OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog

Kriminaliteta v Evropi ogroža varnost in dobrobit državljanov EU. Organi kazenskega pregona potrebujejo zanesljiva in učinkovita orodja za učinkovit boj proti kriminalu. Sodelovanje in izmenjava informacij sta najmočnejši orodji za boj proti kriminalu in terorizmu ter uveljavljanje pravice 1 . Leta 2021 je bilo več kot 70 % organiziranih kriminalnih združb prisotnih v več kot treh državah članicah 2 . Tudi navidezno najbolj lokalni kriminal je lahko povezan z drugimi kraji v Evropi, kjer je isti storilec storil kazniva dejanja. Podobno povezave domnevno lokalnega kriminala s strukturami in dejavnostmi organiziranega kriminala pogosto niso očitne. Zato morajo imeti organi kazenskega pregona za učinkovit boj proti kriminalu možnost pravočasne izmenjave podatkov. EU je na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj že zagotovila najrazličnejša orodja za lažjo izmenjavo informacij, ki so se izkazala za ključna pri odkrivanju kriminalnih dejavnosti in omrežij 3 , vendar še vedno obstajajo informacijske vrzeli, ki jih je treba obravnavati. Poleg tega je treba zagotoviti medsebojno komunikacijo med sistemi, saj so podatki shranjeni ločeno v različnih nacionalnih informacijskih sistemih in tudi v obsežnih informacijskih sistemih na ravni EU.

Na območju brez notranjih meja (schengensko območje) še vedno obstajajo meje in ovire pri izmenjavi podatkov med organi kazenskega pregona 4 , to pa vodi do pomanjkljivosti in vrzeli, ki jih izkoriščajo številni storilci kaznivih dejanj in teroristi, dejavni v več kot eni državi članici. Namen te pobude, skupaj s sočasno sprejetim predlogom direktive o izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona držav članic 5 , je okrepiti izmenjavo informacij med državami članicami in tako organom kazenskega pregona EU zagotoviti izboljšana orodja za boj proti kriminalu in terorizmu 6 .

Več kot desetletje prümski okvir organom kazenskega pregona v EU omogoča izmenjavo informacij. Prümska sklepa 7 , sprejeta leta 2008 za podporo čezmejnemu policijskemu in pravosodnemu sodelovanju na področju kazenskih zadev, določata avtomatizirano izmenjavo konkretnih podatkov (profili DNK, prstni odtisi in podatki iz registrov vozil) med organi, pristojnimi za preprečevanje, odkrivanje in preiskavo kaznivih dejanj. Prümski okvir uspešno prispeva k boju proti kriminalu in terorizmu v EU, vendar na področju izmenjave informacij še vedno obstajajo vrzeli, zaradi česar je še prostor za izboljšave.

V sklepih Sveta o izvajanju Prümskih sklepov 10 let po sprejetju je bil poudarjen pomen avtomatiziranega iskanja in primerjave profilov DNK, daktiloskopskih podatkov in podatkov iz registrov vozil za preprečevanje terorizma in čezmejnega kriminala. Svet je Komisijo tudi pozval, naj razmisli o reviziji Prümskih sklepov, da bi razširili njuno področje uporabe ter v ta namen posodobili ustrezne tehnične in pravne zahteve 8 .

Okvir Prüm II temelji na obstoječem prümskem okviru, ga krepi in posodablja ter omogoča interoperabilnost z drugimi informacijskimi sistemi EU. Zagotavljal bo, da bodo lahko vse relevantne podatke, ki so na voljo organom kazenskega pregona v eni državi članici, uporabljali tudi organi kazenskega pregona v drugih državah članicah. Prav tako bo zagotavljal, da bo lahko Europol državam članicam zagotovil podporo na podlagi prümskega okvira. Ta pobuda določa vzpostavitev nove arhitekture, ki bo omogočala lažjo in hitrejšo izmenjavo podatkov med državami članicami ter zagotavljala visoko raven varstva temeljnih pravic.

•Cilji predloga

Splošni cilj tega predloga izhaja iz cilja, ki temelji na Pogodbi, v zvezi s povečanjem notranje varnosti Evropske unije. Med ukrepi v ta namen so navedeni zbiranje, hramba, obdelava, analiza in izmenjava relevantnih informacij 9 . Splošni cilj tega instrumenta je torej izboljšati, racionalizirati in olajšati izmenjavo informacij za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in terorističnih kaznivih dejanj med organi kazenskega pregona v državah članicah, pa tudi z Europolom kot kriminalističnim informacijskim vozliščem EU.

Posebni cilji politike tega predloga so:

(a)zagotoviti tehnično rešitev za učinkovito avtomatizirano izmenjavo podatkov med organi kazenskega pregona, da bi bili seznanjeni z relevantnimi podatki, ki so na voljo v nacionalni podatkovni zbirki druge države članice;

(b)zagotoviti, da bo vsem pristojnim organom kazenskega pregona na voljo več relevantnih podatkov (z vidika kategorij podatkov) iz nacionalnih podatkovnih zbirk v drugih državah članicah;

(c)zagotoviti, da bodo organom kazenskega pregona na voljo relevantni podatki (z vidika virov podatkov) iz podatkovne zbirke Europola;

(d)zagotoviti, da bodo imeli organi kazenskega pregona učinkovit dostop do dejanskih podatkov, ki ustrezajo „zadetku“, ki je na voljo v nacionalni podatkovni zbirki druge države članice.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

V nedavni strategiji za schengensko območje 10 je bilo napovedanih več ukrepov za poglobitev policijskega sodelovanja in izmenjave informacij med organi kazenskega pregona, da bi se povečala varnost na po naravi soodvisnem območju brez notranjih meja. Skupaj s predlogom direktive o izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona v državah članicah ta predlog prispeva k ciljem te strategije, saj zagotavlja, da imajo organi kazenskega pregona v eni državi članici dostop do istih informacij, ki jih imajo na voljo njihovi kolegi v drugi državi članici.

Predlog je del širšega okolja obsežnih informacijskih sistemov EU, ki se je močno razvilo po sprejetju prümskega okvira. To vključuje naslednje tri centralne informacijske sisteme EU, ki se uporabljajo: schengenski informacijski sistem (SIS), vizumski informacijski sistem (VIS) in sistem Eurodac 11 . Poleg tega so trenutno v razvojni fazi še trije novi sistemi: sistem vstopa/izstopa (SVI), Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter centralizirani sistem za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN) 12 . Vsi ti sedanji in prihodnji sistemi so povezani prek okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU 13 za upravljanje varnosti, meja in migracij, sprejetega leta 2019, ki se trenutno vzpostavlja. Revizije, vključene v ta predlog, so namenjene uskladitvi prümskega okvira z okvirom za interoperabilnost, zlasti v zvezi z izmenjavo podatkov in splošno arhitekturo, ki jo zagotavlja interoperabilnost informacijskih sistemov EU. To bi omogočilo hiter in nadzorovan dostop do informacij, ki jih uslužbenci organov kazenskega pregona potrebujejo za opravljanje svojih nalog in za katere imajo pravice dostopa.

Sistem SIS že zdaj vsebuje razpise ukrepov za pogrešane osebe in omogoča poizvedbe na podlagi prstnih odtisov. Je centraliziran informacijski sistem sporočanja zadetkov, na podlagi katerega je mogoče ukrepati in je neposredno dostopen velikemu številu končnih uporabnikov na terenu ter vsebuje razpise ukrepov in zagotavlja takojšen odziv na kraju samem, pri čemer se ukrepi sprejmejo v zvezi z osebo, na katero se razpis ukrepa nanaša. Uporablja se zlasti pri policijskih, mejnih in carinskih kontrolah, uporabljajo pa ga tudi organi, pristojni za izdajo vizumov, in organi za priseljevanje pri rutinskih postopkih in preverjanjih.

Nasprotno pa prümski okvir nima centralne komponente/podatkovne zbirke na ravni EU in se uporablja le pri preiskovanju kaznivih dejanj. Drugim državam članicam omogoča dostop do anonimiziranih podsklopov nacionalnih podatkovnih zbirk profilov DNK in prstnih odtisov storilcev kaznivih dejanj v vseh povezanih državah članicah. Tak dostop se odobri le nacionalnim kontaktnim točkam. Čeprav je odziv s sporočanjem zadetkov zagotovljen v nekaj sekundah ali minutah, pa lahko traja več tednov ali celo mesecev, preden se dostavijo ustrezni osebni podatki, povezani z zadetkom.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga so naslednje določbe Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU): člen 16(2), člen 87(2), točka (a), in člen 88(2).

V skladu s členom 16(2) lahko Unija sprejme ukrepe glede varstva fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije ter držav članic v okviru dejavnosti s področja uporabe prava Unije ter glede prostega pretoka takih podatkov. V skladu s členom 87(2), točka (a), je Unija pristojna za sprejetje ukrepov glede zbiranja, hrambe, obdelave, analize in izmenjave relevantnih informacij, da zagotovi policijsko sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, vključno s policijskimi, carinskimi in drugimi tovrstnimi specializiranimi službami kazenskega pregona, pri preprečevanju ali odkrivanju kaznivih dejanj in preiskav. V skladu s členom 88(2) lahko Evropski parlament in Svet določita strukturo, delovanje, področje ukrepanja in naloge Europola.

•Subsidiarnost

Zaradi čezmejne narave boja proti kriminalu in varnostnih vprašanj države članice same ne morejo zadovoljivo doseči izboljšanja izmenjave informacij med policijskimi organi in organi kazenskega pregona v EU. Pri teh zadevah se morajo zanašati druga na drugo.

Države članice so z več izvedbenimi projekti na ravni EU 14 poskušale ukrepati in tako obravnavati pomanjkljivosti sedanjega prümskega okvira 15 . Kljub tem ukrepom je veliko pomanjkljivosti ostalo enakih tistim, ki so opisane v poročilu o izvajanju Prümskega sklepa iz leta 2012 16 . To dokazuje, da je potrebno ukrepanje na ravni EU, saj se ukrepi, ki so jih države članice izvedle same, niso izkazali za zadostne za obravnavo omejitev sedanjega prümskega okvira.

Poleg tega skupna pravila, standardi in zahteve na ravni EU olajšujejo izmenjavo informacij, hkrati pa zagotavljajo skladnost med različnimi nacionalnimi sistemi. To pa omogoča določeno raven avtomatizacije delovnih procesov izmenjave informacij, ki uslužbencem organov kazenskega pregona prihrani delovno intenzivne ročne dejavnosti.

•Sorazmernost

Kot je podrobno pojasnjeno v oceni učinka, ki je priložena temu predlogu uredbe, se politične odločitve iz tega predloga štejejo za sorazmerne. To pa zato, ker ne presegajo tistega, kar je potrebno za dosego opredeljenih ciljev.

Predlog predvideva vzpostavitev centralnih usmerjevalnikov (usmerjevalnik Prüm II in sistem EPRIS), ki bi vsak zase delovala kot povezava med državami članicami. To je hibridni pristop med decentralizirano in centralizirano rešitvijo brez shranjevanja podatkov na centralni ravni. To pomeni, da bodo vse nacionalne podatkovne zbirke v vsaki državi članici povezane s centralnim usmerjevalnikom in ne medsebojno. Ta usmerjevalnika bi delovala kot posrednika sporočil, ki bi nacionalnim sistemom posredovala prenose iskanja in odgovore, ne da bi ustvarjala nove podatkovne procese, povečala pravice dostopa ali nadomestila nacionalne podatkovne zbirke. Ta pristop bi organom kazenskega pregona zagotovil hiter in nadzorovan dostop do informacij, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog, v skladu z njihovimi pravicami dostopa. Usmerjevalnik bi državam članicam olajšal izvajanje obstoječih in prihodnjih izmenjav podatkov na podlagi prümskega okvira.

Avtomatizirana izmenjava dodatnih kategorij podatkov, kot so podobe obraza in kazenske evidence, je ključna za učinkovite kazenske preiskave in identifikacijo storilcev kaznivih dejanj. Uvedba teh dodatnih kategorij podatkov ne bi pomenila shranjevanja novih kategorij podatkov, saj jih države članice že zbirajo v skladu z nacionalno zakonodajo in jih shranjujejo v nacionalne podatkovne zbirke. Izmenjava teh novih kategorij podatkov bi pomenila novo obdelavo podatkov. Vendar bi bila ta omejena na tisto, kar je potrebno za dosego namena, ter bi omogočala le primerjavo podatkov za vsak primer posebej. Predlog predvideva tudi sklop več zaščitnih ukrepov (npr. izmenjava vseh podatkov le, če je poizvedovanje uspešno („zadetek“)).

S tem predlogom bo Europol postal sestavni del prümskega okvira, saj bo, prvič, državam članicam omogočil samodejno preverjanje biometričnih podatkov, pridobljenih od tretjih držav, ki jih hrani Europol. Drugič, Europol bi lahko tudi preveril podatke, pridobljene od tretjih držav, z nacionalnimi podatkovnimi zbirkami držav članic. Ta vidika udeležbe Europola v novem prümskem okviru, v skladu z nalogami Europola, kot so določene v Uredbi (EU) 2016/794, bi zagotavljala, da v zvezi s podatki, povezanimi s hudimi kaznivimi dejanji in terorizmom, prejetimi od tretjih držav, ne bi prihajalo do vrzeli. V odprti družbi globaliziranega sveta so podatki o storilcih kaznivih dejanj in teroristih, ki jih zagotovijo tretje države, bistveni. Omogočili bi morebitno identifikacijo storilcev kaznivih dejanj, znanih v državah zunaj EU, hkrati pa bi se izkoristili močni zaščitni ukrepi v zvezi z varstvom zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, vzpostavljeni v sporazumih o sodelovanju med Europolom in tretjimi državami.

Revidiran nadaljnji postopek izmenjave po zadetku bi prispeval k notranji varnosti Evropske unije s poenostavitvijo in racionalizacijo izmenjave informacij na področju kazenskega pregona. V primerjavi s sedanjo ureditvijo, ko izmenjavo informacij po zadetku ureja nacionalna zakonodaja in zato zanjo veljajo različni pravila in postopki, bi skupna pravila, ki usklajujejo ta drugi korak prümskega procesa, vsem uporabnikom zagotovila predvidljivost, saj bi vsi vedeli, katere podatke bi pri tem koraku dobili. Izmenjava podatkov bi se olajšala z delno avtomatizacijo, kar pomeni, da bi bilo človekovo posredovanje še vedno potrebno, preden bi se lahko izvedla kakršna koli celovita nadaljnja izmenjava podatkov. Države članice bi ohranile lastništvo/nadzor nad svojimi podatki.

•Izbira instrumenta

Predlaga se uredba Evropskega parlamenta in Sveta. Predlagana zakonodaja temelji na obstoječem okviru sklepov Sveta, ki prispevata k čezmejnemu sodelovanju med državami članicami EU na področju pravosodja in notranjih zadev 17 .

Ker se morajo predlagani ukrepi neposredno in enotno uporabljati v državah članicah in ker je treba okrepiti izmenjavo informacij, je uredba zato primeren pravni instrument.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene obstoječe zakonodaje

Na splošno je ocena prümskega okvira 18 pokazala, da sta iskanje podatkov o DNK, podatkov o prstnih odtisih in podatkov iz registrov vozil v podatkovnih zbirkah drugih držav članic ter njihova primerjava za preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj izjemnega pomena za zaščito notranje varnosti EU in varnosti njenih državljanov. Ocena je nadalje pokazala, da sta Prümska sklepa pomagala vzpostaviti skupna pravila, standarde in zahteve na ravni EU za olajšanje izmenjave informacij in omogočanje skladnosti med različnimi nacionalnimi sistemi.

Vendar je EU od izteka roka za izvajanje prümskega okvira pred 10 leti sprejela več drugih ukrepov za olajšanje izmenjave informacij med organi kazenskega pregona 19 , vključno z okvirom za interoperabilnost 20 . Poleg tega določbe o tehničnih specifikacijah za poizvedbe, varnostne ukrepe in komunikacijo niso bile posodobljene vse od sprejetja Prümskih sklepov leta 2008 21 . Nekatera od teh pravil so zastarela, saj sta forenzična znanost in tehnologija v zadnjem desetletju doživeli pomemben razvoj.

V oceni je bilo tudi ugotovljeno, da je bilo izvajanje Prümskih sklepov v zadnjih 10 letih počasno in da vse države članice niso sprejele potrebnih ukrepov za izvajanje sklepov 22 . Posledično ni bilo sklenjenih več dvostranskih povezav, podatkovne zbirke nekaterih držav članic pa ne omogočajo izvajanja poizvedb. Ugotovitve ocene so pokazale tudi, da nadaljnje ukrepanje na podlagi zadetkov poteka na podlagi nacionalne zakonodaje in zato ne spada na področje uporabe Prümskih sklepov. Razlike med nacionalnimi pravili in postopki lahko v več primerih povzročijo, da pristojni organi informacije po zadetku dobijo s precejšnjo zamudo. To stanje vpliva na delovanje prümskega sistema in tudi na učinkovito izmenjavo informacij med državami članicami, saj zmanjšuje možnost za identifikacijo storilcev kaznivih dejanj in odkrivanje čezmejnih povezav med kaznivimi dejanji.

Ugotovitve ocene so bile podlaga za pripravo ocene učinka in tega predloga.

• Posvetovanja z deležniki

Priprava tega predloga je vključevala ciljno usmerjena posvetovanja z zadevnimi deležniki, vključno s končnimi uporabniki sistema, in sicer organi držav članic, ki uporabljajo prümsko avtomatizirano izmenjavo podatkov, kot so organi kazenskega pregona, sodni organi, nacionalni organi za registracijo vozil, skrbniki nacionalnih podatkovnih zbirk in forenzični laboratoriji. Posvetovanje je potekalo tudi z Europolom in agencijo eu-LISA zaradi njunega strokovnega znanja in njune potencialne vloge v novem prümskem okviru.

Agencija FRA, nevladne organizacije, kot je EDRi (European Digital Rights), in medvladne organizacije (Eucaris – evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja) so prav tako zagotovile prispevke na podlagi strokovnega znanja.

Med posvetovalnimi dejavnostmi v okviru priprave ocene učinka, ki je podlaga za ta predlog, so bile zbrane povratne informacije deležnikov na različnih forumih. Te dejavnosti so vključevale zlasti začetno oceno učinka, javno posvetovanje in vrsto tehničnih delavnic. Študija izvedljivosti je bila izvedena na podlagi teoretične raziskave, pogovorov s strokovnjaki za to področje, vprašalnikov in treh strokovnih delavnic, preverila pa se je tudi izvedljivost izboljšanja izmenjave informacij na podlagi Prümskih sklepov.

K pripravi tega predloga so prispevale tudi redne razprave o izmenjavi informacij na področju kazenskega pregona in zlasti o Prümskih sklepih v okviru delovne skupine Sveta DAPIX/IXIM 23 .

Začetna ocena učinka je bila za povratne informacije objavljena od avgusta do oktobra 2020 in prejetih je bilo skupaj šest prispevkov 24 .

Javno posvetovanje, objavljeno na spletišču Evropske komisije, je bilo namenjeno splošni javnosti. Odgovori so potrdili, da je obstoječi prümski okvir pomemben za preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter da je izboljšal izmenjavo podatkov med organi kazenskega pregona v državah članicah. Avtomatizirana izmenjava podatkov na podlagi prümskega okvira je s tem, ko je odpravila potrebo po dvostranskem poizvedovanju vsake države članice, zagotovila tudi večjo učinkovitost. Odgovori so nadalje potrdili skladnost okvira z ukrepi EU in mednarodnimi ukrepi na tem področju ter to, da ima okvir dodano vrednost v primerjavi s tistim, kar bi države članice lahko dosegle pri izmenjavi informacij na področju kazenskega pregona, če prümski okvir ne bi obstajal. Kar zadeva krepitev sedanjega okvira, se je večina anketirancev strinjala, da je to, da okvir nekaterih kategorij podatkov ne zajema in da se zato izmenjujejo s pošiljanjem ročnih poizvedb, pomanjkljivost.

Službe Komisije so organizirale tudi vrsto ciljno usmerjenih neformalnih tehničnih delavnic s strokovnjaki iz držav članic in pridruženih schengenskih držav. Namen delavnic je bil združiti končne uporabnike za izmenjavo mnenj v zvezi z možnostmi, ki so bile predvidene in ocenjene za krepitev prümskega okvira s tehničnega vidika.

V priloženi oceni učinka je naveden podrobnejši opis posvetovanja z deležniki (Priloga 2).

•Ocena učinka

Predlog spremlja ocena učinka, kot je predstavljena v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije [sklic na oceno učinka prümskega okvira]. Odbor za regulativni nadzor je na svojem srečanju 14. julija 2021 pregledal osnutek ocene učinka in 16. julija 2021 izdal pozitivno mnenje.

V oceni učinka je bilo ugotovljeno naslednje:

(1)za doseganje cilja zagotavljanja tehnične rešitve za učinkovito avtomatizirano izmenjavo podatkov bi bilo treba uporabiti hibridno rešitev med decentraliziranim in centraliziranim pristopom brez shranjevanja podatkov na centralni ravni;

(2)za doseganje cilja zagotavljanja več relevantnih podatkov organom kazenskega pregona (z vidika kategorij podatkov), bi bilo treba uvesti izmenjavo podob obraza in kazenskih evidenc;

(3)za doseganje cilja zagotavljanja relevantnih podatkov iz podatkovnih zbirk Europola organom kazenskega pregona, bi morale države članice imeti možnost, da na podlagi prümskega okvira pri Europolu samodejno preverijo biometrične podatke, pridobljene od tretjih držav. Prav tako bi Europol moral imeti možnost, da podatke, pridobljene od tretjih držav, preveri v nacionalnih podatkovnih zbirkah držav članic;

(4)za doseganje cilja zagotavljanja učinkovitega dostopa do dejanskih podatkov, ki ustrezajo „zadetku“, ki je na voljo v nacionalni podatkovni zbirki druge države članice ali pri Europolu, bi bilo treba na ravni EU urediti nadaljnji postopek s polavtomatizirano izmenjavo dejanskih podatkov, ki ustrezajo „zadetku“.

