EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 7.12.2021
COM(2021) 769 final
2021/0400(COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Uniji v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (kodificirano besedilo)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Komisija v okviru Evrope državljanov pripisuje velik pomen poenostavitvi in pojasnitvi prava Unije, da bi to postalo jasnejše in dostopnejše državljanom s čimer bi slednji dobili nove priložnosti in možnost uveljavljanja posebnih pravic, ki jim jih to pravo podeljuje.
Tega cilja ni mogoče doseči, dokler številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno, ostajajo razpršeni, tako da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno v poznejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil je tako potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih aktov.
Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eden od bistvenih načinov za to, da bi bilo pravo jasno in pregledno.
2.Komisija je 1. aprila 1987 sprejela odločitev 1 , s katero je svojemu osebju dala navodilo, naj bodo vsi zakonodajni akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morale vse službe prizadevati, da bi bila besedila, za katera so odgovorne, kodificirana v še krajših presledkih, da bi tako zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov.
3.To je bilo potrjeno s sklepi Evropskega sveta, sprejetimi v Edinburgu (decembra 1992) 2 , s poudarkom na pomenu kodifikacije, saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo ob določenem času.
Kodifikacijo je treba izvesti ob polnem upoštevanju običajnega postopka sprejemanja aktov Unije.
Ker vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija, niso dovoljene, so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitro sprejetje kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek.
4.Namen tega predloga je začeti kodifikacijo Direktive Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu 3 . Nova direktiva bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni 4 ; ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se kodificirajo in jih torej zgolj združuje v en akt ter uvaja tiste oblikovne spremembe, ki so potrebne za samo izvedbo kodifikacije.
5.Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodnega prečiščenega besedila Direktive 96/53/ES in aktov o njeni spremembi, ki ga je v 24 uradnih jezikih pripravil Urad za publikacije Evropske unije s pomočjo sistema za obdelavo podatkov. Kjer so bili členi preštevilčeni, je primerjava med starim in novim številčenjem prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi V h kodificirani direktivi.
🡻 96/53 (prilagojeno)
2021/0400 (COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v ⌦ Uniji ⌫ v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (kodificirano besedilo)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena ⌦ 91 ⌫ Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 5 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 6 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
🡻 96/53 uv. izjava 2 (prilagojeno)
(1)Direktiva ⌦ Sveta 96/53/ES 7 je bila ⌫ večkrat ⌦ bistveno ⌫ spremenjena 8 . Zaradi jasnosti in racionalnosti ⌦ bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati ⌫.
🡻 2002/7 uv. izjava 1 (prilagojeno)
(2)Direktiva 96/53/ES je v okviru skupne prometne politike določila usklajene največje ⌦ teže in ⌫ mere cestnih vozil za prevoz ⌦ potnikov ali ⌫ blaga.
🡻 96/53 uv. izjava 9
(3)Razjasniti je treba pojem „nedeljivi tovor‟, da se zagotovi enotna uporaba te direktive glede dovoljenj za vozila ali skupine vozil, ki prevažajo takšne tovore.
🡻 96/53 uv. izjava 10 (prilagojeno)
(4)Tona se povsod uporablja in razume kot enota teže vozil ter se zato uporablja tudi v tej direktivi, čeprav je uradna enota za težo newton.
🡻 96/53 uv. izjava 11 (prilagojeno)
(5)⌦ Za zagotovitev delovanja ⌫ notranjega trga je treba področje veljavnosti te direktive razširiti na nacionalni promet, kadar je povezan z značilnostmi, ki znatno vplivajo na konkurenčne pogoje v prometnem sektorju, predvsem glede največje dovoljene dolžine in širine vozil ter skupin vozil za prevoz ⌦ potnikov ali ⌫ blaga.
🡻 96/53 uv. izjava 12
(6)Države članice lahko na svojem ozemlju za druge značilnosti vozila določijo drugačne vrednosti od določenih v tej direktivi samo za vozila, ki se uporabljajo le v nacionalnem prometu.
🡻 2002/7 uv. izjava 6
(7)Zaradi varnosti v cestnem prometu bi morali avtobusi izpolnjevati merila glede njihove sposobnosti manevriranja.
🡻 96/53 uv. izjava 13
(8)Skupine vozil z raztegljivimi napravami za spenjanje lahko dosežejo največjo dolžino 18,75 m. Za skupine vozil z neraztegljivimi napravami za spenjanje bi morala biti odobrena enaka največja dolžina.
🡻 96/53 uv. izjava 16
(9)Zaradi preprečitve večje škode na cesti in zagotovitve čim večje okretnosti, bi bilo treba pri registraciji in uporabi vozil dati prednost zračnemu ali temu enakovrednemu vzmetenju pred mehanskim. Največje osne obremenitve ne smejo biti presežene, vozila pa morajo biti sposobna zvoziti celoten krog (360°) v določenih mejah.
🡻 96/53 uv. izjava 17 (prilagojeno)
(10)Države članice bi morale imeti možnost dovoliti vozilom ali skupinam vozil v nacionalnem prevozu blaga, katerih mere odstopajo od mer, določenih v tej direktivi, udeležbo v prometu na svojem ozemlju, če prevozne storitve, ki jih izvajajo ta vozila po določbah te direktive, ne vplivajo znatno na mednarodno konkurenco v prometnem sektorju, ⌦ zlasti ⌫ prevoze, ki jih izvajajo posebna vozila, in prevoze po modularnem konceptu.
🡻 96/53 uv. izjava 19
(11)Dovoliti je treba, da lahko vozila ali skupine vozil, izdelana z novo tehnologijo ali po novih konceptih, skladno s predpisi, ki odstopajo od zahtev te direktive, opravljajo lokalne prevozne storitve v času poskusne dobe, v kateri bi ustvarili določen dobiček iz tega tehničnega napredka.
🡻 96/53 uv. izjava 23
(12)Zagotoviti je treba, da imajo vozila zaradi lažjega nadzora nad skladnostjo vozil s to direktivo ustrezna dokazila o tej skladnosti.
🡻 2015/719 uv. izjava 1
(13)Poudariti je treba potrebo po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, zlasti emisij ogljikovega dioksida (CO2), izboljšanju varnosti v cestnem prometu, prilagoditvi zadevne zakonodaje tehnološkemu razvoju in spreminjajočim se potrebam na trgu ter omogočanju intermodalnega prevoza, pri čemer je treba zagotoviti neizkrivljeno konkurenco in zaščito cestne infrastrukture.
🡻 2015/719 uv. izjava 2 (prilagojeno)
(14)Tehnološki napredek omogoča namestitev dvižnih ali zložljivih aerodinamičnih naprav na zadnjem delu vozil. Vendar pa bi to imelo za posledico prekoračitev največje dolžine. Treba je določiti odstopanje od določb o največji dolžini ⌦ , dovoljeni v skladu s Prilogo I k tej direktivi, da bi se dovolila ⌫ namestitev takih naprav.
🡻 2015/719 uv. izjava 3 (prilagojeno)
(15)Z izboljšanjem aerodinamičnosti kabin motornih vozil bi se, morebiti ob hkratni uporabi dvižnih ali zložljivih aerodinamičnih naprav, nameščenih na zadnji del vozil, znatno izboljšala energetska učinkovitost vozil. Določiti je treba tudi odstopanje od teh največjih dolžin ⌦ , določenih v Prilogi I k tej direktivi ⌫. Tako odstopanje se ne bi smelo uporabljati za povečanje nosilnosti vozila.
