeno pri poročanju;

(iv)    kar zadeva nafto in plin, ali izvoznik uporablja regulativne ali prostovoljne ukrepe za nadzor svojih emisij metana, vključno z ukrepi, kot so raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja ali ukrepi za nadzor in omejitev izpuščanja metana in njegovega sežiga na bakli. Temu je treba priložiti opis takih ukrepov, vključno s poročili o raziskavah za ugotavljanje in odpravljanje uhajanja ter o dogodkih izpuščanja in sežiga na bakli za zadnje razpoložljivo koledarsko leto, če so na voljo;

(v)    kar zadeva premog, ali izvoznik izvaja meritve svojih emisij metana in o njih poroča bodisi samostojno bodisi v okviru obveznosti poročanja o nacionalnih evidencah toplogrednih plinov v skladu z zahtevami iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ter ali upošteva zahteve UNFCCC glede poročanja ali mednarodne ali evropske standarde za spremljanje emisij metana, poročanje o njih in njihovo preverjanje. Temu je treba priložiti izvod najnovejšega poročila o emisijah metana, vključno z informacijami iz člena 20(6), če so na voljo. Za vsako vrsto emisij je treba navesti metodo količinske opredelitve (kot so stopnje UNFCCC ali ravni partnerstva za metan na področju nafte in plina), uporabljeno pri poročanju;

(vi)    kar zadeva premog, ali izvoznik uporablja regulativne ali prostovoljne ukrepe za nadzor svojih emisij metana, vključno z ukrepi za nadzor in omejitev izpuščanja metana in njegovega sežiga na bakli. Temu je treba priložiti opis takih ukrepov, vključno s poročili o dogodkih izpuščanja in sežiga na bakli za zadnje razpoložljivo koledarsko leto, če so na voljo;

(vii)    ime subjekta, ki je izvedel neodvisno preverjanje poročil iz točk (iii) in (v), če ta obstajajo.