Pomemben pozitiven učinek tega predloga bo učinkovit odziv na opredeljene težave in okrepitev sedanjega prümskega okvira s ciljno usmerjenimi in močnimi dodatnimi zmogljivostmi za izboljšanje podpore državam članicam pri krepitvi izmenjave informacij s končnim ciljem preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj in terorističnih kaznivih dejanj, ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic.

Za neposredne finančne in ekonomske učinke predloga bodo potrebne naložbe na ravni EU in ravni držav članic. Pričakuje se, da bodo koristi in prihranki, zlasti na ravni držav članic, večji od predvidenih stroškov naložb. Kljub začetnim naložbam bo oblikovanje centralnega prümskega usmerjevalnika državam članicam prihranilo stroške, saj jim ne bo treba ustvariti (in vzdrževati) toliko povezav, kolikor je držav članic in kategorij podatkov.

•Temeljne pravice

V skladu z Listino EU o temeljnih pravicah, ki zavezuje institucije in države članice EU pri izvajanju prava Unije (člen 51(1) Listine), in v skladu z načelom nediskriminacije je treba priložnosti, ki jih prinašajo predstavljene možnosti, uravnotežiti z obveznostjo zagotavljanja omejevanja poseganja v temeljne pravice, ki je lahko njihova posledica, na to, kar je nujno potrebno za dejansko doseganje zastavljenih ciljev splošnega interesa, ob upoštevanju načela sorazmernosti (člen 52(1) Listine).

Predlagane rešitve omogočajo sprejetje ciljno usmerjenih preventivnih ukrepov za povečanje varnosti. Kot take lahko prispevajo k uresničevanju legitimnega cilja v zvezi z olajševanjem boja proti kriminalu, kar pomeni tudi pozitivno obveznost organov, da sprejmejo preventivne operativne ukrepe za zaščito osebe, katere življenje je ogroženo, če so ali bi morali biti seznanjeni z neposredno nevarnostjo 25 .

•Varstvo osebnih podatkov

Izmenjava informacij vpliva na pravico do varstva osebnih podatkov. Ta pravica je določena s členom 8 Listine, členom 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah. Kot je poudarilo Sodišče EU 26 , pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna, temveč jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi. Varstvo podatkov je tesno povezano s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja, ki ga varuje člen 7 Listine.

Kar zadeva prümski okvir, je zakonodaja o varstvu podatkov, ki se uporablja, Direktiva (EU) 2016/680. Prümski okvir dejansko določa, da se obdelava osebnih podatkov izvede v okviru izmenjave informacij med organi kazenskega pregona, pristojnimi za preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

Prosti pretok podatkov v EU se ne sme omejevati zaradi varstva podatkov. Vendar mora biti izpolnjen sklop načel. Da bi bilo omejevanje uresničevanja temeljnih pravic, ki so zaščitene z Listino, zakonito, mora izpolnjevati naslednje pogoje iz člena 52(1):

(1)biti mora predpisano z zakonom,

(2)spoštovati mora bistveno vsebino pravic,

(3)dejansko mora ustrezati ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali biti potrebno zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih,

(4)biti mora potrebno ter

(5)biti mora sorazmerno.

Ta predlog zajema vsa ta pravila o varstvu podatkov, kot je podrobno opredeljeno v oceni učinka, ki je priložena temu predlogu uredbe. Temelji na načelih vgrajenega in privzetega varstva podatkov. Vsebuje vse ustrezne določbe, ki omejujejo obdelavo podatkov na tisto, kar je potrebno za določen namen, in omogočajo dostop do podatkov samo tistim, ki morajo biti s temi podatki seznanjeni. Dostop do podatkov je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje organov držav članic ali organov EU, ki je pristojno za posebne namene revidiranega prümskega okvira, podatki pa so omejeni na to, kar je potrebno za opravljanje nalog v skladu s temi nameni.

Komisija se bo v času objave poročila o oceni učinka izvajanja [Priporočila Sveta za operativno policijsko sodelovanje] s strani držav članic iz točke 9(d) Priporočila odločila, ali obstaja potreba po zakonodaji EU o čezmejnem operativnem policijskem sodelovanju. Če bo obstajala potreba po taki zakonodaji, bo Komisija pripravila zakonodajni predlog o čezmejnem operativnem policijskem sodelovanju, ki bo zagotovil tudi uskladitev določb Sklepa 2008/615/PNZ in Sklepa 2008/616/PNZ, ki v tem predlogu niso zajete, z Direktivo 2016/680, v skladu z rezultati ocene iz člena 62(6) Direktive 2016/680. Če pa potrebe po zakonodaji EU o čezmejnem operativnem policijskem sodelovanju ne bo, bo Komisija pripravila zakonodajni predlog za zagotovitev take uskladitve, v skladu z rezultati ocene iz člena 62(6) Direktive 2016/680.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta zakonodajna pobuda bi vplivala na proračun in kadrovske potrebe agencije eu-LISA in Europola.

Za agencijo eu-LISA se ocenjuje, da bi bil za celotno obdobje večletnega finančnega okvira potreben dodaten proračun v višini približno 16 milijonov EUR in približno 10 dodatnih delovnih mest, da se ji zagotovijo potrebni viri za izvrševanje nalog, ki so ji dodeljene v tem predlogu uredbe. Proračun, dodeljen agenciji eu-LISA, bo izravnan z instrumentom za upravljanje meja in vizumsko politiko.

Za Europol se ocenjuje, da bi bil za celotno obdobje večletnega finančnega okvira potreben dodaten proračun v višini približno 7 milijonov EUR in približno pet dodatnih delovnih mest, da se mu zagotovijo potrebni viri za izvrševanje nalog, ki so mu dodeljene v tem predlogu uredbe. Proračun, dodeljen Europolu, bo izravnan s Skladom za notranjo varnost.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo zagotovila potrebno ureditev za spremljanje delovanja predlaganih ukrepov in njihovo ocenjevanje glede na glavne cilje politike. Dve leti po uvedbi in začetku delovanja novih funkcionalnosti in nato vsaki dve leti bi morale agencije Unije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predložiti poročilo o tehničnem delovanju novih predlaganih ukrepov. Poleg tega bi morala Komisija tri leta po uvedbi in začetku delovanja novih funkcionalnosti in nato vsaka štiri leta pripraviti splošno oceno ukrepov, vključno z morebitnim neposrednim ali posrednim učinkom na temeljne pravice. Pri tem bi morala proučiti dosežene rezultate glede na cilje ter oceniti veljavnost temeljnih razlogov in morebitne posledice za prihodnje možnosti. Poročila o oceni bi morala predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poglavje 1 določa splošne določbe te uredbe s predmetom urejanja, namenom in področjem uporabe. Vsebuje seznam opredelitev pojmov in opominja, da se pri obdelavi osebnih podatkov za namene te uredbe spoštujejo načelo nediskriminacije in druge temeljne pravice.

Poglavje 2 vsebuje določbe za izmenjavo kategorij podatkov iz te uredbe, in sicer izmenjavo profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, podatkov iz registrov vozil, podob obraza in kazenskih evidenc. Načela za izmenjavo, avtomatizirano iskanje podatkov ter pravila za zaprosila in odgovore so podrobneje opredeljeni v ločenem razdelku za vsako kategorijo podatkov posebej. Poglavje 2 vsebuje tudi skupne določbe za izmenjavo podatkov, vzpostavitev nacionalnih kontaktnih točk in izvedbene ukrepe.

Poglavje 3 določa podrobnosti za novo (tehnično) arhitekturo za izmenjavo podatkov. Prvi oddelek tega poglavja vključuje določbe, ki opisujejo centralni usmerjevalnik, uporabo usmerjevalnika in izvajanje poizvedb. Za natančnejšo opredelitev tehničnih postopkov za te poizvedbe bodo potrebni izvedbeni akti. Ta oddelek vsebuje tudi določbe o interoperabilnosti med usmerjevalnikom in skupnim odložiščem podatkov o identiteti za namene dostopa organov kazenskega pregona, vodenju dnevnikov vseh postopkov obdelave podatkov v usmerjevalniku, preverjanju kakovosti in postopkih obveščanja v primeru tehnične nezmožnosti uporabe usmerjevalnika. Drugi oddelek vsebuje podrobnosti o uporabi evropskega indeksnega sistema kazenskih evidenc (EPRIS) za izmenjavo kazenskih evidenc. Ta oddelek vključuje tudi določbe o vodenju dnevnikov o vseh postopkih obdelave podatkov v sistemu EPRIS in postopkih obveščanja v primeru tehnične nezmožnosti uporabe sistema EPRIS.

Poglavje 4 določa postopke za izmenjavo podatkov po ujemanju. Vključuje določbo o avtomatizirani izmenjavi osnovnih podatkov, pri čemer so podatki omejeni na tisto, kar je potrebno za omogočanje identifikacije zadevnega posameznika, in določbo o izmenjavi podatkov v kateri koli fazi postopka v skladu s to uredbo, ki v njej ni izrecno opisana.

Poglavje 5 vsebuje določbe o dostopu držav članic do biometričnih podatkov, pridobljenih od tretjih držav, ki jih hrani Europol, in dostopu Europola do podatkov, shranjenih v podatkovnih zbirkah držav članic.

Poglavje 6 o varstvu podatkov vsebuje določbe, ki zagotavljajo, da se podatki na podlagi te uredbe obdelujejo zakonito in ustrezno, v skladu z določbami Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ 27 . V njem je pojasnjeno, kdo bo obdelovalec podatkov za obdelavo podatkov v skladu s to uredbo. Določa ukrepe, ki se zahtevajo od agencije eu-LISA in organov držav članic, da se zagotovijo varnost obdelave podatkov, ustrezna obravnava varnostnih incidentov in spremljanje skladnosti z ukrepi iz te uredbe. Poglavje vsebuje tudi določbe o nadzoru in reviziji v zvezi z varstvom podatkov. V njem je poudarjeno načelo, da se podatki, obdelani v skladu s to uredbo, ne smejo samodejno posredovati ali dajati na voljo tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

Poglavje 7 podrobno opisuje pristojnosti držav članic, Europola in agencije eu-LISA pri izvajanju ukrepov iz te uredbe.

Poglavje 8 se nanaša na spremembe drugih obstoječih instrumentov, in sicer sklepov 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ, Uredbe (EU) 2018/1726, Uredbe (EU) 2019/817 in Uredbe (EU) 2019/818.

Poglavje 9 o končnih določbah določa podrobnosti v zvezi s poročanjem in statističnimi podatki, stroški, obveščanjem, prehodnimi določbami in odstopanji. Določa tudi zahteve za začetek delovanja ukrepov, predlaganih v tej uredbi. To poglavje določa tudi oblikovanje odbora in sprejetje praktičnega priročnika za podporo izvajanju in upravljanju te uredbe. Vključuje tudi določbo o spremljanju in ocenjevanju ter določbo o začetku veljavnosti in uporabi te uredbe. Ta uredba nadomešča člene 2 do 6 ter oddelka 2 in 3 poglavja 2 Sklepa Sveta 2008/615/PNZ ter poglavja 2 do 5 in člene 18, 20 in 21 Sklepa Sveta 2008/616/PNZ, ki se bodo z datumom začetka uporabe te uredbe črtali iz navedenih sklepov Sveta. Učinek navedenih sprememb bo, da se nadomeščene in črtane določbe za države članice ne bodo več uporabljale.

2021/0410 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o avtomatizirani izmenjavi podatkov za policijsko sodelovanje (okvir Prüm II) ter spremembi sklepov Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ ter uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16(2), člena 87(2), točka (a), in člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 28 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 29 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija si je zastavila cilj, da za svoje državljane vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Ta cilj bi bilo treba med drugim doseči z ustreznimi ukrepi za preprečevanje kriminala ter boj proti njemu, vključno z organiziranim kriminalom in terorizmom.

(2)Za ta cilj si morajo organi kazenskega pregona učinkovito in pravočasno izmenjevati podatke, da bi se uspešno borili proti kriminalu.

(3)Cilj te uredbe je torej izboljšati, racionalizirati in olajšati izmenjavo informacij o kaznivih dejanjih med organi kazenskega pregona v državah članicah in tudi z Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta 30 (Europol) kot kriminalističnim informacijskim vozliščem Unije.

(4)Sklepa Sveta 2008/615/PNZ 31 in 2008/616/PNZ 32 , ki določata pravila za izmenjavo informacij med organi, pristojnimi za preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj, in sicer z avtomatiziranim prenosom profilov DNK, daktiloskopskih podatkov in določenih podatkov iz registrov vozil, sta se izkazala za pomembna pri boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu.

(5)Ta uredba bi morala določiti pogoje in postopke za avtomatizirani prenos profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, podatkov iz registrov vozil, podob obraza in kazenskih evidenc. To ne bi smelo posegati v obdelavo navedenih podatkov v schengenskem informacijskem sistemu (SIS), v izmenjavo z njimi povezanih dopolnilnih informacij prek uradov SIRENE ali v pravice posameznikov, katerih podatki se v njem obdelujejo.

(6)Obdelava osebnih podatkov in njihova izmenjava za namene te uredbe ne bi smeli povzročiti diskriminacije oseb na kakršni koli podlagi. V celoti bi morali spoštovati človekovo dostojanstvo in integriteto ter temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov, v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

(7)S tem ko ta uredba zagotavlja avtomatizirano iskanje in primerjavo profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, podatkov iz registrov vozil, podob obraza in kazenskih evidenc, je njen namen tudi omogočiti iskanje pogrešanih oseb in neidentificiranih človeških ostankov. To ne bi smelo posegati v vnos razpisov ukrepov v sistem SIS za pogrešane osebe in v izmenjavo dopolnilnih informacij o takih razpisih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta 33 .

(8)Direktiva (EU) …/… [o izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona držav članic] določa skladen pravni okvir Unije, da se organom kazenskega pregona zagotovi enakovreden dostop do informacij, ki jih hranijo druge države članice, ko jih potrebujejo za boj proti kriminalu in terorizmu. Za boljšo izmenjavo informacij navedena direktiva formalizira in pojasnjuje postopke za izmenjavo informacij med državami članicami, zlasti za namene preiskav, vključno z vlogo „enotne kontaktne točke“ pri takih izmenjavah, ter v celoti izkorišča Europolov kanal za izmenjavo informacij SIENA. Vsaka izmenjava informacij, ki presega to, kar je določeno v tej uredbi, bi morala biti urejena z Direktivo (EU) …/… [o izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona držav članic].

(9)Države članice bi morale za avtomatizirano iskanje podatkov iz registrov vozil uporabljati evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris), vzpostavljen s Pogodbo o evropskem informacijskem sistemu za prometna in vozniška dovoljenja (EUCARIS), oblikovanem v ta namen. Sistem Eucaris bi moral vse sodelujoče države članice povezati v mreže. Za vzpostavitev komunikacije ni potrebna centralna komponenta, saj vsaka država članica komunicira neposredno z drugimi povezanimi državami članicami.

(10)Identifikacija storilcev kaznivih dejanj je bistvena za uspešno preiskovanje in pregon kaznivih dejanj. Avtomatizirano iskanje podob obraza osumljencev in obsojenih storilcev kaznivih dejanj bi moralo zagotoviti dodatne informacije za uspešno identifikacijo storilcev kaznivih dejanj in boj proti kriminalu.

(11)Avtomatizirano iskanje ali primerjava biometričnih podatkov (profilov DNK, daktiloskopskih podatkov in podob obraza) med organi, pristojnimi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v skladu s to uredbo, bi se moralo nanašati le na podatke v podatkovnih zbirkah, vzpostavljenih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

(12)Sodelovanje pri izmenjavi kazenskih evidenc bi moralo ostati prostovoljno. Kadar se države članice odločijo za sodelovanje, bi jim moralo biti v duhu vzajemnosti poizvedovanje v podatkovnih zbirkah drugih držav članic onemogočeno, če same svojih podatkov ne dajo na voljo za poizvedovanje drugim državam članicam.

(13)V zadnjih letih je Europol prejel veliko količino biometričnih podatkov osumljenih in obsojenih teroristov in storilcev kaznivih dejanj iz več tretjih držav. Vključitev podatkov, pridobljenih od tretjih držav, ki so shranjeni pri Europolu, v prümski okvir, zaradi česar bi bili ti podatki na voljo organom kazenskega pregona, je potrebna za boljše preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Prispeva tudi k ustvarjanju sinergij med različnimi orodji na področju kazenskega pregona.

(14)Europol bi moral imeti na podlagi prümskega okvira možnost iskanja v podatkovnih zbirkah držav članic s podatki, ki jih prejme od tretjih držav, da vzpostavi čezmejne povezave med kazenskimi zadevami. S pomočjo uporabe podatkov iz prümskega okvira skupaj z drugimi podatkovnimi zbirkami, ki jih ima Europol na voljo, bi morala biti mogoča popolnejša in bolj informirana analiza kazenskih preiskav, Europolu pa bi moralo biti omogočeno, da organom kazenskega pregona v državah članicah zagotovi boljšo podporo. V primeru ujemanja med podatki, uporabljenimi za iskanje, in podatki, shranjenimi v podatkovnih zbirkah držav članic, lahko države članice Europolu posredujejo informacije, ki jih potrebuje za izpolnitev svojih nalog.

(15)Sklepa 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ zagotavljata mrežo dvostranskih povezav med nacionalnimi podatkovnimi zbirkami držav članic. Zaradi te tehnične arhitekture bi morala vsaka država članica vzpostaviti najmanj 26 povezav za vsako kategorijo podatkov, tj. povezavo z vsako državo članico. Usmerjevalnik in evropski indeksni sistem kazenskih evidenc (sistem EPRIS), vzpostavljen s to uredbo, bi morala poenostaviti tehnično arhitekturo prümskega okvira in se uporabljati kot povezovalni točki med vsemi državami članicami. Za usmerjevalnik bi morala biti potrebna ena sama povezava na državo članico v zvezi z biometričnimi podatki, za sistem EPRIS pa bi morala biti potrebna ena sama povezava na državo članico v zvezi s kazenskimi evidencami.

(16)Usmerjevalnik bi moral biti povezan z evropskim iskalnim portalom, vzpostavljenim s členom 6 Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta 34 in členom 6 Uredbe (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta 35 , da se organom držav članic in Europolu omogoči izvajanje poizvedb v nacionalnih podatkovnih zbirkah v skladu s to uredbo sočasno s poizvedbami v skupnem odložišču podatkov o identiteti, vzpostavljenem s členom 17 Uredbe (EU) 2019/817 in členom 17 Uredbe (EU) 2019/818 za namene kazenskega pregona.

(17)V primeru ujemanja med podatki, uporabljenimi za iskanje ali primerjavo, in podatki, shranjenimi v nacionalnih podatkovnih zbirkah zaprošenih držav članic, ter po tem, ko država članica prosilka tako ujemanje potrdi, bi morala zaprošena država članica v 24 urah prek usmerjevalnika vrniti omejen sklop osnovnih podatkov. Rok bi zagotovil hitro izmenjavo komunikacij med organi držav članic. Države članice bi morale ohraniti nadzor nad izdajo tega omejenega sklopa osnovnih podatkov. Pri ključnih točkah v postopku bi se moral ohraniti določen človeški nadzor, vključno z odločitvijo o predaji osebnih podatkov državi članici prosilki, s čimer bi se zagotovilo, da ne bi prišlo do avtomatizirane izmenjave osnovnih podatkov.

(18)Vse izmenjave med organi držav članic ali z Europolom v kateri koli fazi katerega od postopkov iz te uredbe, ki niso izrecno opredeljene v tej uredbi, bi morale potekati prek aplikacije SIENA, s čimer bi se zagotovilo, da vse države članice uporabljajo skupen, varen in zanesljiv komunikacijski kanal.

(19)Pri razvoju usmerjevalnika in sistema EPRIS bi bilo treba uporabljati standard univerzalnega formata sporočil (UMF). Pri vsaki avtomatizirani izmenjavi podatkov v skladu s to uredbo bi bilo treba uporabljati standard UMF. Organi držav članic in Europol so pozvani, naj standard UMF uporabljajo tudi v zvezi z vso nadaljnjo izmenjavo podatkov med seboj na podlagi okvira Prüm II. Standard UMF bi se moral uporabljati kot standard za strukturirano čezmejno izmenjavo informacij med informacijskimi sistemi, organi ali organizacijami na področju pravosodja in notranjih zadev.

(20)Prek okvira Prüm II bi se lahko izmenjevali le netajni podatki.

(21)Določeni vidiki okvira Prüm II ne morejo biti izčrpno zajeti v tej uredbi zaradi njihove tehnične, izredno podrobne in pogosto spremenljive narave. Ti vidiki vključujejo na primer tehnične ureditve in specifikacije za avtomatizirane postopke iskanja, standarde za izmenjavo podatkov in elemente podatkov, ki se izmenjujejo. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 36 .

(22)Ker ta uredba določa vzpostavitev novega prümskega okvira, bi bilo treba črtati ustrezne določbe sklepov 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ. Navedena sklepa bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(23)Ker naj bi usmerjevalnik razvila in upravljala Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, vzpostavljena z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta 37 (eu-LISA), je treba Uredbo (EU) 2018/1726 spremeniti tako, da se to doda k nalogam agencije eu-LISA. Da bi bil usmerjevalnik povezan z evropskim iskalnim portalom za sočasno izvajanje iskanj v usmerjevalniku in skupnem odložišču podatkov o identiteti, je treba spremeniti Uredbo (EU) 2019/817. Da bi bil usmerjevalnik povezan z evropskim iskalnim portalom za sočasno izvajanje iskanj v usmerjevalniku in skupnem odložišču podatkov o identiteti ter za shranjevanje poročil in statističnih podatkov usmerjevalnika v centralnem registru za poročanje in statistične podatke, je treba spremeniti Uredbo (EU) 2019/818. Navedeni uredbi je zato treba ustrezno spremeniti.

(24)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(25)[V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.] ALI [V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.]

(26)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 38 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [XX] 39 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja okvir za izmenjavo informacij med organi, pristojnimi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj (okvir Prüm II).

Ta uredba določa pogoje in postopke za avtomatizirano iskanje profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, podob obraza, kazenskih evidenc in določenih podatkov iz registrov vozil ter pravila v zvezi z izmenjavo osnovnih podatkov po ujemanju.