🡻 2015/719 uv. izjava 6 (prilagojeno)
(16)Alternativni sistemi za prenos moči, ki vključujejo hibridne sisteme za prenos moči, so tisti, ki za namene mehanskega pogona pridobivajo energijo iz goriva in/ali akumulatorja ali druge naprave za shranjevanje električne ali mehanske energije. Uporaba alternativnih sistemov za prenos moči pri težkih tovornih vozilih ali avtobusih lahko povzroča dodatno težo, vendar zmanjšuje onesnaževanje. Ta dodatna teža se ne bi smela upoštevati pri izračunu dejanske nosilnosti vozila, saj bi to škodilo sektorju cestnega prevoza z gospodarskega vidika. Vendar pa se zaradi dodatne teže tudi ne bi smela povečati nosilnost vozil.
🡻 2015/719 uv. izjava 7
(17)Prihodnja vozila na alternativna goriva (s težjimi sistemi za prenos moči, kot tistimi, ki se uporabljajo v vozilih na konvencionalna goriva) bi lahko prav tako imela korist od dodatne dovoljene teže. Zato se lahko taka alternativna goriva vključijo na seznam alternativnih goriv iz te direktive, če njihova uporaba zahteva dodatno dovoljeno težo.
🡻 2015/719 uv. izjava 8 (prilagojeno)
(18)⌦ Zagotoviti bi bilo ⌫ treba odstopanja od največjih dovoljenih tež in mer vozil in skupin vozil, ki so določene v ⌦ Prilogi I k tej ⌫ Direktivi. Vendar bi morale države članice imeti možnost, da zaradi varnosti v cestnem prometu ali značilnosti infrastrukture na določenih delih svojega cestnega omrežja omejijo udeležbo določenih vozil v prometu.
🡻 2015/719 uv. izjava 9 (prilagojeno)
(19)Kar zadeva uporabo zabojnikov, se vedno pogosteje uporabljajo 13,7-metrski zabojniki (dolžine 45 čevljev). Taki kontejnerji se prevažajo z vsemi vrstami prevoza. S podaljšanjem dovoljene dolžine vozil, ki prevažajo take zabojnike, za 15 cm, bi se lahko olajšal intermodalni prevoz, ne da bi to pomenilo tveganje ali škodo za cestno infrastrukturo ali druge uporabnike cest. Opredelitev intermodalnega prevoza iz te direktive ne posega v potek pregleda Direktive Sveta 92/106/EGS 9 .
🡻 2015/719 uv. izjava 10
(20)Za nadaljnje spodbujanje intermodalnega prevoza in za upoštevanje prazne teže zabojnikov ali zamenljivega tovorišča dolžine največ 13,7 metra (45 čevljev) bi bilo treba dovoliti promet triosnih motornih vozil z dvo- ali triosnimi polpriklopniki do skupne dovoljene teže 44 ton. Dvoosna motorna vozila s triosnimi polpriklopniki, ki prevažajo zabojnike ali zamenljivo tovorišče dolžine največ 13,7 metra (45 čevljev), bi bilo treba dovoliti za intermodalni prevoz do skupne dovoljene teže 42 ton.
🡻 2015/719 uv. izjava 12
(21)Države članice morajo kršitve v zvezi s preobremenjenimi vozili ustrezno obravnavati, da bi preprečile kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovile varnost v cestnem prometu.
🡻 2015/719 uv. izjava 13 (prilagojeno)
(22)Da se zagotovi neizkrivljena konkurenca med prevozniki in izboljša odkrivanje kršitev, bi morale države članice sprejeti posebne ukrepe za prepoznavo vozil ali skupin vozil v prometu, za katere je verjetno, da presegajo zadevne omejitve teže, in bi jih zato bilo treba preveriti. Taka prepoznava bi se lahko izvajala z uporabo mehanizmov za tehtanje, ki so vgrajeni v cestno infrastrukturo, ali senzorjev, nameščenih na vozila, ki na daljavo sporočajo podatke zadevnim organom. Taki podatki iz naprave, nameščene na vozilo, bi morali biti na voljo tudi vozniku. Vsaka država članica bi morala vsako leto izvesti ustrezno število preverjanj teže vozil. Število takih preverjanj bi moralo biti sorazmerno s skupnim številom vozil, ki so vsako leto pregledana v zadevni državi članici.
🡻 2015/719 uv. izjava 15
(23)Za zagotavljanje večje učinkovitosti preverjanj teže vozil ali skupin vozil na mednarodni ravni in omogočanje nemotenega izvajanja teh preverjanj je pomembno, da si pristojni organi v državah članicah izmenjujejo informacije. Kontaktna točka, določena v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 10 , bi se morala uporabljati za tako izmenjavo informacij.
🡻 2015/719 uv. izjava 14
(24)Za zagotovitev skladnosti s to direktivo bi morale države članice določiti pravila o kaznih za kršitve te direktive in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni bi morale biti učinkovite, nediskriminatorne, sorazmerne in odvračilne.
🡻 2015/719 uv. izjava 16
(25)Evropski parlament in Svet bi bilo treba redno obveščati o preverjanjih, ki jih pristojni organi držav članic izvajajo v cestnem prometu. Komisija bo na podlagi teh informacij, ki jih predložijo države članice, lahko zagotavljala, da prevozniki upoštevajo pravila, določena v tej direktivi, prav tako pa bo ugotavljala, ali bi bilo treba oblikovati dodatne prisilne ukrepe.
🡻 2015/719 uv. izjava 19 (prilagojeno)
(26)Da se posodobi seznam alternativnih goriv iz te direktive v skladu z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme akte v skladu s členom 290 Pogodbe o Delovanju Evropske Unije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov ⌦ , in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 11 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi ⌫ delegiranih aktov Evropski parlament in Svet ⌦ zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov ⌫.
🡻 2015/719 uv. izjava 17
(27)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 12 .
🡻 2015/719 uv. izjava 18
(28)Komisija ne bi smela sprejeti izvedbenih aktov glede operativnih zahtev v zvezi z uporabo aerodinamičnih naprav ali podrobnih specifikacij glede opreme za tehtanje, nameščene na vozila, če odbor, ustanovljen v skladu s to direktivo, ne poda nobenega mnenja o osnutku izvedbenega akta, ki ga predstavi Komisija.
🡻 2015/719 uv. izjava 20
(29)Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
🡻 96/53 uv. izjava 24 (prilagojeno)
(30)Ta direktiva ne ⌦ bi smela posegati v ⌫ obveznosti držav članic glede rokov za prenos ⌦ v nacionalno pravo ⌫ direktiv, ki so navedeni v delu B Priloge IV,
🡻 96/53
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
1. Ta direktiva se uporablja za:
🡻 2015/719 člen 1(1) (prilagojeno)
(a)mere motornih vozil kategorij M2 in M3 in njihovih priklopnih vozil kategorije 0 ter motornih vozil kategorij N2 in N3 in njihovih priklopnih vozil kategorij 03 in 04, kakor so ⌦ razvrščena ⌫ v členu 4 Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta 13 ;
🡻 96/53 (prilagojeno)
(b)težo in nekatere druge značilnosti vozil ⌦ iz ⌫ točke (a) in podrobneje opisanih v točki 2 Priloge I.
2. Vse vrednosti za težo, navedene v Prilogi I, veljajo kot pravilo za promet in so povezane s pogoji natovarjanja, niso pa to proizvodna pravila, ki ⌦ so ⌫ določena v ⌦ Uredbi Komisije (EU) št. 1230/2012 14 ⌫.