Člen 2

Namen

Namen okvira Prüm II je poglobiti čezmejno sodelovanje v zadevah, ki jih zajema del III, naslov V, poglavje 5, Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti pri izmenjavi informacij med organi, pristojnimi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

Namen okvira Prüm II je tudi, da se organom, pristojnim za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, omogoči iskanje pogrešanih oseb in neidentificiranih človeških ostankov.

Člen 3

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za nacionalne podatkovne zbirke, ki se uporabljajo za avtomatizirani prenos kategorij profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, podob obraza, kazenskih evidenc in določenih podatkov iz registrov vozil.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„lokusi“ pomenijo posebno molekularno strukturo na različnih mestih v DNK;

(2)„profil DNK“ pomeni črkovno ali številčno kodo, ki predstavlja niz razločevalnih značilnosti nekodirajočega dela analiziranega vzorca človeške DNK, tj. posebno molekularno strukturo na različnih mestih v DNK;

(3)„nekodirajoči del DNK“ pomeni kromosomska področja, ki ne vsebujejo nobenih genetskih informacij, tj. ki jim ni mogoče pripisati nobenih funkcionalnih lastnosti nekega organizma;

(4)„referenčni podatki o DNK“ pomenijo profil DNK in referenčno številko iz člena 9;

(5)„referenčni profil DNK“ pomeni profil DNK identificirane osebe;

(6)„neznan profil DNK“ pomeni profil DNK še neidentificirane osebe, pridobljen iz sledi, zbranih pri preiskovanju kaznivih dejanj;

(7)„daktiloskopski podatki“ pomenijo prstne odtise, sledi prstnih odtisov, odtise dlani, sledi odtisov dlani in vzorce takih podob (kodirane minucije), kadar so shranjeni in se obdelujejo v avtomatizirani podatkovni zbirki;

(8)„daktiloskopski referenčni podatki“ pomenijo daktiloskopske podatke in referenčno številko iz člena 14;

(9)„posamezen primer“ pomeni en sam preiskovalni spis;

(10)„podoba obraza“ pomeni digitalno sliko obraza;

(11)„biometrični podatki“ pomeni profile DNK, daktiloskopske podatke ali podobe obraza;

(12)„ujemanje“ pomeni obstoj povezave, ugotovljene z avtomatizirano primerjavo osebnih podatkov, ki so evidentirani ali se evidentirajo v informacijskem sistemu ali podatkovni zbirki;

(13)„kandidat“ pomeni podatke, ki so privedli do ujemanja;

(14)„država članica prosilka“ pomeni državo članico, ki izvaja iskanje na podlagi okvira Prüm II;

(15)„zaprošena država članica“ pomeni državo članico, v podatkovnih zbirkah katere država članica prosilka na podlagi okvira Prüm II izvaja iskanje;

(16)„kazenske evidence“ pomenijo vse informacije, ki so na voljo v nacionalnem registru ali registrih, v katerih so zbrani podatki organov, pristojnih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj;

(17)„psevdonimizacija“ pomeni obdelavo osebnih podatkov na tak način, da osebnih podatkov brez dodatnih informacij ni več mogoče pripisati specifičnemu posamezniku, če se take dodatne informacije hranijo ločeno ter zanje veljajo tehnični in organizacijski ukrepi, s čimer se zagotovi, da se osebni podatki ne pripišejo določenemu ali določljivemu posamezniku;

(18)„podatki Europola“ pomeni vse osebne podatke, ki jih Europol obdeluje v skladu z Uredbo (EU) 2016/794;

(19)„nadzorni organ“ pomeni neodvisen javni organ, ki ga vzpostavi država članica v skladu s členom 41 Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta 40 ;

(20)„SIENA“ pomeni mrežno aplikacijo za varno izmenjavo informacij, ki jo upravlja Europol in je namenjena olajšanju izmenjave informacij med državami članicami in Europolom;

(21)„pomemben incident“ pomeni vsak incident, razen če ima omejen učinek in obstaja verjetnost, da je z vidika metode ali tehnologije že dobro razumljen;

(22)„pomembna kibernetska grožnja“ pomeni kibernetsko grožnjo z namenom, priložnostjo in zmožnostjo povzročiti pomemben incident;

(23)„pomembno tveganje“ pomeni tveganje, ki bo, če bo izkoriščeno, po vsej verjetnosti privedlo do pomembnega incidenta;

(24)„incident“ pomeni incident v smislu člena 4(5) Direktive (EU) …/… Evropskega parlamenta in Svetal 41 [predlog revidirane direktive o varnosti omrežij in informacij].

POGLAVJE 2

IZMENJAVA PODATKOV

ODDELEK 1

Profili DNK

Člen 5

Vzpostavitev nacionalnih zbirk podatkov o preiskavah DNK

1. Države članice zaradi preiskovanja kaznivih dejanj vzpostavijo in vzdržujejo nacionalne zbirke podatkov o preiskavah DNK.

Obdelava podatkov iz teh zbirk po tej uredbi poteka v skladu s to uredbo, ob upoštevanju nacionalne zakonodaje držav članic, ki se uporablja za obdelavo takih podatkov.

2. Države članice zagotovijo razpoložljivost referenčnih podatkov o DNK iz svojih nacionalnih zbirk podatkov o preiskavah DNK iz odstavka 1.

Referenčni podatki o DNK ne vsebujejo podatkov, ki omogočajo neposredno identifikacijo posameznika.

Referenčni podatki o DNK, ki jih ni mogoče pripisati nobenemu posamezniku („neznani profili DNK“), so razpoznavni kot taki.

Člen 6

Avtomatizirano iskanje profilov DNK

1. Države članice nacionalnim kontaktnim točkam iz člena 29 in Europolu omogočijo dostop do referenčnih podatkov o DNK v svojih zbirkah podatkov o preiskavah DNK za izvajanje avtomatiziranih iskanj s primerjavo profilov DNK za preiskovanje kaznivih dejanj.

Iskanja se lahko izvajajo le v posameznih primerih in v skladu z nacionalno zakonodajo države članice prosilke.

2. Če je bilo z avtomatiziranim iskanjem ugotovljeno ujemanje poslanega profila DNK s profili DNK v zbirki zaprošene države članice, je nacionalna kontaktna točka države članice prosilke avtomatsko obveščena o referenčnih podatkih o DNK, s katerimi je bilo ugotovljeno ujemanje.

Če ujemanja ni, je država članica prosilka o tem avtomatsko obveščena.

3. Nacionalna kontaktna točka države članice prosilke potrdi ujemanje podatkov o profilih DNK z referenčnimi podatki o DNK, ki jih hrani zaprošena država članica, po tem, ko so bili referenčni podatki o DNK, potrebni za potrditev ujemanja, avtomatsko poslani.

Člen 7

Avtomatizirana primerjava neznanih profilov DNK

1. Države članice lahko za preiskovanje kaznivih dejanj prek svojih nacionalnih kontaktnih točk primerjajo svoje neznane profile DNK z vsemi profili DNK iz drugih nacionalnih zbirk podatkov o preiskavah DNK. Pošiljanje in primerjava profilov se opravita avtomatizirano.

2. Če zaprošena država članica pri primerjavi v skladu z odstavkom 1 ugotovi ujemanje poslanih profilov DNK s profili v svojih zbirkah podatkov o preiskavah DNK, nacionalni kontaktni točki države članice prosilke nemudoma pošlje referenčne podatke o DNK, s katerim je bilo ugotovljeno ujemanje.

3. Dokončno potrditev ujemanja profilov DNK z referenčnimi podatki o DNK, ki jih hrani zaprošena država članica, opravi nacionalna kontaktna točka države članice prosilke na podlagi avtomatsko poslanih referenčnih podatkov o DNK, potrebnih za potrditev ujemanja.

Člen 8

Poročanje o zbirkah podatkov o preiskavah DNK

Vsaka država članica Komisijo in agencijo eu-LISA obvesti o nacionalnih zbirkah podatkov o preiskavah DNK, za katere se uporabljajo členi 5 do 7, v skladu s členom 73.

Člen 9

Referenčne številke za profile DNK

Referenčne številke za profile DNK so kombinacija naslednjega:

(a)referenčne številke, ki državam članicam v primeru ujemanja omogoča, da iz svojih podatkovni zbirk iz člena 5 pridobijo dodatne podatke in druge informacije, da bi jih posredovale drugi državi članici oziroma nekaterim drugim oziroma vsem državam članicam v skladu s členoma 47 in 48;

(b)kode, ki označuje državo članico, ki hrani profil DNK;

(c)kode, ki označuje tip profila DNK (referenčni profili DNK ali neznani profili DNK).

Člen 10

Načela pri izmenjavi referenčnih podatkov o DNK

1. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovita zaupnost in celovitost referenčnih podatkov o DNK, ki se pošiljajo v druge države članice, vključno s šifriranjem.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev integritete profilov DNK, do katerih so omogočile dostop drugim državam članicam ali so jim jih poslale za primerjavo, in zagotovijo skladnost teh ukrepov z relevantnimi mednarodnimi standardi za izmenjavo podatkov o DNK.

3. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih navede relevantne mednarodne standarde, ki jih morajo države članice uporabljati za izmenjavo referenčnih podatkov o DNK. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 76(2).

Člen 11

Pravila za zaprosila in odgovore v zvezi s profili DNK

1. Zaprosilo za avtomatizirano iskanje ali primerjavo vsebuje samo naslednje informacije:

(a)kodo države članice prosilke;

(b)datum, čas in referenčno številko zaprosila;

(c)profile DNK in pripadajoče referenčne številke iz člena 9;

(d)podatke o tipih posredovanih profilov DNK (neznani profili DNK ali referenčni profili DNK).

2. Odgovor na zaprosilo iz odstavka 1 vsebuje samo naslednje informacije:

(a)podatek o tem, ali je bilo ugotovljeno eno ali več ujemanj ali da ujemanja ni;

(b)datum, čas in referenčno številko zaprosila;

(c)datum, čas in referenčno številko odgovora;

(d)kodo države članice prosilke in zaprošene države članice;

(e)referenčne številke za profile DNK države članice prosilke in zaprošene države članice;

(f)podatke o tipu posredovanih profilov DNK (neznani profili DNK ali referenčni profili DNK);

(g)ujemajoče se profile DNK.

3. Avtomatizirano obvestilo o ujemanju se pojavi le, če je bilo pri avtomatiziranem iskanju ali primerjavi ugotovljeno določeno minimalno ujemanje lokusov. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi minimalno število lokusov, v skladu s postopkom iz člena 76(2).

4. Če je pri iskanju ali primerjavi neznanih profilov DNK ugotovljeno ujemanje, lahko vsaka zaprošena država članica z ujemajočimi se podatki v svojo nacionalno podatkovno zbirko vnese opombo, da je bilo na podlagi iskanja ali primerjave, ki jo je izvedla druga država članica, ugotovljeno ujemanje za zadevni profil DNK.

5. Države članice zagotovijo, da so zaprosila skladna z izjavami, poslanimi v skladu s členom 8. Te izjave so navedene v praktičnem priročniku iz člena 78.

ODDELEK 2

Daktiloskopski podatki

Člen 12

Daktiloskopski referenčni podatki

1. Države članice zagotovijo daktiloskopske referenčne podatke iz zbirke za nacionalne sisteme za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov, vzpostavljene za preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

2. Daktiloskopski referenčni podatki ne vsebujejo podatkov, ki omogočajo neposredno identifikacijo posameznika.

3. Daktiloskopski referenčni podatki, ki jih ni mogoče pripisati nobenemu posamezniku (neznani daktiloskopski podatki), so razpoznavni kot taki.

Člen 13

Avtomatizirano iskanje daktiloskopskih podatkov

1. Države članice nacionalnim kontaktnim točkam drugih držav članic in Europolu za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj omogočijo dostop do daktiloskopskih referenčnih podatkov v sistemih za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov, ki so jih vzpostavile v ta namen, za izvajanje avtomatiziranega iskanja s primerjavo daktiloskopskih referenčnih podatkov.

Iskanja se lahko izvajajo le v posameznih primerih in v skladu z nacionalno zakonodajo države članice prosilke.

2. Nacionalna kontaktna točka države članice prosilke potrdi ujemanje daktiloskopskih podatkov z daktiloskopskimi referenčnimi podatki, ki jih hrani zaprošena država članica,po tem, ko so bili daktiloskopski referenčni podatki, potrebni za potrditev ujemanja, avtomatsko poslani.

Člen 14

Referenčne številke za daktiloskopske podatke

Referenčne številke za daktiloskopske podatke so kombinacija naslednjega:

(a)referenčne številke, ki državam članicam v primeru ujemanja omogoča, da iz svojih podatkovnih zbirk iz člena 12 pridobijo dodatne podatke in druge informacije, da bi jih posredovale drugi državi članici oziroma nekaterim drugim oziroma vsem državam članicam v skladu s členoma 47 in 48;

(b)kode, ki označuje državo članico, ki hrani daktiloskopske podatke.

Člen 15

Načela pri izmenjavi daktiloskopskih podatkov

1. Digitalizacija daktiloskopskih podatkov in njihovo posredovanje ostalim državam članicam potekata v skladu z enotno obliko zapisa podatkov. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi enotno obliko zapisa podatkov, v skladu s postopkom iz člena 76(2).

2. Vsaka država članica zagotovi, da so posredovani daktiloskopski podatki dovolj kakovostni, da jih je mogoče primerjati s pomočjo sistemov za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov.

3. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev zaupnosti in celovitosti daktiloskopskih podatkov, ki se pošiljajo drugim državam članicam, vključno s šifriranjem.

4. Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo relevantne obstoječe standarde za izmenjavo daktiloskopskih podatkov, ki jih uporabljajo države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 76(2).

Člen 16

Zmogljivosti za iskanje po daktiloskopskih podatkih

1. Vsaka država članica poskrbi, da njena zaprosila ne presežejo opredeljenih zmogljivosti zaprošene države članice za iskanje.

Države članice Komisijo in agencijo eu-LISA v skladu s členom 79(8) in (10) obvestijo o svoji največji zmogljivosti za dnevno iskanje daktiloskopskih podatkov identificiranih oseb in daktiloskopskih podatkov oseb, ki še niso identificirane.

2. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi največje število kandidatov, ki se lahko v okviru enega prenosa sprejmejo za primerjavo, v skladu s postopkom iz člena 76(2).

Člen 17

Pravila za zaprosila in odgovore v zvezi z daktiloskopskimi podatki

1. Zaprosilo za avtomatizirano iskanje vsebuje samo naslednje informacije:

(a)kodo države članice prosilke;

(b)datum, čas in referenčno številko zaprosila;

(c)daktiloskopske podatke in pripadajoče referenčne številke iz člena 14.

2. Odgovor na zaprosilo iz odstavka 1 vsebuje samo naslednje informacije:

(a)podatek o tem, ali je bilo ugotovljeno eno ali več ujemanj ali da ujemanja ni;

(b)datum, čas in referenčno številko zaprosila;

(c)datum, čas in referenčno številko odgovora;

(d)kodo države članice prosilke in zaprošene države članice;

(e)referenčne številke daktiloskopskih podatkov države članice prosilke in zaprošene države članice;

(f)ujemajoče se daktiloskopske podatke.

ODDELEK 3

Podatki iz registrov vozil

Člen 18

Avtomatizirano iskanje podatkov iz registrov vozil

1. Države članice nacionalnim kontaktnim točkam drugih držav članic in Europolu za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj omogočijo dostop do naslednjih podatkov iz nacionalnih registrov vozil za izvajanje avtomatiziranega iskanja v posameznih primerih:

(a)podatkov o lastnikih ali upravljavcih vozil;

(b)podatkov o vozilih.

2. Iskanja se lahko izvajajo le z uporabo celotne številke šasije ali celotne registrske številke.

3. Iskanja se lahko izvajajo le v skladu z nacionalno zakonodajo države članice prosilke.

Člen 19

Načela avtomatiziranega iskanja podatkov iz registrov vozil

1. Države članice za avtomatizirano iskanje podatkov iz registrov vozil uporabljajo evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris).

2. Informacije, ki se izmenjujejo prek sistema Eucaris, se posredujejo v šifrirani obliki.

3. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi podatke iz registrov vozil, ki se izmenjujejo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 76(2).

Člen 20

Vodenje dnevnikov

1. Vsaka država članica vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravi osebje njenih organov, ustrezno pooblaščeno za izmenjavo podatkov iz registrov vozil, in dnevnike o poizvedbah, za katere zaprosijo druge države članice. Europol vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravi njegovo pooblaščeno osebje.

Vse države članice in Europol vodijo dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v zvezi s podatki iz registrov vozil. Ti dnevniki vključujejo naslednje:

(a)državo članico ali agencijo Unije, ki pošlje zaprosilo za poizvedbo;

(b)datum in čas zaprosila;

(c)datum in čas odgovora;

(d)nacionalne podatkovne zbirke, ki jim je bilo poslano zaprosilo za poizvedbo;

(e)nacionalne podatkovne zbirke, ki so posredovale pozitiven odgovor.

2. Dnevniki iz odstavka 1 se lahko uporabljajo le za zbiranje statističnih podatkov in spremljanje varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedbe in zakonitosti obdelave podatkov, ter za zagotavljanje varnosti in celovitosti podatkov.

Ti dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo eno leto po njihovem nastanku. Če so dnevniki potrebni za že začete postopke spremljanja, se izbrišejo, ko za postopke spremljanja niso več potrebni.

3. Za namene spremljanja varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedb in zakonitosti obdelave podatkov, imajo upravljavci podatkov dostop do dnevnikov za notranje spremljanje iz člena 56.

ODDELEK 4

Podobe obraza

Člen 21

Podobe obraza

1. Države članice zagotovijo razpoložljivost podob obraza iz svojih nacionalnih podatkovnih zbirk, vzpostavljenih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Taki podatki vključujejo le podobe obraza in referenčno številko iz člena 23 ter nakazujejo, ali je mogoče podobe obraza pripisati posamezniku ali ne.

Države članice v zvezi s tem ne dajo na voljo podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče neposredno identificirati posameznika.

2. Podobe obraza, ki jih ni mogoče pripisati nobenemu posamezniku (neznane podobe obraza), so razpoznavne kot take.

Člen 22

Avtomatizirano iskanje podob obraza

1. Države članice nacionalnim kontaktnim točkam drugih držav članic in Europolu za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj omogočijo dostop do podob obraza, shranjenih v njihovih nacionalnih podatkovnih zbirkah, za izvajanje avtomatiziranega iskanja.

Iskanja se lahko izvajajo le v posameznih primerih in v skladu z nacionalno zakonodajo države članice prosilke.

2. Država članica prosilka prejme seznam, sestavljen iz ujemanj v zvezi z verjetnimi kandidati. Navedena država članica pregleda seznam, da bi ugotovila, ali obstaja potrjeno ujemanje.

3. Vzpostavi se minimalni standard kakovosti, ki omogoča iskanje in primerjavo podob obraza. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tak minimalni standard kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 76(2).

Člen 23

Referenčne številke za podobe obraza

Referenčne številke za podobe obraza so kombinacija naslednjega:

(a)referenčne številke, ki državam članicam v primeru ujemanja omogoča, da iz svojih podatkovnih zbirk iz člena 21 pridobijo dodatne podatke in druge informacije, da bi jih lahko posredovale drugi državi članici oziroma nekaterim drugim oziroma vsem državam članicam v skladu s členoma 47 in 48;

(b)kode, ki označuje državo članico, ki hrani podobe obraza.

Člen 24

Pravila za zaprosila in odgovore v zvezi s podobami obraza

1. Zaprosilo za avtomatizirano iskanje vsebuje samo naslednje informacije:

(a)kodo države članice prosilke;

(b)datum, čas in referenčno številko zaprosila;

(c)podobe obraza in njihove referenčne številke iz člena 23.

2. Odgovor na zaprosilo iz odstavka 1 vsebuje samo naslednje informacije:

(a)podatek o tem, ali je bilo ugotovljeno eno ali več ujemanj ali da ujemanja ni;

(b)datum, čas in referenčno številko zaprosila;

(c)datum, čas in referenčno številko odgovora;

(d)kodo države članice prosilke in zaprošene države članice;

(e)referenčne številke podob obraza države članice prosilke in zaprošene države članice;

(f)ujemajoče se podobe obraza.

ODDELEK 5

Kazenske evidence

Člen 25

Kazenske evidence

1. Države članice se lahko odločijo, da bodo sodelovale pri avtomatizirani izmenjavi kazenskih evidenc. Države članice, ki sodelujejo pri avtomatizirani izmenjavi kazenskih evidenc, zagotovijo razpoložljivost biografskih podatkov osumljencev in storilcev kaznivih dejanj iz nacionalnih indeksov kazenskih evidenc, vzpostavljenih za preiskovanje kaznivih dejanj. Tak sklop podatkov, če je na voljo, vsebuje naslednje podatke:

(a)ime(-na);

(b)priimek(-ke);

(c)privzeto(-a) ime(-na);

(d)datum rojstva;

(e)državljanstvo(-a);

(f)kraj in državo rojstva;

(g)spol.

2. Podatki iz odstavka 1, točke (a), (b), (c), (e) in (f), so psevdonimizirani.

Člen 26

Avtomatizirano iskanje po kazenskih evidencah

1. Države članice nacionalnim kontaktnim točkam drugih držav članic in Europolu za preiskovanje kaznivih dejanj omogočijo dostop do podatkov iz nacionalnih indeksov kazenskih evidenc za izvajanje avtomatiziranega iskanja.

Iskanja se lahko izvajajo le v posameznih primerih in v skladu z nacionalno zakonodajo države članice prosilke.

2. Država članica prosilka prejme seznam ujemanj z navedbo o kakovosti ujemanj.

Država članica prosilka je tudi obveščena o državi članici, katere podatkovna zbirka vsebuje podatke, ki so privedli do ujemanja.

Člen 27

Referenčne številke za kazenske evidence

Referenčne številke za kazenske evidence so kombinacija naslednjega:

(a)referenčne številke, ki državam članicam v primeru ujemanja omogoča, da iz svojih indeksov iz člena 25 pridobijo osebne podatke in druge informacije, da bi jih lahko posredovale drugi državi članici oziroma nekaterim drugim oziroma vsem državam članicam v skladu s členoma 47 in 48;

(b)kode, ki označuje državo članico, ki hrani kazenske evidence.

Člen 28

Pravila za zaprosila in odgovore v zvezi s kazenskimi evidencami

1. Zaprosilo za avtomatizirano iskanje vsebuje samo naslednje informacije:

(a)kodo države članice prosilke;

(b)datum, čas in referenčno številko zaprosila;

(c)kazenske evidence in njihove referenčne številke iz člena 27.

2. Odgovor na zaprosilo iz odstavka 1 vsebuje samo naslednje informacije:

(a)podatek o tem, ali je bilo ugotovljeno eno ali več ujemanj ali da ujemanja ni;

(b)datum, čas in referenčno številko zaprosila;

(c)datum, čas in referenčno številko odgovora;

(d)kodo države članice prosilke in zaprošene države članice;

(e)referenčne številke kazenskih evidenc zaprošene države članice.

ODDELEK 6

Skupne določbe

Člen 29

Nacionalne kontaktne točke

Vsaka država članica določi nacionalno kontaktno točko.

Nacionalne kontaktne točke so odgovorne za posredovanje podatkov iz členov 6, 7, 13, 18, 22 in 26.

Člen 30

Izvedbeni ukrepi

Komisija sprejme izvedbene ukrepe, s katerimi določi tehnične ureditve za postopke iz členov 6, 7, 13, 18, 22 in 26. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 76(2).

Člen 31

Tehnične specifikacije

Države članice in Europol v povezavi z vsemi zaprosili in odgovori v zvezi z iskanji in primerjavami profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, podatkov iz registrov vozil, podob obraza in kazenskih evidenc upoštevajo skupne tehnične specifikacije. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi te tehnične specifikacije, v skladu s postopkom iz člena 76(2).

Člen 32

Razpoložljivost avtomatizirane izmenjave podatkov na nacionalni ravni

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da sta avtomatizirano iskanje ali primerjava profilov DNK, daktiloskopskih podatkov, podatkov iz registrov vozil, podob obraza in kazenskih evidenc mogoča 24 ur na dan in vse dni v tednu.

2. Nacionalne kontaktne točke druga drugo, Komisijo, Europol in agencijo eu-LISA nemudoma obvestijo o tehničnih napakah, zaradi katerih avtomatizirana izmenjava podatkov ni na voljo.

Nacionalne kontaktne točke se dogovorijo o začasnih alternativnih rešitvah za izmenjavo informacij v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalno zakonodajo.

3. Nacionalne kontaktne točke nemudoma ponovno vzpostavijo avtomatizirano izmenjavo podatkov.

Člen 33

Utemeljitev za obdelavo podatkov

1. Vsaka država članica hrani utemeljitev za poizvedbe, ki jih izvedejo njeni pristojni organi.

Europol hrani utemeljitev za poizvedbe, ki jih izvede.

2. Utemeljitev iz odstavka 1 vključuje:

(a)namen poizvedbe, vključno s sklicem na konkreten primer ali preiskavo;

(b)navedbo o tem, ali se poizvedba nanaša na osumljenca ali storilca kaznivega dejanja;

(c)navedbo o tem, ali je cilj poizvedbe identificirati neznano osebo ali pridobiti več podatkov o znani osebi.

3. Utemeljitve iz odstavka 2 se lahko uporabljajo izključno za spremljanje varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedbe in zakonitosti obdelave podatkov, ter za zagotavljanje varnosti in celovitosti podatkov.

Te utemeljitve se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo eno leto po njihovem nastanku. Če so utemeljitve potrebne za že začete postopke spremljanja, se izbrišejo, ko za postopke spremljanja ni več potrebna utemeljitev.

4. Za namene spremljanja varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedbe in zakonitosti obdelave podatkov, imajo upravljavci podatkov dostop do utemeljitev za notranje spremljanje iz člena 56.

Člen 34

Uporaba univerzalnega formata sporočil

1. Pri razvoju usmerjevalnika iz člena 35 in sistema EPRIS se uporablja standard univerzalnega formata sporočil (UMF).

2. Pri vsaki avtomatizirani izmenjavi podatkov v skladu s to uredbo se uporablja standard UMF.

POGLAVJE 3

ARHITEKTURA

ODDELEK 1

Usmerjevalnik

Člen 35

Usmerjevalnik

1. Za namene lažjega vzpostavljanja povezav med državami članicami in z Europolom za poizvedovanje, pridobivanje in ocenjevanje biometričnih podatkov v skladu s to uredbo se vzpostavi usmerjevalnik.

2. Usmerjevalnik je sestavljen iz:

(a)centralne infrastrukture, vključno z iskalnim orodjem, ki omogoča sočasne poizvedbe v podatkovnih zbirkah držav članic iz členov 5, 12 in 21 ter v podatkih Europola;

(b)varnega komunikacijskega kanala med centralno infrastrukturo, državami članicami in agencijami Unije, ki so upravičene do uporabe usmerjevalnika;

(c)varne komunikacijske infrastrukture med centralno infrastrukturo in evropskim iskalnim portalom za namene člena 39.

Člen 36

Uporaba usmerjevalnika

Uporaba usmerjevalnika je omejena na organe držav članic, ki imajo dostop do izmenjave profilov DNK, daktiloskopskih podatkov in podob obraza, ter Europol v skladu s to uredbo in Uredbo (EU) 2016/794.

Člen 37

Poizvedbe

1. Uporabniki usmerjevalnika iz člena 36 za poizvedbo zaprosijo tako, da v usmerjevalnik predložijo biometrične podatke. Usmerjevalnik zaprosilo za poizvedbo pošlje v podatkovne zbirke držav članic in v podatke Europola, sočasno s podatki, ki jih je predložil uporabnik, in v skladu z njegovimi pravicami dostopa.

2. Vsaka zaprošena država članica in Europol po prejemu zaprosila za poizvedbo iz usmerjevalnika nemudoma izvedejo avtomatsko poizvedovanje v svojih podatkovnih zbirkah.

3. Vsa ujemanja, ki so rezultat poizvedb v podatkovnih zbirkah vsake države članice in podatkih Europola, se samodejno pošljejo nazaj v usmerjevalnik.

4. Usmerjevalnik razvrsti odgovore glede na stopnjo ujemanja med biometričnimi podatki, uporabljenimi za poizvedbo, in biometričnimi podatki, shranjenimi v podatkovnih zbirkah držav članic in podatkih Europola.

5. Seznam ujemajočih se biometričnih podatkov in njihovo stopnjo ujemanja usmerjevalnik pošlje uporabniku usmerjevalnika.

6. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnični postopek, kako bo usmerjevalnik izvedel poizvedbo v podatkovnih zbirkah držav članic in podatkih Europola, format odgovorov usmerjevalnika in tehnična pravila za ocenjevanje ujemanja med biometričnimi podatki. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 76(2).

Člen 38

Preverjanje kakovosti

Zaprošena država članica s popolnoma avtomatiziranim postopkom preveri kakovost posredovanih podatkov.

Če kakovost podatkov ni primerna za avtomatizirano primerjavo, zaprošena država članica o tem nemudoma obvesti državo članico prosilko prek usmerjevalnika.

Člen 39

Interoperabilnost med usmerjevalnikom in skupnim odložiščem podatkov o identiteti za namene dostopa organov kazenskega pregona

1. Uporabniki usmerjevalnika iz člena 36 lahko poizvedbo v podatkovnih zbirkah držav članic in podatkih Europola izvedejo sočasno s poizvedbo v skupnem odložišču podatkov o identiteti, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz prava Unije, in v skladu z njihovimi pravicami dostopa. V ta namen usmerjevalnik poizvedbo v skupnem odložišču podatkov o identiteti izvede prek evropskega iskalnega portala.

2. Poizvedbe v skupnem odložišču podatkov o identiteti za namene kazenskega pregona se izvedejo v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2019/817 in členom 22 Uredbe (EU) 2019/818. Vsi rezultati poizvedb se posredujejo prek evropskega iskalnega portala.

Te sočasne poizvedbe lahko izvedejo le imenovani organi, opredeljeni v členu 4, točka 20, Uredbe (EU) 2019/817 in členu 4, točka 20, Uredbe (EU) 2019/818.

Sočasne poizvedbe v podatkovnih zbirkah držav članic, podatkih Europola in skupnem odložišču podatkov o identiteti se lahko izvajajo le, če je verjetno, da so podatki o osumljencu, storilcu ali žrtvi terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja, kot je opredeljeno v členu 4, točki 21 in 22, Uredbe (EU) 2019/817 in členu 4, točki 21 in 22, Uredbe (EU) 2019/818, shranjeni v skupnem odložišču podatkov o identiteti.

Člen 40

Vodenje dnevnikov

1. Agencija eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v usmerjevalniku. Ti dnevniki vključujejo naslednje:

(a)državo članico ali agencijo Unije, ki pošlje zaprosilo za poizvedbo;

(b)datum in čas zaprosila;

(c)datum in čas odgovora;

(d)nacionalne podatkovne zbirke ali podatke Europola, ki jim je bilo poslano zaprosilo za poizvedbo;

(e)nacionalne podatkovne zbirke ali podatke Europola, ki so poslali odgovor;

(f)kadar je ustrezno, dejstvo, da je bila izvedena sočasna poizvedba v skupnem odložišču podatkov o identiteti.

2. Vsaka država članica vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih izvedejo njeni pristojni organi in osebje teh organov, ustrezno pooblaščeno za uporabo usmerjevalnika, in dnevnike o poizvedbah, za katere zaprosijo druge države članice.

Europol vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravi njegovo pooblaščeno osebje.

3. Dnevniki iz odstavkov 1 in 2 se lahko uporabljajo le za zbiranje statističnih podatkov in spremljanje varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedb in zakonitosti obdelave podatkov, ter za zagotavljanje varnosti in celovitosti podatkov.

4. Za namene spremljanja varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedb in zakonitosti obdelave podatkov, imajo upravljavci podatkov dostop do dnevnikov za notranje spremljanje iz člena 56.

Člen 41

Postopki obveščanja v primeru tehnične nezmožnosti uporabe usmerjevalnika

1. Kadar usmerjevalnika zaradi napake tehnično ni mogoče uporabljati za poizvedovanje v eni ali več nacionalnih podatkovnih zbirkah ali podatkih Europola, agencija eu-LISA o tem samodejno obvesti uporabnike usmerjevalnika. Agencija eu-LISA nemudoma sprejme ukrepe za odpravo tehnične nezmožnosti uporabe usmerjevalnika.

2. Kadar usmerjevalnika zaradi izpada delovanja nacionalne infrastrukture v državi članici tehnično ni mogoče uporabljati za poizvedovanje v eni ali več nacionalnih podatkovnih zbirkah ali podatkih Europola, ta država članica o tem samodejno obvesti druge države članice, agencijo eu-LISA in Komisijo. Države članice nemudoma sprejmejo ukrepe za odpravo tehnične nezmožnosti uporabe usmerjevalnika.

3. Kadar usmerjevalnika zaradi izpada delovanja infrastrukture Europola tehnično ni mogoče uporabljati za poizvedovanje v eni ali več nacionalnih podatkovnih zbirkah ali podatkih Europola, Europol o tem samodejno obvesti države članice, agencijo eu-LISA in Komisijo. Europol nemudoma sprejme ukrepe za odpravo tehnične nezmožnosti uporabe usmerjevalnika.

ODDELEK 2

Sistem EPRIS

Člen 42

Sistem EPRIS

1. Države članice in Europol za avtomatizirano iskanje v kazenskih evidencah iz člena 26 uporabljajo evropski indeksni sistem kazenskih evidenc (sistem EPRIS).

2. Sistem EPRIS je sestavljen iz:

(a)centralne infrastrukture, vključno z iskalnim orodjem, ki omogoča sočasne poizvedbe v podatkovnih zbirkah držav članic;

(b)varnega komunikacijskega kanala med centralno infrastrukturo sistema EPRIS, državami članicami in Europolom.

Člen 43

Uporaba sistema EPRIS

1. Za namene iskanja v kazenskih evidencah prek sistema EPRIS se uporabljajo naslednji sklopi podatkov:

(a)ime(-na);

(b)priimek(-ki);

(c)datum rojstva.

2. Kadar so na voljo, se lahko uporabijo tudi naslednji sklopi podatkov:

(a)privzeto(-a) ime(-na);

(b)državljanstvo(-a);

(c)kraj in država rojstva;

(d)spol.

3. Podatki iz odstavka 1, točki (a) in (b), ter odstavka 2, točke (a), (b) in (c), ki se uporabljajo za poizvedovanje, se psevdonimizirajo.

Člen 44

Poizvedbe

1. Države članice in Europol zaprosijo za poizvedbo s predložitvijo podatkov iz člena 43.

Sistem EPRIS zaprosilo za poizvedbo pošlje v podatkovne zbirke držav članic skupaj s podatki države članice prosilke in v skladu s to uredbo.

2. Po prejemu zaprosila za poizvedbo od sistema EPRIS vsaka zaprošena država članica izvede avtomatsko poizvedovanje v svojem nacionalnem indeksu kazenskih evidenc.

3. Vsa ujemanja, ki so rezultat poizvedb v podatkovni zbirki vsake države članice, se samodejno pošljejo nazaj v sistem EPRIS.

4. Sistem EPRIS državi članici prosilki vrne seznam ujemanj. Seznam ujemanj navaja kakovost ujemanja in tudi državo članico, katere podatkovna zbirka vsebuje podatke, ki so privedli do ujemanja.

5. Država članica prosilka se po prejemu seznama ujemanj odloči, za katera ujemanja je potrebno nadaljnje ukrepanje, in prek kanala SIENA zaprošenim državam članicam pošlje obrazloženo zaprosilo za nadaljnje ukrepanje, ki vsebuje vse relevantne dodatne informacije.

6. Zaprošene države članice taka zaprosila nemudoma obdelajo in se odločijo, ali bodo delile podatke, shranjene v njihovih podatkovnih zbirkah.

Po potrditvi zaprošene države članice delijo podatke iz člena 43, kadar so ti na voljo. Ta izmenjava informacij poteka prek kanala SIENA.

7. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnični postopek, po katerem sistem EPRIS poizveduje v podatkovnih zbirkah držav članic, in format odgovorov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 76(2).

Člen 45

Vodenje dnevnikov

1. Europol vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v sistemu EPRIS. Ti dnevniki vključujejo naslednje:

(a)državo članico ali agencijo Unije, ki pošlje zaprosilo za poizvedbo;

(b)datum in čas zaprosila;

(c)datum in čas odgovora;

(d)nacionalne podatkovne zbirke, ki jim je bilo poslano zaprosilo za poizvedbo;

(e)nacionalne podatkovne zbirke, ki so poslale odgovor.

2. Vsaka država članica vodi dnevnike o zaprosilih za poizvedbe, ki jih izvedejo njeni pooblaščeni organi in osebje teh organov, ustrezno pooblaščeno za uporabo sistema EPRIS. Europol vodi dnevnike o zaprosilih za poizvedbe, ki jih izvede njegovo pooblaščeno osebje.

3. Dnevniki iz odstavkov 1 in 2 se lahko uporabljajo izključno za spremljanje varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedb in zakonitosti obdelave podatkov, in za zagotavljanje varnosti in celovitosti podatkov.

Ti dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo eno leto po njihovem nastanku.

Če so dnevniki potrebni za že začete postopke spremljanja, se izbrišejo, ko za postopke spremljanja niso več potrebni.

Člen 46

Postopki obveščanja v primeru tehnične nezmožnosti uporabe sistema EPRIS

1. Kadar zaradi izpada delovanja infrastrukture Europola tehnično ni mogoče uporabljati sistema EPRIS za poizvedbe v eni ali več nacionalnih podatkovnih zbirkah, Europol o tem samodejno obvesti države članice. Europol nemudoma sprejme ukrepe za odpravo tehnične nezmožnosti uporabe sistema EPRIS.

2. Kadar zaradi izpada delovanja nacionalne infrastrukture države članice tehnično ni mogoče uporabljati sistema EPRIS za poizvedbe v eni ali več nacionalnih podatkovnih zbirkah, zadevna država članica o tem samodejno obvesti Europol in Komisijo. Države članice nemudoma sprejmejo ukrepe za odpravo tehnične nezmožnosti uporabe sistema EPRIS.

POGLAVJE 4

IZMENJAVA PODATKOV PO UJEMANJU

Člen 47

Izmenjava osnovnih podatkov

Kadar postopki iz členov 6, 7, 13 ali 22 pokažejo ujemanje med podatki, uporabljenimi za iskanje ali primerjavo, in podatki, shranjenimi v podatkovni zbirki zaprošenih držav članic, ter po tem, ko država članica prosilka tako ujemanje potrdi, zaprošena država članica v 24 urah prek usmerjevalnika vrne sklop osnovnih podatkov. Tak sklop osnovnih podatkov, če je na voljo, vsebuje naslednje podatke:

(a)ime(-na);

(b)priimek(-ke);

(c)datum rojstva;

(d)državljanstvo(-a);

(e)kraj in državo rojstva;

(f)spol.

Člen 48

Uporaba kanala SIENA

Vse izmenjave med pristojnimi organi držav članic ali z Europolom, ki niso izrecno določene v tej uredbi, v kateri koli fazi katerega od postopkov iz te uredbe, potekajo prek kanala SIENA.

POGLAVJE 5

EUROPOL

Člen 49

Dostop držav članic do biometričnih podatkov, pridobljenih od tretjih držav, ki jih hrani Europol

1. Države članice imajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 dostop do biometričnih podatkov, ki so jih tretje države posredovale Europolu za namene člena 18(2), točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2016/794, ter možnost iskanja po njih prek usmerjevalnika.

2. Kadar ta postopek privede do ujemanja med podatki, uporabljenimi za iskanje, in podatki Europola, sledi nadaljnje ukrepanje v skladu z Uredbo (EU) 2016/794.

Člen 50

Dostop Europola do podatkov, shranjenih v podatkovnih zbirkah držav članic

1. Europol ima v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 dostop do podatkov, ki jih imajo države članice shranjene v svojih nacionalnih podatkovnih zbirkah v skladu s to uredbo.

2. Poizvedbe Europola, izvedene z biometričnimi podatki kot iskalnim kriterijem, se izvedejo z uporabo usmerjevalnika.

3. Poizvedbe Europola, izvedene s podatki iz registrov vozil kot iskalnim kriterijem, se izvedejo z uporabo sistema Eucaris.

4. Poizvedbe Europola, izvedene s kazenskimi evidencami kot iskalnim kriterijem, se izvedejo z uporabo sistema EPRIS.

5. Europol izvaja iskanja v skladu z odstavkom 1 le, ko opravlja naloge iz Uredbe (EU) 2016/794.

6. Kadar postopki iz členov 6, 7, 13 ali 22 pokažejo ujemanje med podatki, uporabljenimi za iskanje ali primerjavo, in podatki, shranjenimi v nacionalnih podatkovnih zbirkah zaprošenih držav članic, ter po tem, ko Europol potrdi tako ujemanje, zaprošena država članica v 24 urah odloči, ali bo prek usmerjevalnika vrnila sklop osnovnih podatkov. Tak sklop osnovnih podatkov, če je na voljo, vsebuje naslednje podatke:

(a)ime(-na);

(b)priimek(-ki);

(c)datum rojstva;

(d)državljanstvo(-a);

(e)kraj in državo rojstva;

(f)spol.

7. Europol lahko informacije, pridobljene z iskanjem v skladu z odstavkom 1 in izmenjavo osnovnih podatkov v skladu z odstavkom 6, uporablja le s soglasjem države članice, v podatkovni zbirki katere je prišlo do ujemanja. Če država članica dovoli uporabo takih informacij, ravnanje z njimi s strani Europola ureja Uredba (EU) 2016/794.

POGLAVJE 6

VARSTVO PODATKOV

Člen 51

Namen podatkov

1. Država članica prosilka ali Europol lahko osebne podatke obdelujeta izključno za namene, za katere jih je zaprošena država članica v skladu s to uredbo posredovala. Obdelava v druge namene je mogoča izključno s predhodnim dovoljenjem zaprošene države članice.

2. Država članica, ki išče ali primerja podatke, poslane v skladu s členi 6, 7, 13, 18 ali 22, lahko te podatke obdeluje izključno za to, da:

(a)ugotovi, ali se primerjani profili DNK, daktiloskopski podatki, podatki iz registrov vozil, podobe obraza in kazenske evidence ujemajo;

(b)pripravi in predloži policijsko prošnjo za pravno pomoč, če se podatki ujemajo;

(c)vodi dnevnike v smislu členov 40 in 45.

3. Država članica prosilka lahko podatke, prejete v skladu s členi 6, 7, 13 ali 22, obdeluje le, če je to potrebno za namene te uredbe. Po končani primerjavi podatkov ali samodejnem odgovoru na iskanja se poslani podatki nemudoma izbrišejo, razen če država članica prosilka potrebuje nadaljnjo obdelavo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

4. Podatke, poslane v skladu s členom 18, lahko država članica prosilka uporablja le, če je to potrebno za zamene te uredbe. Po samodejnem odgovoru na poizvedbo se posredovani podatki takoj izbrišejo, razen če je potrebna nadaljnja obdelava za vodenje dnevnikov v skladu s členom 20. Država članica prosilka lahko prejete podatke uporablja le za postopek, za katerega je bilo opravljeno iskanje.

Člen 52

Točnost, ustreznost in hramba podatkov

1. Države morajo zagotovijo pravilnost in aktualnost osebnih podatkov. Če zaprošena država članica izve, da so bili poslani nepravilni podatki ali podatki, ki se ne bi smeli poslati, to nemudoma sporoči državi članici prosilki. Vse zadevne države članice prosilke morajo take podatke ustrezno popraviti ali izbrisati. Poleg tega je treba poslane osebne podatke popraviti takoj, ko se ugotovi njihova nepravilnost. Če država članica prosilka utemeljeno domneva, da so poslani podatki nepravilni ali da jih je treba zbrisati, o tem obvesti zaprošeno državo članico.