🡻 2002/7 člen 1(1)(b)
3. Ta direktiva ne velja za zgibne avtobuse z več kakor enim zgibnim delom.
🡻 96/53 (prilagojeno)
Člen 2
V tej direktivi ⌦ se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov ⌫:
(1)„motorno vozilo“ pomeni vsako vozilo na motorni pogon, ki se premika po cesti z lastno močjo;
(2)„priklopno vozilo“ pomeni vsako vozilo, namenjeno priključitvi na motorno vozilo (razen polpriklopnikov) ter konstruirano in opremljeno za prevoz blaga;
(3)„polpriklopnik“ pomeni vsako vozilo, namenjeno priključitvi na motorno vozilo tako, da se del polpriklopnika opira na motorno vozilo, pri tem pa precejšen del njegove teže in teže njegovega tovora nosi motorno vozilo, ter konstruirano in opremljeno za prevoz blaga;
(4)„skupina vozil“ pomeni:
(a)skupino vozil, sestavljeno iz motornega vozila in priklopnega vozila;
(b)skupino vozil, sestavljeno iz sedlastega vlačilca in polpriklopnika;
(5)„klimatizirano vozilo“ pomeni vsako vozilo, katerega zamenljive ali stalne nadgradnje so opremljene posebej za prevoz blaga pri nadzorovanih temperaturah in katerega stranske stene so, vključno z izolacijo, debele vsaj 45 mm;
(6)„avtobus“ pomeni vozilo z več kot devetimi sedeži vključno z vozniškim, konstruirano in opremljeno za prevoz potnikov in njihove prtljage. Lahko je eno- ali dvonivojsko in lahko vleče priklopno vozilo za prtljago;
(7)„zgibni avtobus“ pomeni avtobus, sestavljen iz dveh togih delov, povezanih z zgibnim delom. Med obema deloma takšnega tipa vozila se lahko potniki prosto prehajajo. Tudi v zgibnem delu se potniki lahko prosto gibajo iz enega v drugi togi del avtobusa. Spajanje in ločevanje obeh togih delov sta mogoči samo v delavnici;
(8)„največje dovoljene mere“ pomenijo največje mere vozila, kakor so določene v Prilogi I;
(9)„največja dovoljena teža“ pomeni največjo težo obremenjenega vozila v mednarodnem prometu;
(10)„največja dovoljena osna obremenitev“ pomeni največjo težo obremenjene osi ali skupine osi v mednarodnem prometu;
(11)„nedeljiv tovor“ pomeni tovor, ki za namene cestnega prevoza ne more biti razdeljen na dva ali več tovorov brez pretiranih stroškov ali možnosti poškodb in ga zaradi mer ali mase ni mogoče prevažati z motornim vozilom, priklopnim vozilom ali skupino vozil, ki v vseh pogledih ustrezajo tej direktivi;
(12)„tona“ pomeni težo mase ene tone in ustreza 9,8 kilonewtona (kN);
🡻 2015/719 člen 1(2)(a) (prilagojeno)
(13)„alternativna goriva“ pomeni goriva ali vire energije, ki se vsaj deloma uporabljajo kot nadomestek za fosilne naftne vire pri oskrbi prevoza z energijo ter ki lahko potencialno prispevajo k dekarbonizaciji prevoznega sektorja in izboljšujejo njegove okoljske parametre; vključujejo:
(a)električno energijo, ki se uporablja v vseh vrstah električnih vozil;
(b)vodik;
(c)zemeljski plin, vključno z biometanom, v plinasti (stisnjeni zemeljski plin ‑ SZP) in tekoči obliki (utekočinjeni zemeljski plin – UZP);
(d)utekočinjeni naftni plin (UNP);
(e)mehansko energijo iz shranjevanja v vozilu ⌦ ali ⌫ vira v vozilu, vključno z odpadno toploto;
(14)„vozilo na alternativna goriva“ pomeni motorno vozilo s celotnim ali delnim pogonom na alternativno gorivo, ki je odobreno v skladu z okvirom iz Uredbe (EU) 2018/858;
🡻 2019/1242 člen 20(1)
(15)„brezemisijsko vozilo“ pomeni brezemisijsko težko vozilo, kakor je opredeljeno v točki 11 člena 3 Uredbe 2019/1242 Evropskega parlamenta in Sveta 15 ;
🡻 2015/719 člen 1(2)(a) (prilagojeno)
(16)„intermodalni prevoz“ pomeni:
(a)kombinirani prevoz, opredeljen v členu 1 Direktive 92/106/EGS, v okviru katerega se prevažajo eden ali več zabojnikov ali zamenljivo tovorišče do največje skupne dolžine 13,7 m (45 čevljev); ali
(b)prevoz enega ali več zabojnikov ali zamenljivega tovorišča do največje skupne dolžine 13,7 m (45 čevljev) po vodnih poteh, pod pogojem, da dolžina začetne ali končne cestne etape ne presega 150 km na ozemlju Unije. Razdalja 150 km se lahko preseže, da bi se dosegel najbližji ustrezni prometni terminal za predvideno storitev v primeru:
(i)vozil, ki so skladna s točko 2.2.2(a) ali (b) Priloge I;
(ii)vozil, ki so skladna s točko 2.2.2(c) ali (d) Priloge I, v primerih, kadar so take razdalje dovoljene v zadevni državi članici.
Pri intermodalnem prevozu se lahko najbližji ustrezni prometni terminal za zagotavljanje storitve nahaja v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bila pošiljka natovorjena ali raztovorjena;
(17)„špediter“ pomeni pravni subjekt ali fizično ali pravno osebo, ki je na tovornem listu ali enakovredni prevozni listini, kot je „direktni“ tovorni list, navedena kot špediter in/ali v imenu katere(-ga) in za račun katere(-ga) se s prevoznim podjetjem sklene pogodba o prevozu.
🡻 96/53
Vse največje dovoljene mere, določene v Prilogi I, se merijo skladno z Uredbo (EU) 2018/858 brez pozitivnih odstopanj.
Člen 3
1. Država članica ne sme zavrniti ali prepovedati uporabe na svojem ozemlju:
–v mednarodnem prometu, vozil, registriranih ali danih v promet v katerikoli drugi državi članici, zaradi razlogov v zvezi z njihovo težo in merami,
🡻 2002/7 člen 1(2)
–v nacionalnem prometu vozil, registriranih ali danih v promet v katerikoli drugi državi članici, zaradi razlogov v zvezi z njihovimi merami,
🡻 96/53 (prilagojeno)
če ta vozila ustrezajo mejnim vrednostim, določenim v Prilogi I.
To se uporablja tudi v primeru, da:
(a)vozila ⌦ iz prvega pododstavka ⌫ ne ustrezajo zahtevam te države članice glede nekaterih značilnosti teže in mer, ki jih Priloga I ne obravnava;
(b)so pristojni organi države članice, v kateri so bila vozila ⌦ iz prvega pododstavka ⌫ registrirana ali dana v promet, dovolili mejne vrednosti, ki niso navedene v členu 4(1), vendar presegajo mejne vrednosti, določene v Prilogi I.
2. Vendar odstavek 1, drugi pododstavek, točka (a), ne vpliva na pravice držav članic, da ob upoštevanju zakonodaj ⌦ Unije ⌫ zahtevajo ustrezanje vozil, registriranih ali danih v promet na njihovem ozemlju, njihovim predpisom o teži in merah, ki jih Priloga I ne obravnava.
3. Država članica lahko zahteva, da morajo imeti klimatizirana vozila potrdilo ATP ali tablico ATP, ki jo zahteva Sporazum z dne 1. septembra 1970 o mednarodnem prevozu pokvarljivega blaga in o posebni opremi za tak prevoz.
Člen 4
🡻 2002/7 člen 1(3)(a) (prilagojeno)
1. Države članice na svojem ozemlju ne dovolijo normalnega prometa:
(a)vozilom ali skupinam vozil za nacionalni prevoz blaga, ki niso v skladu z značilnostmi iz točk 1.1, 1.2, 1.4, 1.6, 1.8, 1.9, 1.10, 4.2 in 4.4 Priloge I;
(b)vozilom za nacionalni prevoz potnikov, ki niso v skladu z značilnostmi iz točk 1.1, 1.2, 1.5, 1.6 in 1.7 Priloge I.
2. Države članice lahko kljub temu na svojem ozemlju dovolijo promet:
(a)vozilom ali skupinam vozil za nacionalni prevoz blaga, ki niso v skladu z značilnostmi iz točk 1.3, 2, 3, 4.1 in 4.3 Priloge I;
(b)vozilom za nacionalni prevoz potnikov, ki niso v skladu z značilnostmi iz točk 1.3, 2, 3, 4.1 in 4.3 Priloge I.
🡻 96/53 (prilagojeno)
🡺1 2002/7 člen 1(3)(b)
3. Vozila ali skupine vozil, ki presegajo največje dovoljene mere, lahko sodelujejo v prometu samo s posebnimi dovoljenji, ki jih brez diskriminacije izdajo pristojni organi, ali na podlagi podobnih nediskriminatornih dogovorov s temi organi za posamične primere, kadar vozila ali skupine vozil prevažajo ali nameravajo prevažati nedeljive tovore.
4. Države članice lahko 🡺1 vozilom in skupinam vozil za prevoz dovolijo 🡸 za opravljanje določenih nacionalnih prevozov, ki ne vplivajo v večji meri na mednarodno konkurenco v prometnem sektorju, sodelovanje v prometu na svojem ozemlju, čeprav njihove mere odstopajo od mer, določenih v točkah 1.1, 1.2, 1.4 do 1.10, 4.2 in 4.4 Priloge I.
Šteje se, da na mednarodno konkurenco ne vpliva znatno tisti prevoz, ki izpolnjuje enega od ⌦ naslednjih ⌫ pogojev:
(a)prevoz se izvaja na ozemlju države članice s posebnimi vozili ali posebnimi skupinami vozil v okoliščinah, v katerih se ponavadi ne izvaja z vozili iz drugih držav članic, npr. prevozi v zvezi s sečnjo in gozdarstvom;
(b)država članica, ki na svojem ozemlju dovoljuje prevoze vozilom ali skupinam vozil, katerih mere odstopajo od mer, določenih v Prilogi I, dovoljuje tudi uporabo motornih in priklopnih vozil ter polpriklopnikov, ki ustrezajo meram iz Priloge I, v takih skupinah, da bi dosegli vsaj v tej državi članici dovoljene dolžine natovarjanja, in s tem zagotavlja enake pogoje konkurence (modularni koncept).
5. Države članice lahko za čas poskusne dobe dovolijo, da vozila ali skupine vozil, izdelana po novih tehnologijah ali po novih postopkih, ki ne ustrezajo eni ali več zahtevam te direktive, opravljajo nekatere lokalne prevoze. O tem obvestijo Komisijo.
🡻 2015/719 člen 1(4)
Člen 5
Šteje se, da sedlasti vlačilci s polpriklopniki, dani v promet pred 1. januarjem 1991, ki ne izpolnjujejo specifikacij iz točk 1.8 in 4.4 Priloge I, izpolnjujejo taka določila za namene člena 3, če ne presegajo skupne dolžine 15,50 m.
🡻 96/53 (prilagojeno)
Člen 6
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo vozila iz člena 1, ki ustrezajo predpisom te direktive, eno od ⌦ teh ⌫ dokazil:
(a)obe naslednji tablici:
–„⌦ predpisano ⌫ tablico proizvajalca“, izdelano in pritrjeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 19/2011 16 ,
–tablico o merah, skladno s Prilogo III ⌦ k tej direktivi ⌫, izdelano in pritrjeno skladno z Uredbo (EU) št. 19/2011;
(b)eno tablico, izdelano in pritrjeno skladno z Uredbo (EU) št. 19/2011 ki vsebuje podatke s tablice iz točke (a);
(c)enoten dokument, ki ga je izdal pristojni organ države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano ali dano v promet. Ta dokument mora vsebovati enake postavke in podatke kot tablici pod točko (a). Biti mora v vozilu na lahko dostopnem mestu za inšpekcijo in ustrezno zaščiten.
2. Če značilnosti vozila ne ustrezajo več navedbam na tem dokazilu o skladnosti, država članica, v kateri je bilo vozilo registrirano, sprejme ustrezne ukrepe za spremembo dokazila o skladnosti.
3. Tablice in dokumente iz odstavka 1 države članice štejejo za dokazilo o skladnosti vozila, predpisano v tej direktivi.
4. Na vozilih, ki imajo dokazila o skladnosti, se lahko opravi:
(a)naključni pregled splošnih pravil o teži;
(b)pregled splošnih pravil o merah pa samo, kadar obstaja sum, da ne ustrezajo tej direktivi.
5. Srednji stolpec dokazila o skladnosti glede teže vsebuje, če je primerno, pravila ⌦ Unije ⌫ o teži zadevnega vozila. Pri vozilih iz točke 2.2.2 ⌦ (d) ⌫ Priloge I je vpis „44 ton“ naveden v oklepaju pod največjo dovoljeno težo skupine vozil.
6. Vsaka država članica se lahko pri posameznih vozilih, registriranih ali danih v promet na njenem ozemlju, odloči, da morajo biti največje teže, dovoljene po nacionalni zakonodaji, navedene v dokazilu o skladnosti v levem stolpcu in tehnično dovoljene teže v desnem stolpcu.
🡻 2002/7 člen 1(4) (prilagojeno)
Člen 7
Ta direktiva ne preprečuje uporabe v posamezni državi članici veljavnih cestno-prometnih določb, ki dovoljujejo omejitev teže ali mer vozil na nekaterih cestah ali gradbiščih, ne glede na državo registracije takšnih vozil ali državo, v kateri so bila takšna vozila dana v promet.
To vključuje tudi možnost za uvedbo lokalnih omejitev glede največjih dovoljenih mer ali tež vozil, ki se lahko uporabljajo v določenih območjih ali na določenih cestah, kjer infrastruktura ni primerna za dolga in težka vozila, kot so mestna središča, majhne vasi ali kraji posebnega pomena za ohranjanje narave.
🡻 2015/719 člen 1(6) (prilagojeno)
Člen 8
1. Zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti vozil ali skupin vozil, ki so opremljena z aerodinamičnimi napravami, ki ustrezajo zahtevam iz odstavkov 2 in 3, ter ki so skladni z Uredbo (EU) 2018/858, se lahko največje dolžine iz točke 1.1 Priloge I k tej direktivi prekoračijo, tako da se na zadnjem delu vozil ali skupin vozil omogoči namestitev takšnih naprav. Vozila ali skupine vozil, opremljene s takšnimi napravami, morajo biti skladne s točko 1.6 Priloge I, kakršne koli prekoračitve največjih dolžin pa ne smejo imeti za posledico povečanja dolžine natovarjanja teh vozil ali skupin vozil.
2. Preden se dajo na trg, se aerodinamične naprave iz odstavka 1, ki po dolžini presegajo 500 mm, homologirajo v skladu s pravili o homologaciji iz okvira iz Uredbe (EU) 2018/858.