2. Kadar je oseba, na katero se nanašajo osebni podatki, izpodbijala točnost podatkov, ki jih hrani država članica, kadar zadevna država članica ne more zanesljivo ugotoviti točnosti podatkov in kadar to zahteva oseba, na katero se nanašajo osebni podatki, se zadevni podatki označijo. Kadar obstaja taka označitev, jo lahko države članice razveljavijo le z dovoljenjem osebe, na katero se nanašajo osebni podatki, ali na podlagi odločbe pristojnega sodišča ali neodvisne službe, ki je pristojna za nadzor nad varstvom podatkov.

3. Poslane podatke, ki ne bi smeli biti poslani ali prejeti, je treba izbrisati. Zakonito poslani in prejeti podatki se izbrišejo:

(a)če niso oziroma niso več potrebni za namen, za katerega so bili poslani;

(b)po preteku najdaljšega roka za hrambo podatkov, določenega v nacionalni zakonodaji zaprošene države članice, če je zaprošena država članica ob pošiljanju podatkov o tem najdaljšem roku obvestila državo članico prosilko.

Podatki se blokirajo in se ne izbrišejo, če obstaja razlog za domnevo, da bi z izbrisom podatkov škodovali interesu osebe, na katero se nanašajo osebni podatki. Blokirani podatki se lahko pošiljajo ali uporabljajo le za namene, zaradi katerih niso bili izbrisani.

Člen 53

Obdelovalec podatkov

1. Agencija eu-LISA je obdelovalec v smislu člena 3, točka 12, Uredbe (EU) 2018/1725 za obdelavo osebnih podatkov prek usmerjevalnika.

2. Europol je obdelovalec za obdelavo osebnih podatkov prek sistema EPRIS.

Člen 54

Varnost obdelave

1. Europol, agencija eu-LISA in organi držav članic zagotovijo, da je obdelava osebnih podatkov, ki poteka na podlagi te uredbe, varna. Europol, agencija eu-LISA in organi držav članic sodelujejo pri nalogah, povezanih z varnostjo.

2. Brez poseganja v člen 33 Uredbe (EU) 2018/1725 in člen 32 Uredbe (EU) 2016/794 agencija eu-LISA in Europol sprejmeta potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti usmerjevalnika oziroma sistema EPRIS in z njima povezane komunikacijske infrastrukture.

3. Agencija eu-LISA in Europol sprejmeta potrebne ukrepe v zvezi z usmerjevalnikom oziroma sistemom EPRIS, vključno z varnostnim načrtom, načrtom neprekinjenega delovanja in sanacijskim načrtom po nesreči, za:

(a)fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b)zavrnitev dostopa nepooblaščenim osebam do opreme in objektov za obdelavo podatkov;

(c)preprečevanje nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali odstranjevanja nosilcev podatkov;

(d)preprečevanje nepooblaščenega vnosa podatkov in nedovoljenega preverjanja, spreminjanja ali brisanja zabeleženih osebnih podatkov;

(e)preprečevanje nepooblaščene obdelave podatkov in kakršnega koli nepooblaščenega kopiranja, spreminjanja ali brisanja podatkov;

(f)preprečevanje uporabe sistemov za avtomatizirano obdelavo podatkov s strani nepooblaščenih oseb z uporabo opreme za prenos podatkov;

(g)zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za dostop do usmerjevalnika in sistema EPRIS, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa;

(h)zagotovitev možnosti preverjanja in ugotavljanja, katerim organom se lahko z uporabo opreme za prenos podatkov posredujejo osebni podatki;

(i)zagotovitev možnosti preverjanja in ugotavljanja, kateri podatki so bili obdelani v usmerjevalniku in sistemu EPRIS ter kdo jih je obdeloval, kdaj in za kakšen namen;

(j)preprečitev nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med njihovim prenosom v usmerjevalnik in sistem EPRIS ali iz njiju ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja;

(k)zagotovitev ponovne vzpostavitve normalnega delovanja nameščenih sistemov v primeru prekinitve;

(l)zagotovitev zanesljivosti z ustreznim poročanjem o vsaki napaki v delovanju usmerjevalnika in sistema EPRIS;

(m)spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in sprejetje potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo in da se ti varnostni ukrepi ocenijo ob upoštevanju novega tehnološkega razvoja.

Člen 55

Varnostni incidenti

1. Za varnostni incident se šteje vsak dogodek, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost usmerjevalnika ali sistema EPRIS in bi lahko povzročil poškodovanje ali izgubo v njem shranjenih podatkov, zlasti v primeru morebitnega nepooblaščenega dostopa do podatkov ali kadar so bile ali bi lahko bile ogrožene razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov.

2. Varnostni incidenti se obvladujejo tako, da se zagotovi hiter, učinkovit in ustrezen odziv.

3. Države članice svoje pristojne nadzorne organe nemudoma obvestijo o morebitnih varnostnih incidentih.

Europol brez poseganja v člen 34 Uredbe (EU) 2016/794 skupino CERT-EU nemudoma obvesti o pomembnih kibernetskih grožnjah, pomembnih ranljivostih in pomembnih incidentih, vsekakor pa najpozneje 24 ur po seznanitvi z njimi. Skupini CERT-EU se nemudoma razkrijejo ustrezne tehnične podrobnosti kibernetskih groženj, ranljivosti in incidentov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati in ki omogočajo proaktivno odkrivanje, odzivanje na incidente ali blažilne ukrepe.

V primeru varnostnega incidenta v zvezi s centralno infrastrukturo usmerjevalnika agencija eu-LISA skupino CERT-EU nemudoma obvesti o pomembnih kibernetskih grožnjah, pomembnih ranljivostih in pomembnih incidentih, vsekakor pa najpozneje 24 ur po seznanitvi z njimi. Skupini CERT-EU se nemudoma razkrijejo ustrezne tehnične podrobnosti kibernetskih groženj, ranljivosti in incidentov, na podlagi katerih je mogoče ukrepati in ki omogočajo proaktivno odkrivanje, odzivanje na incidente ali blažilne ukrepe.

4. Zadevne države članice in agencije Unije informacije o varnostnem incidentu, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje usmerjevalnika ali na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov, nemudoma posredujejo državam članicam in Europolu ter o njih poročajo v skladu z načrtom za obvladovanje incidentov, ki ga zagotovi agencija eu-LISA.

5. Zadevne države članice in agencije Unije informacije o varnostnem incidentu, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje sistema EPRIS ali na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov, nemudoma posredujejo državam članicam ter o njih poročajo v skladu z načrtom za obvladovanje incidentov, ki ga zagotovi Europol.

Člen 56

Notranje spremljanje

1. Države članice in ustrezne agencije Unije zagotovijo, da vsak organ, ki ima pravico do uporabe okvira Prüm II, sprejme ukrepe, potrebne za spremljanje njegove skladnosti s to uredbo, in da po potrebi sodeluje z nadzornim organom.

2. Upravljavci podatkov sprejmejo potrebne ukrepe za spremljanje skladnosti obdelave podatkov s to uredbo, vključno s pogostim preverjanjem dnevnikov iz členov 40 in 45, ter po potrebi sodelujejo z nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

Člen 57

Globe

Države članice zagotovijo, da se vsaka zloraba podatkov, obdelava podatkov ali izmenjava podatkov, ki je v nasprotju s to uredbo, kaznuje v skladu z nacionalno zakonodajo. Kazni, ki se določijo, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 58

Dokazno breme

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da osebe, ki menijo, da so bile zaradi obdelave ali izmenjave njihovih osebnih podatkov diskriminirane, ne nosijo dokaznega bremena. V primerih, ko oseba meni, da je bila diskriminirana v okviru avtomatizirane primerjave na podlagi te uredbe pred sodiščem ali drugim pristojnim sodnim organom, organi države članice, ki so obdelali podatke, utemeljijo, zakaj ni bilo diskriminacije.

2. V kazenskih postopkih se odstavek 1 ne uporablja.

3. Države članice ne sprejmejo posebnih ukrepov v smislu odstavka 1 v postopkih, v katerih mora sodišče ali pristojni sodni organ preiskati dejstva v zadevi.

Člen 59

Odgovornost

Če kakršno koli neizpolnjevanje obveznosti države članice iz te uredbe povzroči škodo za usmerjevalnik ali sistem EPRIS, je ta država članica odgovorna za to škodo, razen če in kolikor agencija eu-LISA, Europol ali druga država članica, ki jo zavezuje ta uredba, ni sprejela razumih ukrepov za preprečitev tovrstne škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

Člen 60

Revizije, ki jih izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov

1. Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta za namene te uredbe izvede revizija operacij agencije eu-LISA in Europola v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z relevantnimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, državam članicam in zadevni agenciji Unije. Europol in agencija eu-LISA imata možnost, da pred sprejetjem poročila podata pripombe.

2. Agencija eu-LISA in Europol Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov posredujeta zahtevane informacije, mu omogočita dostop do vseh dokumentov, ki jih zahteva, in do svojih dnevnikov iz členov 40 in 45 ter mu kadar koli dovolita vstop v vse svoje prostore.

Člen 61

Sodelovanje med nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1. Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov na področju svojih pristojnosti aktivno sodelujejo pri opravljanju svojih nalog in zagotavljajo usklajen nadzor nad uporabo te uredbe, zlasti če Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali nadzorni organ ugotovi večja neskladja med praksami držav članic ali morebitne nezakonite prenose z uporabo komunikacijskih kanalov okvira Prüm II.

2. V primerih iz odstavka 1 tega člena se zagotovi usklajen nadzor v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725.

3. Evropski odbor za varstvo podatkov Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Europolu in agenciji eu-LISA do [dve leti po začetku delovanja usmerjevalnika in sistema EPRIS] in nato vsaki dve leti pošlje skupno poročilo o svojih dejavnostih na podlagi tega člena. To poročilo vsebuje poglavje o vsaki državi članici, ki ga pripravi nadzorni organ zadevne države članice.

Člen 62

Prenos osebnih podatkov tretjim državam in mednarodnim organizacijam

Podatki, obdelani v skladu s to uredbo, se tretjim državam ali mednarodnim organizacijam ne posredujejo ali dajejo na voljo samodejno.

POGLAVJE 7

PRISTOJNOSTI

Člen 63

Pristojnosti držav članic

1. Vsaka država članica je odgovorna za:

(a)povezavo z infrastrukturo usmerjevalnika;

(b)povezovanje obstoječih nacionalnih sistemov in infrastruktur z usmerjevalnikom;

(c)organizacijo, upravljanje, delovanje in vzdrževanje svoje obstoječe nacionalne infrastrukture in njene povezave z usmerjevalnikom;

(d)povezavo z infrastrukturo sistema EPRIS;

(e)povezovanje obstoječih nacionalnih sistemov in infrastruktur s sistemom EPRIS;

(f)organizacijo, upravljanje, delovanje in vzdrževanje svoje obstoječe nacionalne infrastrukture in njene povezave s sistemom EPRIS;

(g)upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja pristojnih nacionalnih organov do usmerjevalnika v skladu s to uredbo ter vzpostavitev in redno posodabljanje seznama takega osebja in njegovih profilov;

(h)upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja pristojnih nacionalnih organov do sistema EPRIS v skladu s to uredbo ter vzpostavitev in redno posodabljanje seznama takega osebja in njegovih profilov;

(i)upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja pristojnih nacionalnih organov do sistema Eucaris v skladu s to uredbo ter vzpostavitev in redno posodabljanje seznama takega osebja in njegovih profilov;

(j)ročno potrditev ujemanja iz člena 6(3), člena 7(3), člena 13(2), člena 22(2) in člena 26(2);

(k)zagotavljanje razpoložljivosti podatkov, potrebnih za izmenjavo podatkov v skladu s členi 6, 7, 13, 18, 22 in 26;

(l)izmenjavo informacij v skladu s členi 6, 7, 13, 18, 22 in 26;

(m)izbris podatkov, prejetih od zaprošene države članice, v 48 urah po obvestilu zaprošene države članice, da so poslani osebni podatki nepravilni, neažurni ali nezakonito posredovani;

(n)skladnost z zahtevami glede kakovosti podatkov, določenimi v tej uredbi.

2. Vsaka država članica je odgovorna za povezavo pristojnih nacionalnih organov z usmerjevalnikom, sistemom EPRIS in sistemom Eucaris.

Člen 64

Pristojnosti Europola

1. Europol je odgovoren za upravljanje in ureditev dostopa svojega ustrezno pooblaščenega osebja do usmerjevalnika, sistema EPRIS in sistema Eucaris v skladu s to uredbo.

2. Europol je odgovoren tudi za obdelavo poizvedb usmerjevalnika v podatkih Europola. Europol ustrezno prilagodi svoje informacijske sisteme.

3. Europol je odgovoren za vse tehnične prilagoditve svoje infrastrukture, potrebne za vzpostavitev povezave do usmerjevalnika in sistema Eucaris.

4. Europol je odgovoren za razvoj sistema EPRIS v sodelovanju z državami članicami. Sistem EPRIS zagotavlja funkcionalnosti iz členov 42 do 46.

Europol zagotovi tehnično upravljanje sistema EPRIS. Tehnično upravljanje sistema EPRIS v skladu s to uredbo obsega vse naloge in tehnične rešitve, ki so potrebne za delovanje centralne infrastrukture sistema EPRIS in zagotavljanje neprekinjenih storitev državam članicam 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Vključuje vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni tehnične kakovosti funkcij sistema EPRIS, zlasti glede odzivnega časa pri iskanju po nacionalnih podatkovnih zbirkah v skladu s tehničnimi specifikacijami.

5. Europol zagotovi usposabljanje za tehnično uporabo sistema EPRIS.

6. Europol je odgovoren za postopke iz členov 49 in 50.

Člen 65

Pristojnosti agencije eu-LISA med fazo zasnove in razvoja usmerjevalnika

1. Agencija eu-LISA zagotovi, da centralna infrastruktura usmerjevalnika deluje v skladu s to uredbo.

2. Agencija eu-LISA gosti usmerjevalnik na svojih tehničnih lokacijah in zagotavlja funkcionalnosti iz te uredbe v skladu s pogoji glede varnosti, razpoložljivosti, kakovosti in učinkovitosti iz člena 66(1).

3. Agencija eu-LISA je odgovorna za razvoj usmerjevalnika in vse tehnične prilagoditve, potrebne za njegovo delovanje.

Agencija eu-LISA nima dostopa do osebnih podatkov, ki se obdelujejo z usmerjevalnikom.

Agencija eu-LISA določi zasnovo fizične arhitekture usmerjevalnika, vključno z njegovo komunikacijsko infrastrukturo, ter tehnične specifikacije in njihov razvoj glede centralne infrastrukture in varne komunikacijske infrastrukture. Tako zasnovo sprejme upravni odbor na podlagi pozitivnega mnenja Komisije. Agencija eu-LISA izvede tudi morebitne prilagoditve sestavnih delov interoperabilnosti, ki so potrebne zaradi vzpostavitve usmerjevalnika, kot določa ta uredba.

Agencija eu-LISA razvije in vzpostavi usmerjevalnik, takoj ko je to mogoče po Komisijinem sprejetju ukrepov iz člena 37(6).

Razvoj zajema pripravo in izvajanje tehničnih specifikacij, testiranje ter splošno vodenje in usklajevanje projektov.

4. Med fazo zasnove in razvoja se Odbor za upravljanje programa za interoperabilnost iz člena 54 Uredbe (EU) 2019/817 in člena 54 Uredbe (EU) 2019/818 redno sestaja. Zagotovi ustrezno upravljanje faze zasnove in razvoja usmerjevalnika.

Odbor za upravljanje programa za interoperabilnost upravnemu odboru agencije eu-LISA vsak mesec predloži pisno poročilo o napredku pri projektu. Odbor za upravljanje programa za interoperabilnost nima nobene pristojnosti za sprejemanje odločitev ali pooblastil za zastopanje članov upravnega odbora agencije eu-LISA.

Svetovalna skupina iz člena 77 se do začetka delovanja usmerjevalnika redno sestaja. Po vsakem sestanku poroča Odboru za upravljanje programa za interoperabilnost. Zagotavlja tehnično znanje za pomoč pri nalogah Odbora za upravljanje programa za interoperabilnost in spremlja pripravljenost držav članic.

Člen 66

Pristojnosti agencije eu-LISA po začetku delovanja usmerjevalnika

1. Po začetku delovanja usmerjevalnika je agencija eu-LISA pristojna za tehnično upravljanje centralne infrastrukture usmerjevalnika, vključno z njegovim vzdrževanjem in tehnološkim razvojem. V sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija na podlagi analize stroškov in koristi. Agencija eu-LISA je pristojna tudi za tehnično upravljanje potrebne komunikacijske infrastrukture.

Tehnično upravljanje usmerjevalnika v skladu s to uredbo obsega vse naloge in tehnične rešitve, ki so potrebne za delovanje usmerjevalnika in zagotavljanje neprekinjenih storitev državam članicam in Europolu 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Vključuje vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni, da usmerjevalnik deluje na zadovoljivi ravni tehnične kakovosti, zlasti kar zadeva razpoložljivost in odzivni čas za predložitev zaprosil nacionalnim podatkovnim zbirkam in podatkom Europola v skladu s tehničnimi specifikacijami.

Usmerjevalnik se razvije in upravlja tako, da se zagotovijo hiter, učinkovit in nadzorovan dostop, popolna in neprekinjena razpoložljivost usmerjevalnika ter odzivni čas, ki ustreza operativnim potrebam pristojnih organov držav članic in Europola.

2. Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 42 , agencija eu-LISA za svoje osebje, ki dela s podatki, shranjenimi v sestavnih delih interoperabilnosti, uporablja ustrezna pravila glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti. Ta obveznost velja tudi po tem, ko zadevne osebe zapustijo delovno mesto ali prekinejo delovno razmerje, ali po prenehanju njihovih dejavnosti.

Agencija eu-LISA nima dostopa do osebnih podatkov, ki se obdelujejo z usmerjevalnikom.

3. Agencija eu-LISA izvaja tudi naloge, povezane z zagotavljanjem usposabljanja o tehnični uporabi usmerjevalnika.

POGLAVJE 8

SPREMEMBE DRUGIH OBSTOJEČIH INSTRUMENTOV

Člen 67

Spremembe sklepov 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ

1.V Sklepu 2008/615/PNZ se členi 2 do 6 ter oddelka 2 in 3 poglavja 2 nadomestijo v zvezi z državami članicami, ki jih zavezuje ta uredba, z datumom začetka uporabe določb te uredbe glede usmerjevalnika, kot je določeno v členu 74.

Zato se členi 2 do 6 ter oddelka 2 in 3 poglavja 2 Sklepa 2008/615/PNZ črtajo z datumom začetka uporabe določb te uredbe glede usmerjevalnika, kot je določeno v členu 74.

2.V Sklepu 2008/616/PNZ se poglavja 2 do 5 ter členi 18, 20 in 21 nadomestijo v zvezi z državami članicami, ki jih zavezuje ta uredba, z datumom začetka uporabe določb te uredbe glede usmerjevalnika, kot je določeno v členu 74.

Zato se poglavja 2 do 5 ter členi 18, 20 in 21 Sklepa 2008/616/PNZ črtajo z datumom začetka uporabe določb te uredbe glede usmerjevalnika, kot je določeno v členu 74.

Člen 68

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1726

Uredba (EU) 2018/1726 se spremeni:

(1)vstavi se naslednji člen 13a:

„Člen13a

Naloge, povezane z usmerjevalnikom

Kar zadeva Uredbo (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta* [ta uredba] Agencija opravlja naloge, povezane z usmerjevalnikom, ki so ji dodeljene z navedeno uredbo.

___________

* Uredba (EU) [številka] Evropskega parlamenta in Sveta z dne xy o [uradno sprejet naslov] (UL L …).“;

v členu 17 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Sedež Agencije je v Talinu, Estonija.

Naloge, povezane z razvojem in operativnim upravljanjem iz člena 1(4) in (5), členov 3 do 8 ter členov 9, 11 in 13a, se opravljajo na tehnični lokaciji v Strasbourgu v Franciji.

Podporni center, ki bo lahko zagotavljal delovanje obsežnega informacijskega sistema v primeru njegove odpovedi, se vzpostavi v kraju Sankt Johann im Pongau v Avstriji.“.

Člen 69

Spremembe Uredbe (EU) 2019/817

V členu 6(2) Uredbe (EU) 2019/817 se doda naslednja točka (d):

„(d) varna komunikacijska infrastruktura med ESP in usmerjevalnikom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta* [ta uredba].

___________

* Uredba (EU) [številka] Evropskega parlamenta in Sveta z dne xy o [uradno sprejet naslov] (UL L …).“.

Člen 70

Spremembe Uredbe (EU) 2019/818

Uredba (EU) 2019/818 se spremeni:

(1)v členu 6(2) se doda naslednja točka (d):

„(d) varna komunikacijska infrastruktura med ESP in usmerjevalnikom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta* [ta uredba].

___________

* Uredba (EU) [številka] Evropskega parlamenta in Sveta z dne xy o [uradno sprejet naslov] (UL L …).“;

(2)v členu 39 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Vzpostavi se centralni register za poročanje in statistične podatke (CRRS) za namene podpiranja ciljev sistemov SIS, Eurodac in ECRIS-TCN v skladu z zadevnimi pravnimi instrumenti, ki urejajo te sisteme, ter za zagotavljanje medsistemskih statističnih podatkov in analitičnega poročanja za namene politike, operativne namene in namene kakovosti podatkov. CRRS podpira tudi cilje okvira Prüm II.

2. eu-LISA logično ločeno z informacijskim sistemom EU vzpostavi, izvaja in na svojih tehničnih lokacijah gosti CRRS, ki vsebuje podatke, vključno s statističnimi podatki, iz člena 74 Uredbe (EU) 2018/1862 in člena 32 Uredbe (EU) 2019/816. eu-LISA tudi zbira podatke, vključno s statističnimi podatki, iz usmerjevalnika iz člena 65(1) Uredbe (EU) .../...* [ta uredba]. Dostop do CRRS se izključno za namene poročanja in statistične namene dovoli organom iz člena 74 Uredbe (EU) 2018/1862, člena 32 Uredbe (EU) 2019/816 in člena 65(1) Uredbe (EU) .../...* [ta uredba], in sicer prek nadzorovanega in varnega dostopa in posebnih uporabniških profilov.“.