3. Aerodinamične naprave iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje operativne pogoje:
(a)v primerih, ko je ogrožena varnost drugih udeležencev v cestnem prometu ali voznika, jih voznik prepogne, zloži ali odstrani;
(b)pri njihovi uporabi v mestni in medmestni cestni infrastrukturi se upoštevajo posebne značilnosti območij, na katerih je največja dovoljena hitrost manjša ali enaka 50 km/h in na katerih je prisotnost ranljivih udeležencev verjetnejša;
(c)njihova uporaba je skladna z intermodalnim prevozom ter zlasti, kadar so prepognjene ⌦ ali ⌫ zložene, se največja dovoljena dolžina ne preseže za več kot 20 cm.
4. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne določbe za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje odstavka 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).
Člen 9
1. Zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti, zlasti glede aerodinamičnosti kabin, in varnosti v cestnem prometu, so lahko pri vozilih ali skupinah vozil, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2 in so skladne z Uredbo (EU) 2018/858, največje dolžine iz točke 1.1 Priloge I k tej direktivi presežene, pod pogojem, da njihove kabine zagotavljajo boljšo aerodinamičnost, energetsko učinkovitost ter večjo varnost. Vozila ali skupine vozil, opremljene s takšnimi kabinami, morajo biti skladne s točko 1.6 Priloge I, kakršno koli preseganje največjih dolžin pa ne sme imeti za posledico povečanja nosilnosti teh vozil.
2. Preden se dajo na trg, se vozila iz odstavka 1 odobrijo v skladu s pravili o homologaciji v okviru Uredbe (EU) 2018/858.
🡻 2019/1242 člen 20(2) (prilagojeno)
Člen 10
Največje dovoljene teže vozil na alternativna goriva ali brezemisijskih vozil so določene v točkah 2.2.1, 2.2.2, 2.2.3, 2.2.4, 2.3.1, 2.3.2 in 2.4 Priloge I.
Vozila na alternativna goriva ali brezemisijska vozila morajo biti skladna tudi z omejitvami glede največje dovoljene osne obremenitve, določene v točki 3 Priloge I.
Dodatna teža, ki se zahteva za vozila na alternativna goriva ali brezemisijska vozila, se opredeli na podlagi dokumentacije, ki jo ob odobritvi zadevnega vozila priskrbi proizvajalec. Ta dodatna teža se navede v uradnem dokazilu, zahtevanem v skladu s členom 6.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 ⌦ v zvezi s posodobitvijo ⌫ seznama alternativnih goriv iz člena 2, za katere se zahteva dodatna teža, za namene te direktive.
🡻 2015/719 člen 1(8) (prilagojeno)
Člen 11
Največje dolžine, določene v točki 1.1 Priloge I, kadar je to ustrezno ob upoštevanju člena 9(1), ter največje razdalje, določene v točki 1.8 Priloge I, se lahko prekoračijo za 15 cm pri vozilih ali skupinah vozil, ki prevažajo zabojnike dolžine 13,7 metra (45 čevljev) ali zamenljivo tovorišče dolžine 13,7 metra (45 čevljev), s tovorom ali brez njega, pod pogojem, da je cestni prevoz zadevnega zabojnika ali zamenljivega tovorišča del intermodalnega prevoza.
Člen 12
1. Države članice sprejmejo posebne ukrepe za prepoznavo vozil ali skupin vozil v prometu, za katere je verjetno, da presegajo največjo dovoljeno težo, zaradi česar jih pristojni organi držav članic morajo preveriti, da se zagotovi skladnost z zahtevami te direktive. Ti ukrepi se lahko sprejmejo s pomočjo avtomatskih sistemov, nameščenih na cestno infrastrukturo, ali z uporabo opreme za tehtanje, nameščene na vozila v skladu z odstavkom 4.
Država članica ne sme zahtevati, da se oprema za tehtanje namesti na vozila ali skupine vozil, ki so registrirane v drugi državi članici.
Brez poseganja v pravo Unije in nacionalno pravo se avtomatski sistemi certificirajo, kadar se uporabljajo za ugotavljanje kršitev te direktive in za nalaganje kazni. Kadar se avtomatski sistemi uporabljajo le za namene prepoznavanja, ⌦ se za te sisteme ne zahteva ⌫, da so certificirani.
2. Vsaka država članica vsako koledarsko leto izvede ustrezno število preverjanj teže vozil ali skupin vozil v prometu, sorazmerno s skupnim številom vozil, ki so vsako leto pregledana na njenem ozemlju.
3. Države članice v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1071/2009 zagotovijo, da si njihovi pristojni organi izmenjujejo informacije o kršitvah in kaznih, povezanih s tem členom.
4. Oprema za tehtanje, nameščena na vozila, iz odstavka 1, mora biti natančna in zanesljiva ter v celoti interoperabilna in združljiva z vsemi vrstami vozil.
5. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne določbe za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje pravil o interoperabilnosti in združljivosti iz odstavka 4.
Za zagotovitev interoperabilnosti te podrobne določbe omogočajo, da se v vsakem trenutku iz premikajočega se vozila pristojnim organom kot tudi njegovemu vozniku sporočijo podatki o teži. To pošiljanje podatkov poteka prek vmesnika, opredeljenega s standardi CEN za DSRC EN 12253, EN 12795, EN 12834, EN 13372 in ISO 14906. Poleg tega se s takim pošiljanjem podatkov zagotovi, da lahko pristojni organi držav članic na enak način komunicirajo in si izmenjujejo informacije z vozili in skupinami vozil, ki so registrirane v kateri koli državi članici in ki uporabljajo opremo za tehtanje, nameščeno na vozila.
Za zagotovitev združljivosti z vsemi vrstami vozil morajo sistemi, nameščeni na motornih vozilih, omogočati sprejemanje in obdelavo vseh podatkov iz katere koli vrste priklopnega vozila ali polpriklopnika, pritrjenega na motorno vozilo.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).
Člen 13
Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni morajo biti učinkovite, nediskriminatorne, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih uradno obvestijo Komisijo.
Člen 14
1. Za prevoz zabojnikov in zamenljivega tovorišča države članice določijo pravila, v skladu s katerimi mora:
(a)špediter prevozniku, ki mu poveri prevoz zabojnika ali zamenljivega tovorišča, izročiti izjavo o teži prepeljanega zabojnika ali zamenljivega tovorišča;
(b)prevoznik zagotoviti dostop do vse ustrezne dokumentacije, ki jo zagotovi špediter.
2. Države članice določijo pravila o odgovornosti špediterja in prevoznika, kot je ustrezno v primerih, ko informacije iz odstavka 1 manjkajo ali so napačne in je vozilo ali skupina vozil preobremenjena.
Člen 15
Države članice vsaki dve leti in najpozneje do 30. septembra leta, ki sledi koncu zadevnega dveletnega obdobja, Komisiji posredujejo potrebne informacije o:
(a)številu izvedenih preverjanj v predhodnih dveh koledarskih letih;
(b)številu odkritih preobremenjenih vozil ali skupin vozil.
Te informacije so lahko del informacij, ki se predložijo na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 17 .
Komisija analizira informacije, ki jih prejme v skladu s tem členom, in tako analizo vključi v poročilo, ki se posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu na podlagi Uredbe (ES) št. 561/2006.
Člen 16
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 26. maja 2015. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz člena 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
⌦ 4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. ⌫
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 10, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 17
1. Komisiji pomaga Odbor za cestni promet iz člena 42 Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 18 . Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 18
Komisija do 8. maja 2020 Evropskemu parlamentu in Svetu, kakor je primerno, predloži poročilo o izvajanju spremembe ⌦ Direktive 96/53/ES ⌫, uvedene z Direktivo (EU) 2015/719 Evropskega parlamenta in Sveta 19 , pri čemer tudi upošteva posebne značilnosti določenih tržnih segmentov. Na podlagi tega poročila Komisija po potrebi poda zakonodajni predlog, ki mu ustrezno priloži oceno učinka. Poročilo mora biti na voljo najmanj šest mesecev pred predložitvijo kakršnega koli zakonodajnega predloga.
🡻 96/53 (prilagojeno)
Člen 19
Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 20
Direktiva ⌦ 96/53/ES, kakor je bila spremenjena z akti iz ⌫ dela A Priloge IV, se razveljavi brez poseganja v ⌦ obveznosti ⌫ držav članic glede rokov za prenos ⌦ v nacionalno pravo direktiv, ki so navedeni ⌫ v delu B Priloge IV.
Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje za sklicevanje na to direktivo in ⌦ in se bere v skladu s korelacijsko ⌫ tabelo iz Priloge V.
Člen 21
Ta direktiva začne veljati ⌦ dvajseti ⌫ dan ⌦ po ⌫ objavi v Uradnem listu Evropske ⌦ unije ⌫.
Člen 22
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 7.12.2021
COM(2021) 769 final
PRILOGE
k
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Uniji v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (kodificirano besedilo)
🡻 96/53 (prilagojeno)
🡺1 2002/7 člen 1(7)(a)
🡺2 2015/719 člen 1(9)(a)
🡺3 2015/719 člen 1(9)(b)
🡺4 2002/7 člen 1(7)(b)
🡺5 2002/7 člen 1(7)(c)
🡺6 2019/1242 člen 20(3)(a)
🡺7 2015/719 člen 1(9)(c)
🡺8 2015/719 člen 1(9)(d)
🡺9 2015/719 člen 1(9)(e)
🡺10 2019/1242 člen 20(3)(b)
🡺11 2015/719 člen 1(9)(f)
🡺12 2015/719 člen 1(9)(g)
PRILOGA I
NAJVEČJE TEŽE IN MERE TER Z NJIMI POVEZANE ZNAČILNOSTI VOZIL
|
1. |
Največje dovoljene mere za vozila, določena v členu 1(1)(a) |
|
|
🡺1 1.1 🡸 |
🡺1 Največja dolžina: 🡸 |
|
|
🡺1 — motorno vozilo razen avtobusa 🡸 |
🡺1 12,00 m 🡸 |
|
|
🡺1 — priklopno vozilo 🡸 |
🡺1 12,00 m 🡸 |
|
|
🡺1 — zgibno vozilo 🡸 |
🡺1 16,50 m 🡸 |
|
|
🡺1 — cestni vlak 🡸 |
🡺1 18,75 m 🡸 |
|
|
🡺1 — zgibni avtobus 🡸 |
🡺1 18,75 m 🡸 |
|
|
🡺1 — avtobus z dvema osema 🡸 |
🡺1 13,50 m 🡸 |
|
|
🡺1 — avtobus z več kakor dvema osema 🡸 |
🡺1 15,00 m 🡸 |
|
|
🡺1 — avtobus + priklopno vozilo 🡸 |
🡺1 18,75 m 🡸 |
|
|
1.2 |
Največja širina: |
|
|
🡺2 (a) vsa vozila, razen ⌦ delov ⌫ iz točke (b) 🡸 |
🡺2 2,55 m 🡸 |
|
|
🡺3 (b) nadgradnje klimatiziranih vozil ali klimatiziranih zabojnikov ali zamenljivega tovorišča, ki jih prevažajo vozila 🡸 |
🡺3 2,60 m 🡸 |
|
|
1.3 |
Največja višina (vsa vozila) |
4,00 m |
|
1.4 |
Snemljive nadgradnje in standardne tovorne enote, npr. zabojniki, so vključene v merah v točkah 1.1, 1.2, 1.3, 1.8, 1.9, 1.10 in 4.4. |
|
|
🡺4 1.5 🡸 |
🡺4 Če je avtobus opremljen s kakršno koli dodatno opremo, ki jo je mogoče odstraniti, kot so zabojniki za smuči, njegova dolžina, vključno z dodatno opremo, ne sme presegati največje dolžine iz točke 1.1. 🡸 |
|
|
1.6 |
Vsako motorno vozilo ali skupina vozil mora biti sposobno voziti v krožnem pasu z zunanjim polmerom 12,50 m in notranjim polmerom 5,30 m. |
|
|
🡺5 1.7 🡸 |
🡺5 Dodatne zahteve za avtobuse Pri avtobusu, ki miruje, se navpična ravnina, ki se dotika strani vozila, obrnjene proti zunanjemu robu kroga, določi s črto, označeno na tleh. Pri zgibnih avtobusih morata biti oba toga dela poravnana z ravnino. Ko avtobus iz ravne linije preide v območje kroga, opisanega v točki 1.6, ne sme noben njegov del preseči navpične ravnine za več kakor 0,60 m. 🡸 |
|
|
1.8 |
Največja razdalja med osjo kraljevega čepa in zadnjim delom polpriklopnika. |
12,00 m |
|
1.9 |
Največja razdalja, merjena vzporedno z vzdolžno osjo skupine vozil, sestavljene iz motornega tovornega vozila in priklopnega vozila, od skrajne sprednje zunanje točke tovornega prostora za kabino motornega vozila do skrajne zadnje zunanje točke priklopnega vozila, zmanjšana za razdaljo med zadnjo stranjo motornega vozila in prednjim delom priklopnega vozila. |
15,65 m |
|
1.10 |
Največja razdalja, merjena vzporedno z vzdolžno osjo skupine vozil, sestavljene iz motornega tovornega vozila in priklopnega vozila, od skrajne sprednje zunanje točke tovornega prostora za kabino do skrajne zadnje zunanje točke priklopnega vozila. |
16,40 m |
|
2. |
Največja dovoljena teža vozila (v tonah) |
|
|
2.1 |
Vozila, ki so del skupine vozil |
|
|
2.1.1 |
Dvoosno priklopno vozilo |
18 ton |
|
2.1.2 |
Triosno priklopno vozilo |
24 ton |
|
2.2 |
Skupine vozil |
|
|
2.2.1 |
Skupina vozil (motorno tovorno vozilo in priklopno vozilo) s petimi ali šestimi osmi |
|
|
(a) dvoosno motorno vozilo s triosnim priklopnim vozilom |
40 ton |
|
|
(b) triosno motorno vozilo z dvo- ali triosnim priklopnim vozilom |
40 ton |
|
|
🡺6 Pri kombinacijah vozil, vključno z vozili na alternativna goriva ali brezemisijskimi vozili, se največja dovoljena teža iz tega oddelka poveča za dodatno težo alternativnega goriva za največ eno tono ali brezemisijske tehnologije za največ dve toni. 🡸 |
||
|
2.2.2 |
Skupina vozil (sedlasti vlačilec s polpriklopnikom) s petimi ali šestimi osmi |
|
|
(a) dvoosni vlačilec s triosnim polpriklopnikom |
40 ton |
|
|
(b) triosni sedlasti vlačilec z dvo- ali triosnim polpriklopnikom |
40 ton |
|
|
🡺7 (c) dvoosno motorno vozilo s triosnim polpriklopnikom, ki v okviru intermodalnega prevoza prevaža enega ali več zabojnikov ali zamenljivo tovorišče skupne največje dolžine do 13,7 metra (45 čevljev) 🡸 |
🡺7 42 ton 🡸 |
|
|
🡺8 (d) triosno motorno vozilo z dvo- ali triosnim polpriklopnikom, ki v okviru intermodalnega prevoza prevaža enega ali več zabojnikov ali zamenljivo tovorišče skupne največje dolžine do 13,7 metra (45 čevljev) 🡸 |
🡺8 44 ton 🡸 |
|
|
🡺6 Pri kombinacijah vozil, vključno z vozili na alternativna goriva ali brezemisijskimi vozili, se največja dovoljena teža iz tega oddelka poveča za dodatno težo alternativnega goriva za največ eno tono ali brezemisijske tehnologije za največ dve toni. 🡸 |
||