POGLAVJE 9

KONČNE DOLOČBE

Člen 71

Poročanje in statistični podatki

1. Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije, Europola in agencije eu-LISA ima izključno za pripravo poročil in statistične namene dostop do naslednjih podatkov, povezanih z usmerjevalnikom:

(a)število poizvedb na državo članico in Europol;

(b)število poizvedb po kategorijah podatkov;

(c)število poizvedb v vsaki posamezni povezani podatkovni zbirki;

(d)število ujemanj v vsaki podatkovni zbirki države članice po kategorijah podatkov;

(e)število ujemanj v podatkih Europola po kategorijah podatkov;

(f)število potrjenih ujemanj, pri katerih so bile izvedene izmenjave osnovnih podatkov in

(g)število poizvedb v skupnem odložišču podatkov o identiteti prek usmerjevalnika.

Iz podatkov ni mogoče identificirati posameznikov.

2. Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Europola in Komisije ima izključno za pripravo poročil in statistične namene dostop do naslednjih podatkov, povezanih s sistemom Eucaris:

(a)število poizvedb na državo članico in Europol;

(b)število poizvedb v vsaki posamezni povezani podatkovni zbirki in

(c)število ujemanj v vsaki podatkovni zbirki države članice.

Iz podatkov ni mogoče identificirati posameznikov.

3. Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije in Europola ima izključno za pripravo poročil in statistične namene dostop do naslednjih podatkov, povezanih s sistemom EPRIS:

(a)število poizvedb na državo članico in Europol;

(b)število poizvedb v vsakem povezanem indeksu in

(c)število ujemanj v vsaki podatkovni zbirki države članice.

Iz podatkov ni mogoče identificirati posameznikov.

4. Agencija eu-LISA hrani podatke iz navedenih odstavkov.

Podatki organom iz odstavka 1 omogočajo, da pridobijo prilagodljiva poročila in statistične podatke za izboljšanje učinkovitosti sodelovanja na področju kazenskega pregona.

Člen 72

Stroški

1. Stroški, ki nastanejo v zvezi z uvedbo in delovanjem usmerjevalnika in sistema EPRIS, se krijejo iz splošnega proračun Unije.

2. Stroške, ki nastanejo v zvezi s povezovanjem obstoječih nacionalnih infrastruktur in njihovimi povezavami z usmerjevalnikom in sistemom EPRIS, ter stroški, ki nastanejo v zvezi z vzpostavitvijo nacionalnih podatkovnih zbirk podob obraza in policijskih nacionalnih indeksov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, se krijejo iz splošnega proračuna Unije.

Izključeni so naslednji stroški:

(a)pisarne držav članic za projektno vodenje (srečanja, službena potovanja, uradi);

(b)gostitev nacionalnih informacijskih sistemov (prostor, izvajanje, električna energija, hlajenje);

(c)delovanje nacionalnih informacijskih sistemov (operaterji in pogodbe za izvajanje podpornih storitev);

(d)zasnova, razvoj, izvajanje, delovanje in vzdrževanje nacionalnih komunikacijskih omrežij.

3. Države članice krijejo stroške, ki izhajajo iz upravljanja, uporabe in vzdrževanja aplikacije Eucaris iz člena 19(1).

4. Vsaka država članica krije stroške, ki nastanejo v zvezi z upravljanjem, uporabo in vzdrževanjem njenih povezav z usmerjevalnikom in sistemom EPRIS.

Člen 73

Uradna obvestila

1. Države članice agencijo eu-LISA uradno obvestijo o organih iz člena 36, ki lahko uporabljajo usmerjevalnik ali imajo dostop do njega.

2. Agencija eu-LISA Komisijo uradno obvesti o uspešnem dokončanju preskusa iz člena 74(1), točka (b).

3. Države članice Komisijo, Europol in agencijo eu-LISA uradno obvestijo o nacionalnih kontaktnih točkah.

Člen 74

Začetek delovanja

1. Komisija z izvedbenim aktom določi datum, od katerega lahko države članice in agencije Unije uporabljajo usmerjevalnik, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)sprejeti so ukrepi iz člena 37(6);

(b)agencija eu-LISA objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa usmerjevalnika, ki ga je izvedla skupaj z organi držav članic in Europolom.

Komisija v navedenem izvedbenem aktu določi tudi datum, ko morajo države članice in agencije Unije začeti uporabljati usmerjevalnik. Ta datum je eno leto po datumu, določenem v skladu s prvim pododstavkom.

Komisija lahko datum, ko morajo države članice in agencije Unije začeti uporabljati usmerjevalnik, preloži za največ eno leto, če ocena izvajanja usmerjevalnika pokaže, da je taka preložitev potrebna. Tak izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom iz člena 76(2).

2. Komisija z izvedbenim aktom določi datum, od katerega naj države članice in agencije Unije uporabljajo sistem EPRIS, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)sprejeti so ukrepi iz člena 44(7);

(b)Europol objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa sistema EPRIS, ki ga je izvedel skupaj z organi držav članic.

3. Komisija z izvedbenim aktom določi datum, od katerega mora Europol državam članicam v skladu s členom 49 dati na voljo biometrične podatke, pridobljene od tretjih držav, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)usmerjevalnik deluje;

(b)Europol objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa povezave, ki ga je izvedel skupaj z organi držav članic in agencijo eu-LISA.

4. Komisija z izvedbenim aktom določi datum, od katerega mora Europol v skladu s členom 50 imeti dostop do podatkov, shranjenih v podatkovnih zbirkah držav članic, ko sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)usmerjevalnik deluje;

(b)Europol objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa povezave, ki ga je izvedel skupaj z organi držav članic in agencijo eu-LISA.

Člen 75

Prehodne določbe in odstopanja

1. Države članice in agencije Unije začnejo člene 21 do 24, člen 47 in člen 50(6) uporabljati z datumom, določenim v skladu s členom 74(1), prvi pododstavek, razen držav članic, ki usmerjevalnika niso začele uporabljati.

2. Države članice in agencije Unije začnejo člene 25 do 28 in člen 50(4) uporabljati z datumom, določenim v skladu s členom 74(2).

3. Države članice in agencije Unije začnejo člen 49 uporabljati z datumom, določenim v skladu s členom 74(3).

4. Države članice in agencije Unije začnejo člen 50(1), (2), (3), (5) in (7) uporabljati z datumom, določenim v skladu s členom 74(4).

Člen 76

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicih na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in uporabi se člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 77

Svetovalna skupina

Pristojnosti svetovalne skupine za interoperabilnost agencije eu-LISA se razširijo na usmerjevalnik. Ta svetovalna skupina za interoperabilnost agencije eu-LISA zagotavlja strokovno znanje v zvezi z usmerjevalnikom, zlasti v okviru priprave njenega letnega delovnega programa in letnega poročila o dejavnostih.

Člen 78

Praktični priročnik

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami, Europolom in agencijo eu-LISA pripravi praktični priročnik za izvajanje in upravljanje te uredbe. Praktični priročnik določa tehnične in operativne smernice, priporočila in dobre prakse. Komisija sprejme praktični priročnik v obliki priporočila.

Člen 79

Spremljanje in ocenjevanje

1. Agencija eu-LISA in Europol zagotovita, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje razvoja usmerjevalnika in sistema EPRIS ob upoštevanju ciljev v zvezi z načrtovanjem in stroški ter za spremljanje delovanja usmerjevalnika in sistema EPRIS ob upoštevanju ciljev v zvezi s tehničnimi rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2. Agencija eu-LISA do [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsako leto med razvojno fazo usmerjevalnika Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o trenutnem stanju razvoja usmerjevalnika. To poročilo vsebuje podrobne informacije o nastalih stroških in informacije o morebitnih tveganjih, ki bi lahko vplivala na skupne stroške, ki se v skladu s členom 72 krijejo iz splošnega proračuna Unije.

Po končanem razvoju usmerjevalnika agencija eu-LISA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem podrobno pojasni, kako so bili izpolnjeni cilji, zlasti v zvezi z načrtovanjem in stroški, ter utemelji morebitna odstopanja.

3. Do [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsako leto med razvojno fazo sistema EPRIS Europol Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o stanju priprav na izvajanje te uredbe in o trenutnem stanju razvoja sistema EPRIS, vključno s podrobnimi informacijami o nastalih stroških in informacijami o kakršnih koli tveganjih, ki lahko vplivajo na skupne stroške, ki se v skladu s členom 72 krijejo iz splošnega proračuna Unije.

Po končanem razvoju sistema EPRIS Europol Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem podrobno pojasni, kako so bili izpolnjeni cilji, zlasti v zvezi z načrtovanjem in stroški, ter utemelji morebitna odstopanja.

4. Agencija eu-LISA in Europol imata za namene tehničnega vzdrževanja dostop do potrebnih informacij v zvezi s postopki obdelave podatkov, ki se izvajajo v usmerjevalniku oziroma sistemu EPRIS.

5. Agencija eu-LISA dve leti po začetku delovanja usmerjevalnika in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju usmerjevalnika, vključno z njegovo varnostjo.

6. Europol dve leti po začetku delovanja sistema EPRIS in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju sistema EPRIS, vključno z njegovo varnostjo.

7. Komisija tri leta po začetku delovanja usmerjevalnika in sistema EPRIS, kot je navedeno v členu 74, in nato vsaka štiri leta pripravi splošno oceno okvira Prüm II, vključno z:

(a)oceno uporabe te uredbe;

(b)pregledom doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje te uredbe in njenega učinka na temeljne pravice;

(c)učinkom, učinkovitostjo in uspešnostjo delovanja okvira Prüm II ter njegovih delovnih praks glede na cilje, pooblastila in naloge;

(d)oceno varnosti okvira Prüm II.

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Agenciji Evropske unije za temeljne pravice posreduje poročilo o oceni.

8. Države članice in Europol agenciji eu-LISA in Komisiji predložijo informacije, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 2 in 5. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

9. Države članice Europolu in Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 3 in 6. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

10. Države članice, agencija eu-LISA in Europol Komisiji predložijo informacije, potrebne za pripravo ocen iz odstavka 7. Države članice Komisiji predložijo tudi število potrjenih ujemanj v podatkovnih zbirkah vsake države članice po kategorijah podatkov.

Člen 80

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. OKVIR ZAKONODAJNE POBUDE

1.1. Naslov zakonodajne pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o avtomatizirani izmenjavi podatkov za policijsko sodelovanje (okvir Prüm II) ter spremembi sklepov Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ ter uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta

1.2. Zadevna področja

Področje politike: notranje zadeve

Dejavnost: varnost

1.3. Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 43

⌧ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4. Cilji

1.4.1. Splošni cilji

V odziv na nujne operativne potrebe in pozive Sveta k razmisleku o reviziji Prümskih sklepov 44 , da bi se razširilo njuno področje uporabe ter posodobile potrebne tehnične in pravne zahteve, naj bi ta pobuda po pričakovanjih okrepila avtomatizirano izmenjavo podatkov na podlagi prümskega okvira in tako organom kazenskega pregona v državah članicah pomagala pri boju proti kriminalu.

1.4.2. Specifični cilji

Cilj pobude je doseči naslednje cilje:

(1) specifični cilj št. I: zagotoviti tehnično rešitev za učinkovito avtomatizirano izmenjavo podatkov med organi kazenskega pregona EU, da bi bili seznanjeni z relevantnimi podatki, ki so na voljo v nacionalni podatkovni zbirki druge države članice;

(2) specifični cilj št. II: zagotoviti, da bo vsem pristojnim organom kazenskega pregona EU na voljo več relevantnih podatkov (tj. podob obraza in kazenskih evidenc) iz nacionalnih podatkovnih zbirk v drugih državah članicah;

(3) specifični cilj št. III: zagotoviti, da bodo nacionalnim organom kazenskega pregona na voljo relevantni podatki (z vidika virov podatkov) iz podatkovne zbirke Europola in da bo Europol izkoristil celoten potencial svojih podatkov;

(4) specifični cilj št. IV: zagotoviti, da bodo imeli organi kazenskega pregona učinkovit dostop do dejanskih podatkov, ki ustrezajo „zadetku“, ki je na voljo v nacionalni podatkovni zbirki druge države članice ali Europola.

1.4.3. Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imela zakonodajna pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Pobuda bo učinkovito obravnavala opredeljene težave in okrepila sedanji prümski okvir s ciljno usmerjenimi in močnimi dodatnimi zmogljivostmi za izboljšanje podpore državam članicam pri krepitvi izmenjave informacij s končnim ciljem preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj in terorističnih kaznivih dejanj, ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic.

Končni upravičenci vseh prednostnih možnosti so državljani, ki bodo imeli neposredne in posredne koristi od boljšega boja proti kriminalu in nižjih stopenj kriminala. Kar zadeva učinkovitost, so glavni upravičenci nacionalni organi kazenskega pregona. Pobuda predvideva učinkovite rešitve za izzive, ki bi jih bilo treba sicer obravnavati z višjimi stroški, ali pa bi bile druge rešitve zanje manj učinkovite.

1.4.4. Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Razvoj usmerjevalnika in sistema EPRIS se bo začel, ko bodo izpolnjeni predpogoji, tj. ko bosta sozakonodajalca sprejela pravni predlog in bodo izpolnjeni tehnični predpogoji. Delo na usmerjevalniku se bo začelo kot nov projekt, delo na sistemu EPRIS pa bi moralo temeljiti na sedanjem projektu ADEP.EPRIS.

Specifični cilj: pripravljenost za delovanje do ciljnega roka

Do leta 2023 se predlog pošlje sozakonodajalcema v sprejetje. Predpostavlja se, da bo po analogiji glede na čas, potreben za sprejetje drugih predlogov, postopek sprejetja končan leta 2024.

V skladu s to predpostavko je kot začetek obdobja razvoja določen začetek leta 2025 (= T0), s čimer je določena referenčna točka za merjenje trajanja, ne pa absolutni datumi. Če bosta sozakonodajalca predlog sprejela pozneje, se razpored ustrezno zamakne.

Predvideva se, da bo razvoj usmerjevalnika in sistema EPRIS potekal v letih 2025 in 2026, začetek delovanja pa je načrtovan za leto 2027.

Naslednji glavni kazalniki bodo omogočili spremljanje izvajanja in uspešnosti specifičnih ciljev:

Specifični cilj št. I: zagotovitev tehnične rešitve za učinkovito avtomatizirano izmenjavo podatkov:

– število primerov uporabe (= število zaprosil za poizvedbe, ki se lahko opravijo prek usmerjevalnika) v določenem obdobju;

– število primerov uporabe (= število zaprosil za poizvedbe, ki se lahko opravijo prek sistema EPRIS) v določenem obdobju.

Specifični cilj št. II: zagotovitev več relevantnih podatkov:

– število zaprosil za poizvedovanje s podobami obraza;

– število zaprosil za poizvedovanje v kazenskih evidencah;

– število ujemanj po poizvedovanjih s podobami obraza;

– število ujemanj po poizvedovanjih s kazenskimi evidencami.

Specifični cilj št. III: zagotoviti, da bodo nacionalnim organom kazenskega pregona na voljo relevantni podatki (z vidika virov podatkov) iz podatkovne zbirke Europola in da bo Europol izkoristil celoten potencial svojih podatkov:

– število zaprosil za poizvedovanje v biometričnih podatkih Europola, pridobljenih od tretjih držav;

– število ujemanj v biometričnih podatkih Europola, pridobljenih od tretjih držav;

– število zaprosil za poizvedovanje, ki jih izda Europol;

– število ujemanj, ki so rezultat poizvedb, ki jih izda Europol.

Specifični cilj št. IV: zagotoviti, da bodo imeli organi kazenskega pregona učinkovit dostop do dejanskih podatkov, ki ustrezajo „zadetku“, ki je na voljo v nacionalni podatkovni zbirki druge države članice ali Europola:

– število ujemanj na podlagi zaprosil za poizvedbe v primerjavi s številom zaprosil za izmenjavo osnovnih podatkov.

1.5. Utemeljitev zakonodajne pobude

1.5.1. Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje zakonodajne pobude so potrebni tehnični in postopkovni ukrepi na ravni EU in nacionalni ravni, ki bi jih bilo treba začeti izvajati z začetkom veljavnosti revidirane zakonodaje. Ustrezne vire, zlasti človeške vire, bi bilo treba sčasoma povečati v skladu z ukrepi.

Glavne zahteve za obdobje po začetku veljavnosti predloga so naslednje:

Ustvariti prümski usmerjevalnik:

Izpolnitev cilja, da se uporabnikom okvira Prüm II zagotovi ena sama povezava do vseh podatkovnih zbirk držav članic in podatkov Europola za pošiljanje zaprosil za poizvedovanje z biometričnimi podatki.

Zagotovitev novega nadaljnjega postopka na ravni EU s polavtomatizirano izmenjavo dejanskih podatkov, ki ustrezajo „zadetku“.

Ustvariti/razširiti sistem EPRIS:

Izpolnitev cilja, da se uporabnikom okvira Prüm II zagotovi ena sama povezava do vseh podatkovnih zbirk sodelujočih držav članic, ki vsebujejo kazenske evidence, za pošiljanje zaprosil za poizvedovanje v kazenskih evidencah.

Državam članicam omogočiti izmenjavo novih kategorij podatkov:

Omogočiti izmenjavo podob obraza in kazenskih evidenc na podlagi okvira Prüm II.

Državam članicam omogočiti, da pri Europolu samodejno preverijo podatke, pridobljene od tretjih držav, na podlagi prümskega okvira:

Državam članicam omogočiti, da na podlagi okvira Prüm II preverijo biometrične podatke, pridobljene od tretjih držav.

Omogočiti Europolu, da lahko podatke, pridobljene od tretjih držav, preveri v nacionalnih podatkovnih zbirkah držav članic:

Omogočiti Europolu, da s pomočjo podatkov, pridobljenih od tretjih držav, išče v podatkovnih zbirkah držav članic na podlagi okvira Prüm II.

Ker je treba izpolniti vse cilje, je popolna rešitev kombinacija zgoraj navedenega.

1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Huda kazniva dejanja in terorizem so nadnacionalne narave. Zato jih ni mogoče uspešno preprečevati samo z ukrepanjem na nacionalni ravni. Države članice so se zato odločile, da bodo v okviru EU sodelovale pri obravnavi groženj, ki jih predstavljajo huda kazniva dejanja in terorizem.

Poleg tega je treba delu nacionalnih organov kazenskega pregona nameniti učinkovito podporo na ravni EU tudi zaradi spreminjajočih se varnostnih groženj, ki so posledica tega, kako storilci kaznivih dejanj različno izkoriščajo prednosti, ki jih prinašajo digitalizacija, globalizacija in mobilnost. Ukrepanje EU je učinkovit in uspešen način za krepitev podpore državam članicam v boju proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu, da bi lahko obvladale te spreminjajoče se grožnje.

Predlog bo ustvaril pomembne ekonomije obsega, saj se bodo naloge in storitve, ki se lahko učinkoviteje izvajajo na ravni EU, prenesle z nacionalne ravni na Europol. Predlog zato zagotavlja učinkovite rešitve za izzive, katerih obravnava na podlagi 27 posameznih nacionalnih rešitev bi sicer povzročila višje stroške, ali izzive, ki jih zaradi njihove nadnacionalne narave sploh ni mogoče obravnavati na nacionalni ravni.

1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Iz ocene Prümskih sklepov je razvidno naslednje:

• Prümski okvir je pomemben z vidika sedanjih in prihodnjih potreb in izzivov, povezanih z varnostjo in natančneje s kazenskimi preiskavami. Sodelovanje in izmenjava informacij med organi kazenskega pregona v državah članicah ter možnost iskanja in primerjave podatkov o DNK, podatkov o prstnih odtisih in podatkov iz registrov vozil v podatkovnih zbirkah drugih držav članic za preprečevanje in preiskovanje kaznivih dejanj so izjemnega pomena za zaščito notranje varnosti EU in varnosti njenih državljanov.

• Koncept Prümskih sklepov izpolnjuje potrebe preiskovalcev kaznivih dejanj, žrtev kaznivih dejanj, forenzikov, skrbnikov podatkovnih zbirk in pravnih strokovnjakov v zvezi s kategorijami podatkov, ki so na voljo v okviru.

• Ker avtomatizirana izmenjava podatkov na podlagi prümskega okvira odpravlja potrebo po dvostranski poizvedbi za vsako državo članico, povečuje učinkovitost pri izmenjavi informacij na področju kazenskega pregona, saj izboljšuje hitrost izmenjav in v določeni meri zmanjšuje upravno breme. Ugotovljeno je bilo, da so te koristi večje od naložbe, potrebne za izvajanje prümskega okvira. Poleg tega avtomatizirani prümski sistem zagotavlja precejšnje prihranke delovnega časa. Vendar še vedno obstaja upravno breme, povezano s preverjanjem zadetkov in poročanjem ter prejemom/prenosom informacij iz drugega koraka.

• Od sprejetja Prümskih sklepov leta 2008 je prišlo do precejšnjega razvoja in sprememb v smislu pravnega okvira EU, operativnih potreb ter tehničnih in forenzičnih možnosti. Razvitih je bilo več evropskih in mednarodnih pobud in sistemov za olajšanje izmenjave informacij med organi kazenskega pregona. V večini primerov gre za dopolnjevanje med Prümskima sklepoma in relevantno zakonodajo EU/mednarodno zakonodajo, vključno z okvirom za interoperabilnost. Obstaja tudi dopolnjevanje z nekaterimi centralnimi informacijskimi sistemi EU, ki imajo drugačne namene. Potencialne sinergije je mogoče ugotoviti v zvezi z Europolom in okvirom za interoperabilnost.

• Vendar je izvajanje Prümskih sklepov počasno. Skoraj 10 let po roku za začetek izvajanje, tj. po 26. avgustu 2011, vse države članice še niso zaključile postopka ocenjevanja, več dvostranskih povezav pa še ni bilo vzpostavljenih zaradi tehnične zapletenosti ter pomembnih potrebnih finančnih in človeških virov. Če ustrezna dvostranska povezava še ni bila vzpostavljena, poizvedb ni mogoče primerjati s podatki nekaterih držav članic. To ovira zmožnost identifikacije storilcev kaznivih dejanj in odkrivanja čezmejnih povezav med kaznivimi dejanji, kar pa ovira izmenjavo informacij in delovanje prümskega sistema.