|
2.2.3 |
Skupina vozil (motorno tovorno vozilo in priklopno vozilo) s štirimi osmi, sestavljena iz dvoosnega motornega vozila in dvoosnega priklopnega vozila 🡺6 Pri kombinacijah vozil, vključno z vozili na alternativna goriva ali brezemisijskimi vozili, se največja dovoljena teža iz tega oddelka poveča za dodatno težo alternativnega goriva za največ eno tono ali brezemisijske tehnologije za največ dve toni. 🡸 |
36 ton |
|
2.2.4 |
Skupina vozil (sedlasti vlačilec s polpriklopnikom) s štirimi osmi, sestavljena iz dvoosnega vlačilca in dvoosnega polpriklopnika, če je razdalja med osmi polpriklopnika: |
|
|
2.2.4.1 |
med 1,3 in 1,8 m |
36 ton |
|
2.2.4.2 |
večja od 1,8 m |
36 ton + 2 toni, če sta upoštevani največja dovoljena teža motornega vozila (18 ton) in največja dovoljena obremenitev tandemske osi polpriklopnika (20 ton) in če je pogonska os opremljena z dvojnimi pnevmatikami in zračnim ali temu podobnim vzmetenjem, ki ga priznava ⌦ Unija ⌫, kakor je določeno v Prilogi II |
|
🡺6 Pri kombinacijah vozil, vključno z vozili na alternativna goriva ali brezemisijskimi vozili, se največja dovoljena teža iz tega oddelka poveča za dodatno težo alternativnega goriva za največ eno tono ali brezemisijske tehnologije za največ dve toni. 🡸 |
||
|
2.3 |
Motorna vozila |
|
|
🡺9 2.3.1 🡸 |
🡺9 Dvoosna motorna vozila, razen avtobusov: Dvoosna motorna vozila na alternativna goriva, razen avtobusov: največja dovoljena teža 18 ton se poveča za dodatno težo, potrebno za tehnologijo alternativnih goriv, do največ 1 tone. Brezemisijska vozila: največja dovoljena teža 18 ton se poveča za dodatno težo brezemisijske tehnologije do največ dveh ton. |
🡺9 18 ton 🡸 |
|
Dvoosni avtobusi: 🡺10 Brezemisijska vozila: največja dovoljena teža 18 ton se poveča za dodatno težo brezemisijske tehnologije do največ dveh ton. 🡸 🡸 |
🡺9 19,5 ton 🡸 |
|
|
🡺11 2.3.2 🡸 |
🡺11 Triosna motorna vozila 🡸 ⌦ Triosna motorna vozila na alternativna goriva: največja dovoljena teža 25 ton ali 26 ton, če je pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in zračnim vzmetenjem ali vzmetenjem, ki je priznano kot enakovredno v Uniji, kakor je opredeljeno v Prilogi II, ali če je vsaka pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in največja teža vsake osi ne presega 9,5 tone, se poveča za dodatno težo, potrebno za tehnologijo alternativnih goriv, do največ 1 tone. ⌫ ⌦ Triosna brezemisijska vozila: največja dovoljena teža 25 ton oziroma 26 ton, kadar je pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in zračnim vzmetenjem ali vzmetenjem, ki je priznano kot enakovredno v Uniji, kakor je opredeljeno v Prilogi II, ali če je vsaka pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in največja obremenitev vsake osi ne presega 9,5 tone, se poveča za dodatno težo brezemisijske tehnologije, do največ dveh ton. ⌫ |
🡺11 25 ton ali 26 ton, če je pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in zračnim vzmetenjem ali vzmetenjem, ki je priznano kot enakovredno v Uniji, kakor je opredeljeno v Prilogi II, ali če je vsaka pogonska os opremljena z dvojnimi kolesi in največja teža vsake osi ne presega 9,5 tone. 🡸 |
|
2.3.3 |
Štiriosna motorna vozila z dvema upravljanima osema |
— 32 ton če je pogonska os opremljena z dvojnimi pnevmatikami in zračnim ali temu podobnim vzmetenjem, ki ga priznava ⌦ Unija ⌫, kakor je določeno v Prilogi II, ali če je vsaka pogonska os opremljena z dvojnimi pnevmatikami, največja obremenitev na vsako os pa ne presega 9,5 tone |
|
🡺12 2.4 🡸 |
🡺12 Triosni zgibni avtobusi 🡸 Triosni zgibni avtobusi na alternativna goriva: največja dovoljena teža 28 ton se poveča za dodatno težo, potrebno za tehnologijo alternativnih goriv, do največ 1 tone. ⌦ Triosni zgibni avtobusi, ki so brezemisijska vozila: največja dovoljena teža 28 ton se poveča za dodatno težo brezemisijske tehnologije do največ dveh ton. ⌫ |
🡺12 28 ton 🡸 |
|
3. |
Največja dovoljena osna obremenitev vozil iz člena 1(1), točka (b) (v tonah) |
|
|
3.1 |
Enojne osi Enojna nepogonska os |
10 ton |
|
3.2 |
Tandemske osi priklopnih vozil in polpriklopnikov Vsota obremenitev na vsako tandemsko os ne sme presegati, če je razdalja (d) med osmi: |
|
|
3.2.1 |
do 1 m (d < 1,0) |
11 ton |
|
3.2.2 |
od 1,0 do 1,3 m (1,0 ≤ d < 1,3) |
16 ton |
|
3.2.3 |
od 1,3 do 1,8 m (1,3 ≤ d < 1,8) |
18 ton |
|
3.2.4 |
večja od 1,8 m (1,8 ≤ d) |
20 ton |
|
3.3 |
Triosna priklopna vozila in polpriklopniki Vsota obremenitev na vsako os triosnega vozila ne sme presegati, če je razdalja (d) med osmi: |
|
|
3.3.1 |
do 1,3 m (d ≤ 1,3) |
21 ton |
|
3.3.2 |
od 1,3 do 1,4 m (1,3 < d ≤ 1,4) |
24 ton |
|
3.4 |
Pogonska os |
|
|
3.4.1 |
Pogonska os vozil iz točk 2.2.1 in 2.2.2 |
11,5 ton |
|
3.4.2 |
Pogonska os vozil iz točk 2.2.3, 2.2.4, 2.3 in 2.4 |
11,5 tone |
|
3.5 |
Tandemska os motornih vozil Vsota obremenitev na vsako tandemsko os ne sme presegati, če je razdalja (d) med osmi: |
|
|
3.5.1 |
do 1 m (d < 1,0) |
11,5 tone |
|
3.5.2 |
od 1,0 m do 1,3 m (1,0 ≤ d < 1,3) |
16 ton |
|
3.5.3 |
od 1,3 do 1,8 m (1,3 ≤ d < 1,8) |
— 18 ton — 19 ton če je pogonska os opremljena z dvojnimi pnevmatikami in zračnim ali temu podobnim vzmetenjem, ki ga priznava ⌦ Unija ⌫, kakor je določeno v Prilogi II, ali če je vsaka pogonska os opremljena z dvojnimi pnevmatikami, največja obremenitev vsake osi pa ne presega 9,5 tone |
|
4. |
Druge značilnosti vozil iz člena 1(1), točka (b) |
|
|
4.1 |
Vsa vozila Teža ki jo prenaša ena ali več pogonskih osi vozila ali skupine vozil, ne sme biti manjša od 25 % celotne teže vozila ali skupine vozil, kadar se uporabljajo v mednarodnem prometu |
|
|
4.2 |
Skupine vozil (motorno tovorno vozilo in priklopno vozilo) Razdalja med zadnjo osjo motornega vozila in prvo osjo priklopnega vozila ne sme biti manjša od 3,00 m |
|
|
4.3 |
Največja dovoljena teža, ki je odvisna od medosne razdalje vozila Največja dovoljena teža v tonah štiriosnega motornega vozila ne sme presegati petkratne razdalje v metrih med skrajno prvo in skrajno zadnjo osjo vozila |
|
|
4.4 |
Polpriklopniki Razdalja med osjo kraljevega čepa in katero koli točko na sprednji strani polpriklopnika, merjena vodoravno, ne sme presegati 2,04 m |
_____________
PRILOGA II
POGOJI ZA ENAKOVREDNOST DRUGIH SISTEMOV VZMETENJA Z ZRAČNIM VZMETENJEM NA POGONSKIH OSEH VOZILA
1.OPREDELITEV ZRAČNEGA VZMETENJA
Vzmetni sistem šteje za zračno vzmetenje, če se vsaj 75 % vzmetnega učinka doseže z zračnimi vzmetmi.