• Dejstvo, da nadaljnje ukrepanje v zvezi z zadetki na podlagi prümskega okvira poteka po nacionalni zakonodaji in tako zunaj področja uporabe Prümskih sklepov, je bilo prav tako izpostavljeno kot težava, ki ovira delovanje prümskega sistema. Zaradi razlik v nacionalnih predpisih in postopkih je izmenjava nadaljnjih podatkov po zadetku tako zelo razdrobljena, da včasih traja več tednov ali celo mesecev, preden so relevantne informacije na podlagi zadetka na voljo.

1.5.4. Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Naložbe, potrebne na ravni EU, so združljive z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027, pri čemer je financiranje zagotovljeno v okviru razdelka Varnost in obramba ter razdelka Migracije in upravljanje meja.

1.5.5. Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Odobritve, potrebne za financiranje razvoja okvira Prüm II, še niso bile vključene v okvir dodelitev večletnega finančnega okvira za Europol in agencijo eu-LISA, saj gre za nov predlog, za katerega v času predloga zneski niso bili znani. Predlaga se povečanje dodelitev za Europol in agencijo eu-LISA v letih 2024, 2025, 2026 in 2027 z ustreznimi znižanji v Skladu za notranjo varnost oziroma instrumentu za finančno podporo za upravljanje meja in vizume.

1.6. Trajanje zakonodajne pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

◻ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

⌧ Časovno neomejeno

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2024 in 2026,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7. Načrtovani načini upravljanja 45

⌧ Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

⌧ Deljeno upravljanje z državami članicami.

⌧ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

⌧ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

Sklopi	Razvojna faza	Operativna faza	Način upravljanja	Akter
Razvoj in vzdrževanje (usmerjevalnika in sistema EPRIS)	X	X	posredno	eu-LISA Europol
Prilagoditev podatkovnih zbirk Europola	X	X	posredno	Europol
Razvoj ali izboljšave obstoječih nacionalnih podatkovnih zbirk, povezovanje nacionalnih sistemov	X	X	deljeno (ali neposredno)	Komisija + države članice

Obdobje razvoja se bo začelo leta 2024 in bo trajalo do izvedbe vsakega dela pobude, torej bo potekalo od leta 2024 do leta 2027.

1. Neposredno upravljanje – GD HOME: v obdobju razvoja lahko po potrebi neposredno ukrepa tudi Komisija. To bi lahko vključevalo zlasti finančno podporo Unije za dejavnosti v obliki nepovratnih sredstev (tudi za nacionalne organe držav članic), javna naročila in/ali povračila stroškov zunanjim strokovnjakom.

2. Deljeno upravljanje: v razvojni fazi bodo morale države članice prilagoditi svoje nacionalne sisteme za povezavo z usmerjevalnikom in sistemom EPRIS ter sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev izmenjave podob obraza in kazenskih evidenc.

3. Posredno upravljanje: agencija eu-LISA in Europol bosta odgovorna za razvojni del IT sklopov projekta, tj. za usmerjevalnik oziroma sistem EPRIS. To bi vključevalo vse potrebne spremembe obstoječe arhitekture za zagotovitev zmogljivosti, opisanih v predlogu.

V obdobju delovanja bosta agencija eu-LISA in Europol izvajala vse tehnične dejavnosti, povezane z vzdrževanjem usmerjevalnika oziroma sistema EPRIS.

Europol bo odgovoren za razvoj in vzdrževanje svojih sistemov, da se zagotovi razpoložljivost podatkov iz sistemov na podlagi prümskega okvira.

2. UKREPI UPRAVLJANJA

2.1. Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Agencija eu-LISA in Europol zagotovita, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje razvoja usmerjevalnika in sistema EPRIS ob upoštevanju ciljev v zvezi z načrtovanjem in stroški ter za spremljanje delovanja usmerjevalnika in sistema EPRIS ob upoštevanju ciljev v zvezi s tehničnimi rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

Agencija eu-LISA najpozneje eno leto po sprejetju predlagane uredbe in nato vsako leto med razvojno fazo usmerjevalnika Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o trenutnem stanju razvoja usmerjevalnika. Poročilo vsebuje podrobne informacije o nastalih stroških ter informacije o vseh tveganjih, ki lahko vplivajo na skupne stroške, ki jih krije splošni proračun Unije.

Najpozneje eno leto po sprejetju predlagane uredbe in nato vsako leto med razvojno fazo sistema EPRIS Europol Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o stanju priprav na izvajanje te uredbe in o trenutnem stanju razvoja sistema EPRIS, vključno s podrobnimi informacijami o nastalih stroških in informacijami o kakršnih koli tveganjih, ki lahko vplivajo na skupne stroške, ki se krijejo iz splošnega proračuna Unije.

Agencija eu-LISA in Europol imata za namene tehničnega vzdrževanja dostop do potrebnih informacij v zvezi s postopki obdelave podatkov, ki se izvajajo v usmerjevalniku oziroma sistemu EPRIS.

Agencija eu-LISA dve leti po začetku delovanja usmerjevalnika in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju usmerjevalnika, vključno z njegovo varnostjo.

Europol dve leti po začetku delovanja sistema EPRIS in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju usmerjevalnika, vključno z njegovo varnostjo.

Komisija tri leta po začetku delovanja vseh elementov predlagane uredbe in nato vsaka štiri leta pripravi splošno oceno okvira Prüm II, vključno z:

(a) oceno uporabe te uredbe;

(b) pregledom doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje te uredbe in njenega učinka na temeljne pravice;

(c) učinkom, učinkovitostjo in uspešnostjo delovanja okvira Prüm II ter njegovih delovnih praks glede na cilje, pooblastila in naloge;

(d) oceno varnosti okvira Prüm II.

Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Agenciji Evropske unije za temeljne pravice predloži poročilo o oceni.

Države članice in Europol agenciji eu-LISA in Komisiji posredujejo vse informacije, potrebne za pripravo navedenih poročil. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

Države članice Europolu in Komisiji zagotovijo informacije, potrebne za pripravo navedenih poročil. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

Agencija eu-LISA in Europol Komisiji zagotovita informacije, potrebne za pripravo njenih ocen.

2.2. Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1. Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Ugotovljena so naslednja tveganja:

– obremenjeni operativni viri zaradi vse večjih podatkovnih tokov in nenehno spreminjajočega se okolja kriminalnih dejavnosti;

– podvajanje nalog in zaprosil za agencijo eu-LISA in Europol;

– neustrezne ravni finančnih in človeških virov za usklajevanje operativnih potreb;

– pomanjkanje virov IKT, kar povzroča zamude pri potrebnem razvoju in posodobitvah osnovnega sistema;

– tveganja, povezana z Europolovo obdelavo osebnih podatkov ter potrebo po rednem ocenjevanju in prilagajanju postopkovnih in tehničnih zaščitnih ukrepov, da se zagotovi varstvo osebnih podatkov in temeljnih pravic;

– medsebojna odvisnost priprav, ki jih mora agencija eu-LISA izvesti v zvezi z usmerjevalnikom, in priprav, ki jih morajo države članice in Europol izvesti v zvezi z vzpostavitvijo tehničnega vmesnika za prenos podatkov prek usmerjevalnika.

Ta tveganja je mogoče ublažiti s tehnikami vodenja projektov, vključno z načrtovanjem za primere nepredvidenih dogodkov pri razvojnih projektih in zagotavljanjem dovolj osebja za kritje povečanega obsega dela. Ocena potrebnega napora se namreč običajno opravi ob predpostavki enakomerne porazdelitve delovne obremenitve v obdobju, dejansko pa pri projektih prihaja do neenakomernih delovnih obremenitev, ki se pokrijejo z dodelitvijo več virov.

Za to razvojno delo obstaja več tveganj v zvezi z uporabo zunanjega izvajalca, zlasti:

1. tveganje, da izvajalec projektu ne bo namenil zadostnih sredstev ali da ne bo zasnoval in razvil najsodobnejšega sistema;

2. tveganje, da izvajalec pri informacijskih projektih ne bo v celoti upošteval upravnih tehnik in metod kot načina za znižanje stroškov;

3. tveganje, da se bo izvajalec iz razlogov, ki niso povezani s tem projektom, znašel v finančnih težavah.

Ta tveganja se blažijo z oddajo javnih naročil na podlagi zanesljivih meril kakovosti, preverjanjem referenc izvajalcev in ohranjanjem tesnih odnosov z njimi. Nazadnje je mogoče v skrajnem primeru vključiti in uporabiti stroge klavzule o pogodbenih kaznih in odpovedi pogodbe.

Europol izvaja poseben okvir notranje kontrole, ki temelji na okviru notranje kontrole Evropske komisije in prvotnem integriranem okviru notranje kontrole Odbora sponzorskih organizacij. Enotni programski dokument mora zagotavljati informacije o sistemih notranjih kontrol, medtem ko mora konsolidirano letno poročilo o dejavnostih vsebovati informacije o uspešnosti in učinkovitosti sistemov notranjih kontrol, med drugim v zvezi z oceno tveganja. Iz konsolidiranega poročila o dejavnostih za leto 2019 je na podlagi analize komponent in načel notranje kontrole, ki so se z uporabo kvantitativnih in kvalitativnih elementov spremljali v letu 2019, razvidna ocena, da ima Europol sistem notranje kontrole, ki deluje in je integriran znotraj agencije.

Za proračun, ki ga izvršuje agencija eu-LISA, je potreben poseben okvir notranje kontrole, ki temelji na okviru notranje kontrole Evropske komisije. Enotni programski dokument mora zagotavljati informacije o sistemih notranjih kontrol, medtem ko mora konsolidirano letno poročilo o dejavnostih vsebovati informacije o uspešnosti in učinkovitosti sistemov notranjih kontrol, med drugim v zvezi z oceno tveganja. V konsolidiranem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2019 je navedeno, da ima uprava agencije razumno zagotovilo, da so vzpostavljene ustrezne notranje kontrole in da delujejo, kot je predvideno. Glavna tveganja so se vse leto ustrezno ugotavljala in obvladovala. To zagotovilo potrjujejo tudi rezultati opravljene notranje in zunanje revizije.

Za Europol in agencijo eu-LISA dodatno raven notranjega nadzora zagotavlja tudi oddelek Europola za notranjo revizijo, in sicer na podlagi letnega revizijskega načrta, pri katerem se upošteva zlasti ocena tveganj v Europolu. Oddelek za notranjo revizijo Europolu pomaga pri doseganju ciljev, saj zagotavlja sistematičen in discipliniran pristop k ocenjevanju uspešnosti postopkov obvladovanja tveganja, kontrole in upravljanja ter izdaja priporočila za njihovo izboljšanje.

Poleg tega Evropski nadzornik za varstvo podatkov in pooblaščena oseba za varstvo podatkov v obeh agencijah (neodvisna funkcija, ki je neposredno podrejena tajništvu upravnega odbora) nadzorujeta obdelavo osebnih podatkov s strani agencij.

Nazadnje, GD HOME kot partnerski GD Europola in agencije eu-LISA izvaja letno oceno obvladovanja tveganja, namenjeno ugotavljanju in ocenjevanju morebitnih visokih tveganj, povezanih z delovanjem agencij. O tveganjih, ki se štejejo za kritična, se letno poroča v načrtu GD HOME za obvladovanje tveganja, ki mu je priložen akcijski načrt, v katerem so navedeni ukrepi za njihovo zmanjšanje.

2.2.2. Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Komisija poroča o razmerju med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev. Kar zadeva pooblaščene subjekte za posredno upravljanje in decentralizirane agencije, h katerim spadata tudi Europol in agencija eu-LISA, je GD HOME v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2020 to razmerje opredelil kot 0,21 %.

Evropsko računsko sodišče je potrdilo zakonitost in pravilnost letnih računovodskih izkazov Europola in agencije eu-LISA za leto 2019, kar vključuje stopnjo napake pod 2 %. Nič ne kaže na to, da se bo stopnja napake v prihodnjih letih poslabšala.

Poleg tega člen 80 finančnih uredb Europola in agencije eu-LISA določa možnost, da agencija službo za notranjo revizijo deli z drugimi organi Unije, ki delujejo na istem področju politike, če služba za notranjo revizijo enega organa Unije ni stroškovno učinkovita.

2.3. Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Predvideni ukrepi za boj proti goljufijam so določeni v členu 35 Uredbe (EU) št. 1077/2011.

Ukrepi, povezani z bojem proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, so med drugim navedeni v členu 66 uredbe o Europolu in pod naslovom X Europolove finančne uredbe.

Europol zlasti sodeluje pri dejavnostih za preprečevanje goljufij Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Komisijo pa brez odlašanja obvešča o primerih domnevnih goljufij in drugih finančnih nepravilnosti – v skladu s svojo notranjo strategijo za boj proti goljufijam.

Posodobitev strategije Europola za boj proti goljufijam je upravni odbor sprejel leta 2020.

Ukrepi, povezani z bojem proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, so med drugim navedeni v členu 50 uredbe o eu-LISA in pod naslovom X finančne uredbe o eu-LISA.

Agencija eu-LISA zlasti sodeluje pri dejavnostih za preprečevanje goljufij Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), Komisijo pa brez odlašanja obvešča o primerih domnevnih goljufij in drugih finančnih nepravilnosti – v skladu s svojo notranjo strategijo za boj proti goljufijam.

Poleg tega je GD HOME kot partnerski GD razvil in uvedel lastno strategijo za boj proti goljufijam na podlagi metodologije, ki jo je zagotovil urad OLAF. Strategija se uporablja za decentralizirane agencije, vključno z Europolom in agencijo eu-LISA. V letnem poročilu o dejavnostih GD HOME za leto 2020 je bilo ugotovljeno, da postopki za preprečevanje in odkrivanje goljufij delujejo zadovoljivo, kar je prispevalo k zagotovilu o doseganju ciljev notranje kontrole.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNE POBUDE

3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif. 46	držav Efte 47	držav kandidatk 48	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
5	12 02 01 – Sklad za notranjo varnost	dif.	NE	NE	NE	NE
5	12 01 01 – Odhodki za podporo za Sklad za notranjo varnost	nedif.	NE	NE	NE	NE
5	12 10 01 – Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol)	nedif.	NE	NE	NE	NE
4	11 10 02 – Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA)	nedif.	NE	NE	NE	NE

3.2. Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek
večletnega finančnega okvira

Varnost in obramba

Europol			Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	SKUPAJ
Naslov 1: Odhodki za zaposlene	obveznosti	(1)		0,551	1,102	0,847	0,847	3,347
	plačila	(2)		0,551	1,102	0,847	0,847	3,347
Naslov 2: Odhodki za infrastrukturo in poslovanje	obveznosti	(1a)		1,49	1,052	0,516	0,516	3,574
	plačila	(2a)		1,49	1,052	0,516	0,516	3,574
Naslov 3: Odhodki iz poslovanja	obveznosti	(3 a)
	plačila	(3b)
Odobritve za Europol SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a		2,041	2,154	1,363	1,363	6,921
	plačila	= 2 + 2a +3b		2,041	2,154	1,363	1,363	6,921

Pripomba: dodatne odobritve, ki se zahtevajo v okviru tega predloga za Europol, bodo krite iz Sklada za notranjo varnost iz razdelka 5.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek
večletnega finančnega okvira

Migracije in upravljanje meja

eu-LISA			Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	SKUPAJ
Naslov 1: Odhodki za zaposlene	obveznosti	(1)		0,456	0,988	1,52	1,45	4,414
	plačila	(2)		0,456	0,988	1,52	1,45	4,414
Naslov 2: Odhodki za infrastrukturo in poslovanje	obveznosti	(1a)		4,15	3,55	1,4	0	9,1
	plačila	(2a)		4,15	3,55	1,4	0	9,1
Naslov 3: Odhodki iz poslovanja	obveznosti	(3 a)		0	0	1	1,2	2,2
	plačila	(3b)		0	0	1	1,2	2,2
Odobritve za eu-LISA SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a		4,606	4,538	3,92	2,65	15,714
	plačila	= 2 + 2a +3b		4,606	4,538	3,92	2,65	15,714

Pripomba: dodatne odobritve, ki se zahtevajo v okviru tega predloga za agencijo eu-LISA, bodo krite iz instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume iz razdelka 4.

Razdelek
večletnega finančnega okvira

Odpornost, varnost in obramba

GD HOME			Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	SKUPAJ
Sklad za notranjo varnost	obveznosti	(1)		13,64	40	40		93,64
	plačila	(2)		4,68	6,55	9,39		34,65
Odobritve za GD HOME SKUPAJ	obveznosti			13,64	40	40		93,64
	plačila			4,68	6,55	9,39		34,65

Pripomba: odobritve, ki se zahtevajo v okviru predloga, bodo krite z odobritvami, ki so že predvidene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, na kateri temelji uredba o Skladu za notranjo varnost. V zvezi s tem zakonodajnim predlogom se ne zahtevajo dodatni finančni ali človeški viri.

Stroški na državo članico vključujejo:

·nadgradnjo infrastrukture za podporo izmenjavi spletnih storitev in vzpostavitev povezave s centralnim usmerjevalnikom, kar pomeni prizadevanja za analizo in opredelitev novega arhitekturnega okolja;

·nadgradnjo infrastrukture za podporo izmenjavi spletnih storitev in vzpostavitev povezave s centralnim usmerjevalnikom;

·konfiguracijo sistema za izmenjavo spletnih storitev in vzpostavitev povezave s centralnim usmerjevalnikom;

·zasnovo nove nacionalne arhitekture in specifikacije za zagotavljanje dostopa do nacionalnih podatkov prek razvitih rešitev (usmerjevalnik in sistem EPRIS);

·vzpostavitev novega indeksa ali dajanje na voljo že obstoječega indeksa za izmenjavo kazenskih evidenc;

·vzpostavitev nove podatkovne zbirke podob obraza ali dajanje na voljo že obstoječe podatkovne zbirke podob obraza za izmenjavo;

·integracijo nacionalne rešitve;

·splošne stroške, povezane z vodenjem projekta.

Spodnja preglednica prikazuje stroške po posameznih kategorijah:

Cilji in realizacije GD HOME ⇩		Leto 2023		Leto 2024		Leto 2025		Leto 2026		Leto 2027		SKUPAJ

	vrsta	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število realizacij skupaj	stroški realizacij skupaj

Usmerjevalnik	povezava obstoječih podatkovnih zbirk z usmerjevalnikom			26	2,314	26	6,787	26	6,787			26	15,89
Podobe obraza	vzpostavitev nove podatkovne zbirke			13*	2,84	13	8,329	13	8,329			13	19,5
	povezava podatkovne zbirke z usmerjevalnikom			26	2,72	26	7,996	26	7,996			26	18,72
Kazenske evidence	vzpostavitev podatkovne zbirke kazenskih evidenc in povezava s sistemom EPRIS			26	5,763	26	16,959	26	16,959			26	39,7
Skupaj					13,64		40		40				93,64

* Ocena števila držav članic brez podatkovne zbirke podob obraza.

Razdelek
večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	SKUPAJ
GD HOME
• Človeški viri			0,608	0,684	0,608	0,608	2,508
• Drugi upravni odhodki			0,225	0,225	0,186	0,186	0,822
GD HOME SKUPAJ	odobritve

Odobritve iz RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,833

0,794

3,330

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti		20,287	46,692	45,283	4,013	116,275
	plačila		11,329	13,247	14,647	18,059	57,282

3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve za Europol

◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

⌧ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije			Leto		Leto		Leto		Leto		Leto		SKUPAJ
			2023		2024		2025		2026		2027
	vrsta	povprečni stroški 49	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški

Stroški Europola (niso povezani s človeškimi viri)
– realizacija	Infrastruktura in vzdrževanje					0,764		0,326		0,226		0,226		1,542
– realizacija	Izvajalci					0,726		0,726		0,290		0,290		2,032

STROŠKI SKUPAJ						1,490		1,052		0,516		0,516		3,574

3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve za agencijo eu-LISA

◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

⌧ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije			Leto		Leto		Leto		Leto		Leto		SKUPAJ
			2023		2024		2025		2026		2027
	vrsta	povprečni stroški 50	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški

Stroški eu-LISA (niso povezani s človeškimi viri)
– realizacija	infrastruktura 51					1,85		2,15		0,7		0		4,7
– realizacija	izvajalci 52					1,4		0,7		0,7		0		2,8
– realizacija	mehanizem za ugotavljanje mikroujemanj					0,9		0,7		0		0
– realizacija	vzdrževanje					0		0		1		1,2		2,2
STROŠKI SKUPAJ						4,15		3,55		2,4		1,2		11,3

3.2.4. Ocenjene posledice za človeške vire Europola

3.2.4.1. Povzetek

◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

⌧ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

SKUPAJ

Samo dodatni stroški SKUPAJ	0	0,551	1,101	0,847	0,847	3,347
SKUPAJ – vključno z izhodiščnimi in dodatnimi stroški

Potrebe po uslužbencih (EPDČ):

	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027
Začasni uslužbenci – izhodiščni stroški	0	9,5	9,5	21,5	19,5
Začasni uslužbenci – dodatni stroški v primerjavi z izhodiščnimi stroški (kumulativno)	0	6,5	6,5	5	5
Začasni uslužbenci – SKUPAJ		16	16	26,5	24,5
Pogodbeni uslužbenci
Napoteni nacionalni strokovnjaki
SKUPAJ	0	16,5	16,5	26,5	24,5

Človeški viri, potrebni za izvajanje ciljev tega predloga, so bili ocenjeni v sodelovanju z Europolom. V ocenah se upoštevata pričakovano povečanje delovne obremenitve, saj bodo deležniki sčasoma pogosteje uporabljali storitve Europola, ter čas, ki ga Europol potrebuje za absorpcijo sredstev, da bi se izognili situaciji, v kateri agencija ne bi mogla pravočasno v celoti izvršiti njej namenjenega prispevka EU in prevzeti obveznosti za odobritve.

Človeški viri, potrebni za izvajanje ciljev tega predloga, bodo delno kriti z obstoječim osebjem Europola (izhodiščni stroški) in delno z dodatnimi viri (dodatno osebje v primerjavi z izhodiščnim scenarijem).

V oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga ni predvideno povečanje števila pogodbenih uslužbencev.

Za izvajanje okvira Prüm II je mogoče vire, potrebne za Europol, razdeliti v tri kategorije:

(1) stroški IKT za povezavo z biometričnim usmerjevalnikom pri agenciji eu-LISA, potrebna razvojna dela v Europolovih informacijskih sistemih, da se izpostavijo podatki, pridobljeni od tretjih oseb, za iskanja iz držav članic ter povezovanje iskanj v prümskem sistemu s podatki tretjih oseb v Europolovem enotnem iskalnem vmesniku USE-UI;

(2) stroški za osebje v Europolovem direktoratu za operacije za izvajanje iskanj s podatki, pridobljenimi od tretjih oseb, in za strokovnjake za biometrijo za izvajanje preverjanja zadetkov;

(3) gostovanje centralnega usmerjevalnika za kazenske evidence. To bo vključevalo enkratne stroške za strojno opremo (vključno z različnimi okolji za pripravo in preskušanje za države članice), osebje IKT za zagotavljanje razvoja in upravljanja sprememb programske opreme ADEP.EPRIS, preskušanje z državami članicami, službo za pomoč uporabnikom, ki deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu, za podporo državam članicam v primeru težav. Za zagotavljanje popolne podpore državam članicam morajo biti na voljo različni profili osebja IKT, na primer splošno usklajevanje, inženirji zahtev, razvijalci, preskuševalci, skrbniki sistema. Predvideva se, da bo v prvem letu po začetku delovanja še vedno potrebno nekoliko večje število osebja IKT.

Zaradi varnostnih omejitev in dogovorjene omejitve števila pogodbenih uslužbencev mora večino nalog, povezanih s prümskim okvirom, opraviti osebje Europola. Predvideva se, da bodo nekatere manj občutljive dejavnosti oddane zunanjim izvajalcem (preskušanje, nekatere razvojne naloge).

Začasni uslužbenci v EPDČ (izhodiščni stroški + dodatno osebje)	2023	2024	2025	2026	2027
Vodenje projektov		1,0	1,0	0,5	0,5
Strokovnjaki (skupaj)		14,5	14,5	18,0	16,0
·biometrija		1,0	1,0	4,0	4,0
·operativno osebje		0,5	0,5	4,0	4,0
·IKT		13,0	13,0	10,0	8,0
Služba na pomoč uporabnikom/spremljanje		0,0	0,0	7,0	7,0
Splošno usklajevanje		1,0	1,0	1,0	1,0

Skupaj		16,5	16,5	26,5	24,5

3.2.5. Ocenjene posledice za človeške vire agencije eu-LISA

3.2.5.1. Povzetek

◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

⌧ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

SKUPAJ

Začasni uslužbenci – izhodiščni stroški
Začasni uslužbenci – dodatni stroški v primerjavi z izhodiščnimi stroški (kumulativno)	0,456	0,988	1,52	1,368	4,332
Začasni uslužbenci – SKUPAJ
Pogodbeni uslužbenci – izhodiščni stroški
Pogodbeni uslužbenci – dodatni stroški				0,082	0,082
Napoteni nacionalni strokovnjaki – izhodiščni stroški (zahteva iz predloga proračuna za leto 2021) 53

Samo dodatni stroški SKUPAJ		0,456	0,988	1,52	1,45	4,414
SKUPAJ – vključno z izhodiščnimi in dodatnimi stroški

Potrebe po uslužbencih (EPDČ):

	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027
Začasni uslužbenci – izhodiščni stroški
Začasni uslužbenci – dodatni stroški v primerjavi z izhodiščnimi stroški (kumulativno)		6	7	10	9
Začasni uslužbenci – SKUPAJ
Pogodbeni uslužbenci – izhodiščni stroški
Pogodbeni uslužbenci – dodatni stroški					2
Napoteni nacionalni strokovnjaki
SKUPAJ		6	7	10	11

Človeški viri, potrebni za izvajanje ciljev v novem mandatu, so bili ocenjeni v sodelovanju z agencijo eu-LISA. V ocenah se upoštevata pričakovano povečanje delovne obremenitve, saj bodo deležniki sčasoma pogosteje uporabljali storitve agencije eu-LISA, ter čas, ki ga agencija eu-LISA potrebuje za absorpcijo sredstev, da bi se izognili situaciji, da agencija ne bi mogla pravočasno v celoti izvršiti njej namenjenega prispevka EU in prevzeti obveznosti za odobritve.

Te ocene temeljijo na naslednjem številu osebja:

	Faza
	Analiza in zasnova			Izgradnja in razvoj				Delovanje
Vrsta pogodbe	ZU	PU	Skupaj	ZU	PU		Skupaj	ZU	PU	Skupaj
Profil	št.	št.		št.	št.			št.	št.
IT arhitekt	1		1	1			1	1		1
Vodenje preskusov	1		1	1			1	0,5		0,5
Upravljanje izdaj in sprememb			0	1			1	1		1
Omrežni administrator	1		1	1			1	1		1
Upravljanje varnosti	2		2	2			2	2		2
Upravljavec podpore prve ravni (24x7)			0				0		1	1
Upravljavec podpore druge ravni (24x7)			0				0		1	1
Upravljanje programa in vodenje projektov	1		1	1			1	0,5		0,5
Lastnik produkta			0	1			1	1		1
Strokovnjak za biometrijo	1		1	1			1	1		1
Skrbnik sistema/infrastrukture	1		1	1			1	1		1
Skupaj (PU + ZU)	8		8	10			10	9	2	11
Profili		Leto –1 (priprava in zasnova)	Leto 1	Leto 2	Leto 3	Leto 4	Leto 5
IT arhitekt (ZU)		1	1	1	1	1	1
Vodenje preskusa (ZU)			1	1	0,5	0,5	0,5
Upravljanje izdaj in sprememb (ZU)				1	1	1	1
Omrežni administrator (ZU)		1	1	1	1	1	1
Upravljanje varnosti (ZU)		1	1	2	2	2	2
Upravljavec podpore prve ravni (24x7) –(PU)					1	1	1
Upravljavec podpore druge ravni (24x7) – (PU)					1	1	1
Upravljanje programa in vodenje projektov (ZU)		1	1	1	0,5	0,5	0,5
Lastnik produkta (ZU)				1	1	1	1
Strokovnjak za biometrijo (ZU)		1	1	1	1	1	1
Skrbnik sistema/ infrastrukture (ZU)		1	1	1	1	1	1
SKUPAJ		6	7	10	11	11	11

3.2.5.2. Ocenjene potrebe po človeških virih za partnerski GD

◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

⌧ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

		Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027
·Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)			5	5	4	4
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)

• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 54
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 04 yy 55	– na sedežu 56
	– na delegacijah
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ			5	5	4	4

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se delno (3 EPDČ) krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. GD bo potreboval tudi dodatno osebje (2 EPDČ).

Opis nalog:

Pet uradnikov za naloge nadaljnjega ukrepanja. Osebje opravlja naloge Komisije pri uresničitvi programa: preverjanje skladnosti z zakonodajnim predlogom, odpravljanje težav s skladnostjo, priprava poročil za Evropski parlament in Svet, ocena napredka držav članic, posodabljanje sekundarne zakonodaje, vključno z razvojem v zvezi s standardi. Ker program predstavlja dodatno dejavnost glede na obstoječo delovno obremenitev, bo potrebno dodatno osebje (2 EPDČ). Eno povečanje števila osebja je časovno omejeno in zajema le obdobje razvoja, drugo pa predstavlja prevzem nalog sekretariata Sveta, saj mora Komisija, ko sklepi Sveta postanejo uredba, prevzeti naloge sekretariata Sveta, pri čemer je delovna obremenitev 1 EPDČ.

3.2.6. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

◻ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

◻ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 57 .

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

3.2.7. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3. Ocenjene posledice za prihodke

⌧ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻ za lastna sredstva,

◻ za druge prihodke.

◻ navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 58
		leto N	leto N+1	leto N+2	leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen ………….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[…]

PRILOGA 5

k
SKLEPU KOMISIJE

o notranjih pravilih za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije (oddelek Evropske komisije), ki veljajo za službe Komisije

PRILOGA
k OCENI FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Naslov predloga:

Predlog o avtomatizirani izmenjavi podatkov za policijsko sodelovanje (okvir Prüm II), spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 ter razveljavitvi sklepov Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ

1.ŠTEVILO in STROŠKI PREDVIDENIH POTREBNIH ČLOVEŠKIH VIROV

2.STROŠKI DRUGIH UPRAVNIH ODHODKOV

3.UPRAVNI STROŠKI SKUPAJ

4.METODE IZRAČUNA ZA OCENO STROŠKOV

4.1.Človeški viri

4.2.Drugi upravni odhodki

Ta priloga mora biti priložena oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga pri posvetovanju med službami.

Preglednice s podatki se uporabljajo kot vir za preglednice iz ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga. Namenjene so izključno notranji uporabi znotraj Komisije.

(1)Stroški predvidenih potrebnih človeških virov

Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

X◻ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 7

večletnega finančnega okvira

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

EPDČ

odobritve

EPDČ

odobritve

EPDČ

odobritve

EPDČ

odobritve

EPDČ

odobritve

EPDČ

odobritve

EPDČ

odobritve

EPDČ

odobritve

• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

20 01 02 01 – Sedež in predstavništva

0,608

0,684

0,608

2,508

AST

20 01 02 03 – Delegacije Unije

AST

• Zunanji sodelavci 59

20 02 01 in 20 02 02 – Zunanji sodelavci – sedež in predstavništva

NNS

20 02 03 – Zunanji sodelavci – delegacije Unije

NNS

MSD

Druge proračunske vrstice, povezane s človeškimi viri (navedite)

Seštevek za človeške vire – RAZDELEK 7

0,608

0,684

0,608

2,508

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

(2)Stroški drugih upravnih odhodkov

Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	2024	2025	2026	2027	Skupaj
Na sedežu ali na ozemlju EU
20 02 06 01 – Stroški službenih potovanj in reprezentančni stroški	0,035	0,035	0,035	0,035	0,140
20 02 06 02 – Stroški konferenc in sestankov	0,125	0,125	0,125	0,125	0,500
20 02 06 03 – Odbori (odbor Prüm II) 60	0,065	0,065	0,026	0,026	0,182
20 02 06 04 – Študije in posvetovanja
20 04 – Odhodki za informacijsko tehnologijo (poslovni) 61
Druge proračunske vrstice, ki niso povezane s človeškimi viri (po potrebi navedite)
Na delegacijah Unije
20 02 07 01 – Stroški za službena potovanja in konference ter reprezentančni stroški
20 02 07 02 – Nadaljnje usposabljanje osebja
20 03 05 – Infrastruktura in logistika
Druge proračunske vrstice, ki niso povezane s človeškimi viri (po potrebi navedite)
Seštevek za Drugo – RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	0,225	0,225	0,186	0,186	0,822

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	2024	2025	2026	2027	Skupaj
Odhodki za tehnično in upravno pomoč (brez zunanjih sodelavcev) iz odobritev za poslovanje (nekdanje vrstice BA):
– na sedežu
– na delegacijah Unije
Drugi odhodki za upravljanje v raziskovalni dejavnosti
Odhodki politike informacijske tehnologije za operativne programe 62
Poslovni odhodki informacijske tehnologije za operativne programe 63
Druge proračunske vrstice, ki niso povezane s človeškimi viri (po potrebi navedite)
Seštevek za Drugo – odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira
Drugi upravni odhodki skupaj (vsi razdelki večletnega finančnega okvira)	0,225	0,225	0,186	0,186	0,822

(3)Upravni stroški skupaj (vsi razdelki večletnega finančnega okvira)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Povzetek	2024	2025	2026		2027		Skupaj
Razdelek 7 – Človeški viri	0,608	0,684	0,608		0,608		2,508
Razdelek 7 – Drugi upravni odhodki	0,225	0,225	0,186		0,186		0,822
Seštevek za Razdelek 7
Odobritve zunaj razdelka 7 – Človeški viri
Odobritve zunaj razdelka 7 – Drugi upravni odhodki
Seštevek za druge razdelke
SKUPAJ RAZDELEK 7 in odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,833	0,833		0,794		0,794	3,330

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na obstoječe proračunske omejitve.

4.Metode izračuna za oceno stroškov

4.1. Človeški viri

Ta del določa metodo izračuna, ki se uporablja za ocenjevanje človeških virov, ki se štejejo za potrebne (predpostavke o količini dela, vključno s posebnimi delovnimi mesti (delovni profili Sysper 2), kategorije osebja in ustrezni povprečni stroški).

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira

Opomba: povprečni stroški vsake kategorije uslužbencev na sedežu so dostopni na BudgWeb:

https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/pre/legalbasis/Pages/pre-040-020_preparation.aspx .

Uradniki in začasni uslužbenci:

V skladu z okrožnico GD za proračun RUF/2020/23 z dne 30. novembra 2020 (glej Prilogo 1, Ares(2020) 7207955 z dne 30. novembra 2020), en uslužbenec AD pomeni strošek v višini 152 000 EUR na leto. Polovica ustrezne letne odobritve se izračuna za leto, v katerem je osebje zaposleno in ko mu poteče pogodba.

Opis nalog:

• Zunanji sodelavci

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira

• Samo delovna mesta, ki se financirajo iz proračuna za raziskave

• Zunanji sodelavci

4.2.Drugi upravni odhodki

Podrobno navedite metodo izračuna, uporabljeno za vsako proračunsko vrstico,

zlasti z njo povezane predpostavke (npr. število letnih sestankov, povprečni stroški itd.).

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira

Ocenjuje se, da bo v povprečju opravljenih 35 službenih potovanj na leto, vključno s službenimi potovanji za redna srečanja (svetovalna skupina, delovne skupine agencije eu-LISA in Europola ter srečanja, povezana s sistemoma EPRIS in Eucaris), zaradi udeležbe na srečanjih in konferencah, povezanih s prümskim okvirom. Stroški na enoto na službeno potovanje se izračunajo na podlagi v povprečju dvodnevnega potovanja enega uradnika za vsako službeno potovanje in so določeni na 500 EUR na dan.

Stroški na enoto za srečanje/konferenco strokovnjakov so določeni na 25 000 EUR za 50 udeležencev. Ocenjuje se, da bo organiziranih pet srečanj na leto.

Stroški na enoto za odbor so določeni na 13 000 EUR za 26 udeležencev, pri čemer se predvideva povračilo za enega udeleženca na državo članico za enodnevno službeno potovanje za udeležbo v odboru. Ocenjuje se, da bo v letih 2024 in 2025 organiziranih 10 srečanj na leto (pet fizičnih in pet videokonferenc), od leta 2026 pa bodo organizirana štiri srečanja na leto (dve fizični in dve videokonferenci).

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira

(1) Glej strategijo EU za varnostno unijo iz leta 2020, COM(2020) 605 final z dne 24. julija 2020.

(2) Ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v EU iz leta 2021.

(3) Strategija EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025, COM(2021) 170 final z dne 14. aprila 2021.

(4) Na primer način izmenjave določenih kategorij podatkov, kanali, uporabljeni za te izmenjave, veljavni časovni roki itd.

(5) [Sklic].

(6) Sporočilo o strategiji za v celoti delujoče in odporno schengensko območje, COM(2021) 277 final z dne 2. junija 2021).

(7) Sklep Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, ter Sklep Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ. Sklepa Sveta temeljita na Prümski pogodbi iz leta 2005.

(8) Sklepi Sveta o izvajanju „PRÜMSKIH SKLEPOV“ 10 let po sprejetju (dokument 11227/18), https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11227-2018-INIT/sl/pdf .

(9) Člen 87(2), točka (a), PDEU.

(10) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o strategiji za v celoti delujoče in odporno schengensko območje, COM(2021) 277 final z dne 2. junija 2021.

(11) Sistem SIS pristojnim organom v EU pomaga ohranjati notranjo varnost v odsotnosti kontrol na notranjih mejah, sistem VIS pa schengenskim državam omogoča izmenjavo podatkov o vizumih. Sistem Eurodac vzpostavlja evropsko podatkovno zbirko prstnih odtisov prosilcev za azil, ki državam članicam omogoča primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil, da preverijo, ali so prosilci že prej zaprosili za azil v EU ali nezakonito vstopili v EU prek druge države članice.

(12) Sistema SVI in ETIAS bosta okrepila varnostno preverjanje potnikov, ki ne potrebujejo vizuma, z omogočanjem vnaprejšnjega preverjanja z vidika nedovoljenih migracij in varnostnega preverjanja. Sistem ECRIS-TCN bo obravnaval ugotovljeno vrzel v izmenjavi informacij med državami članicami o obsojenih državljanih tretjih držav.

(13) Uredba (EU) 2019/817 in Uredba (EU 2019/818.

(14) Na primer, projekt skupine MCT (Mobile Competence Team) (2011–2014) je začela Nemčija, financiran pa je bil s programom Komisije za preprečevanje kriminala in boj proti njemu (ISEC). Namen skupine MCT je bil zagotoviti strokovno znanje in podporo državam članicam EU, ki si še niso mogle izmenjevati podatkov o DNK in prstnih odtisih.

(15) S projektom pod vodstvom Finske so države članice analizirale nacionalne postopke, ki se uporabijo po zadetku. Izid tega projekta je bil priporočilo za vrsto dobrih in neobveznih praks za racionalizacijo izmenjave informacij po zadetku po vsej EU (glej dokument 14310/2/16 REV2, ni javno objavljen). Poleg tega je Europol v letih 2012 in 2013 podprl razvoj standardiziranih obrazcev za uporabo pri nadaljnji izmenjavi informacij, ne glede na uporabljen komunikacijski kanal (za več informacij glej dokument 9383/13). Ni pa znano, v kolikšni meri nacionalne kontaktne točke uporabljajo te obrazce.

(16) COM(2012) 732 final.

(17) Sklep Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, ter Sklep Sveta 2008/616/PNZ o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ.

(18) Priloga 4 k spremnemu delovnemu dokumentu služb Komisije [sklic na oceno učinka prümskega okvira].

(19) Na primer Europolov informacijski sistem (EIS), Interpolove informacijske sisteme in schengenski informacijski sistem (SIS).

(20) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ; Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816.

(21) V Sklepu Sveta 2008/616/PNZ.

(22) Komisija je leta 2016 začela postopek za ugotavljanje kršitev zoper pet držav članic. Oktobra 2021 sta dva od teh postopkov za ugotavljanje kršitev še vedno potekala.

(23) Delovna skupina Sveta za izmenjavo informacij in varstvo podatkov (DAPIX) in od 1. januarja 2020 Delovna skupina za izmenjavo informacij na področju pravosodja in notranjih zadev (IXIM).

(24) Začetna ocena učinka in prispevki so na voljo tukaj .

(25) Evropsko sodišče za človekove pravice, Osman/Združeno kraljestvo, št. 87/1997/871/1083, 28. oktober 1998, točka 116.

(26) Sodba Sodišča EU z dne 9. novembra 2010 v združenih zadevah C-92/09 in C-93/09, Volker und Markus Schecke in Eifert, EU:C:2010:662.

(27) Na podlagi ugotovitev Komisije v njenem sporočilu z dne 24. junija 2020 o nadaljnjih korakih pri usklajevanju pravnega reda nekdanjega tretjega stebra s pravili o varstvu podatkov (COM(2020) 262 final).

(28) UL C , , str. .

(29) UL C , , str. .

(30) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(31) Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).

(32) Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(33) Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).

(34) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).

(35) Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85).

(36) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(37) Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99).

(38) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(39) [UL C …].

(40) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(41) Direktiva (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta … (UL ...).

(42) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(43) Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(44) Sklepa Sveta 2008/615/PNZ in 2008/616/PNZ.

(45) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(46) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(47) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(48) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(49) Zaradi njihove posebne operativne narave ni mogoče natančno opredeliti stroškov na enoto glede na realizacijo in natančnega pričakovanega obsega realizacij, zlasti ker so nekatere realizacije povezane z dejavnostmi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki se odzivajo na nepredvidljive kriminalne dejavnosti.

(50) Zaradi njihove posebne operativne narave ni mogoče natančno opredeliti stroškov na enoto glede na realizacijo in natančnega pričakovanega obsega realizacij, zlasti ker so nekatere realizacije povezane z dejavnostmi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, ki se odzivajo na nepredvidljive kriminalne dejavnosti.

(51) Vključuje strojno in programsko opremo, omrežje, varnost.

(52) Vključuje strokovne storitve, stroške zasnove in preskušanja.

(53) Število osebja, navedeno v predlogu proračuna za leto 2021, izračunano na podlagi povprečnih stroškov na enoto osebja, ki se uporabijo za oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga. Polovica ustrezne letne odobritve se izračuna za leto, v katerem je osebje zaposleno.

(54) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(55) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(56) Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

(57) Glej člena 11 in 17 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(58) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(59) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(60) Odbor Prüm II, približno 10 srečanj na leto v letih 2024 in 2025 ter nato štiri srečanja na leto, pri čemer se le polovica srečanj upošteva v stroških (druga polovica srečanj se izvede prek videokonference).

(61) Mnenje GD DIGIT – Potrebna je skupina za naložbe v informacijsko tehnologijo (glej Smernice o financiranju informacijske tehnologije, C(2020) 6126 final z dne 10. septembra 2020, str. 7).

(62) Mnenje GD DIGIT – Potrebna je skupina za naložbe v informacijsko tehnologijo (glej Smernice o financiranju informacijske tehnologije, C(2020) 6126 final z dne 10. septembra 2020, str. 7).

(63) Ta postavka vključuje lokalne upravne sisteme in prispevke k sofinanciranju korporativnih informacijskih sistemov (glej Smernice o financiranju informacijske tehnologije, C(2020) 6126 final z dne 10. septembra 2020).

Začasni uslužbenci – izhodiščni stroški

Začasni uslužbenci – dodatni stroški v primerjavi z izhodiščnimi stroški (kumulativno)

Začasni uslužbenci – SKUPAJ

Pogodbeni uslužbenci – izhodiščni stroški

Napoteni nacionalni strokovnjaki – izhodiščni stroški (zahteva iz predloga proračuna za leto 2021)