2.ENAKOVREDNOST Z ZRAČNIM VZMETENJEM
Da vzmetni sistem lahko šteje za enakovreden zračnemu vzmetenju, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
2.1.med prostim prehodnim nizkofrekvenčnim navpičnim nihanjem vzmetene mase nad pogonsko osjo ali skupino osi morata biti izmerjena frekvenca in dušenje pri polno obremenjeni vzmeti v mejah, določenih v točkah 2.2 do 2.5;
2.2.vsaka os mora biti opremljena s hidravličnimi amortizerji. Na dvojnih oseh morajo biti amortizerji postavljeni tako, da zmanjšajo nihanje teh osi na najmanjšo možno vrednost;
2.3.povprečna stopnja dušenja (D) mora presegati 20 % kritičnega dušenja vzmetenja v običajnih pogojih s pravilno nameščenimi in delujočimi hidravličnimi amortizerji;
2.4.če so vsi hidravlični amortizerji odstranjeni ali izključeni, stopnja dušenja vzmetenja ne sme presegati 50 % povprečne stopnje dušenja (D);
2.5.frekvenca vzmetene mase nad pogonsko osjo ali skupino osi pri prostem prehodnem navpičnem nihanju ne sme biti večja od 2,0 Hz;
2.6.frekvenca in dušenje vzmeti sta navedenav točki 3. Postopki preskušanja za merjenje frekvence in dušenja so določeniv točki 4.
3.OPREDELITEV FREKVENCE IN DUŠENJA
V tej opredelitvi se upošteva vzmetena masa M (kg) nad pogonsko osjo ali skupino osi. Os ali skupina osi ima navpično togost med cestiščem in vzmeteno maso K v newtonih na meter (N/m) in koeficientom dušenja C v newtonih na meter na sekundo (Ns/m). Pot vzmetene mase v navpični smeri je označena z Z. Enačba gibanja za prosto nihanje vzmetene mase je
Frekvenca nihanja vzmetene mase F (rad/s) je:
Dušenje je kritično pri C = Co,
kjer je
Razmerje med dušenjem in kritičnim dušenjem je
.
Med prostim prehodnim nihanjem vzmetene mase navpično gibanje mase sledi dušeni sinusni krivulji (slika 2). Frekvenca se lahko določi z merjenjem časa nihajnih ciklov, dokler jih je mogoče opazovati. Dušenje se določi z merjenjem višine zaporednih najvišjih točk nihajev v isti smeri. Če sta amplitudi prvega in drugega vrha v ciklu nihanja A1 in A2, je stopnja dušenja D;
„ln“ pomeni naravni logaritem razmerja amplitud.
4.POSTOPEK PRESKUŠANJA
Da se s preskusom lahko določijo stopnja dušenja D, stopnja dušenja brez hidravličnih amortizerjev in frekvenca vzmetenja F, je treba vozilo:
(a)zapeljati z nizko hitrostjo (5 km/h +1 km/h) čez 80 mm visoko stopnico, prikazano na sliki 1. Prehodno nihanje, ki ga je treba analizirati na frekvenco in dušenje, se pojavi, ko so kolesa pogonske osi že prek stopnice;
ali
(b)povleči navzdol za šasijo tako, da je obremenitev na pogonsko os 1,5-kratna vrednost največje statične vrednosti. Nato se obremenitev hipoma popusti in nihanje, ki pri tem nastane, se analizira;
ali
(c)povleči navzgor za šasijo tako, da je vzmetena masa dvignjena za 80 mm nad pogonsko os. Dvignjeno vozilo se hipoma popusti in nihanje, ki pri tem nastane, se analizira;
ali
(d)izpostaviti drugim postopkom, za katere je proizvajalec dokazal tehnični službi, da so enakovredni.
Vozilo mora biti opremljeno z napravo za beleženje navpične komponente nihanja med pogonsko osjo in šasijo, točno nad pogonsko osjo. Iz poteka krivulje se lahko izmeri časovni interval med prvim in drugim vrhom stiskanja vzmetenja in s tem določita frekvenca F ter razmerje amplitud za določanje dušenja. Pri dvojnih pogonskih oseh morata biti napravi za beleženje navpične komponente nihanja pritrjeni med obe pogonski osi in šasijo, vsaka točno nad vsako osjo.
Slika 1
Stopnica za preskušanje vzmetenja
Slika 2
Prehodno dušeno nihanje
_____________
PRILOGA III
TABLICA O MERAH IZ ČLENA 6(1), TOČKA (a)
I.Tablica o merah, po možnosti nameščena ob tablici proizvajalca iz Uredbe (EU) 19/2011, mora vsebovati naslednje podatke:
1.ime proizvajalca 1 ;
2.identifikacijsko številko vozila 2 ;
3.dolžino motornega vozila, priklopnega vozila ali polpriklopnika (L);
4.širino motornega vozila, priklopnega vozila ali polpriklopnika (W);
5.podatke o merjenju dolžine skupine vozil:
–razdalja (a) med sprednjo stranjo motornega vozila in središčem naprave za spenjanje na vlečnem vozilu (vlečna sklopka ali sedlo); pri sedlu z več vlečnimi legami morajo biti navedene najmanjše in največje vrednosti (amin in amax);
–razdalja (b) med središčem naprave za spenjanje priklopnega vozila (vlečnim ušesom) ali polpriklopnika (kraljevim čepom) in zadnjim delom priklopnega vozila ali polpriklopnika; pri napravi z več vlečnimi točkami, morajo biti navedene najmanjše in največje vrednosti (bmin in bmax).
Dolžina skupine vozil pomeni dolžino motornega vozila in dolžino priklopnega vozila ali polpriklopnika, nameščenih v ravni črti drug za drugim.
II.Vrednosti, navedene v dokazilu o skladnosti, morajo točno ustrezati vrednostim, izmerjenim na vozilu.
_____________
🡹
PRILOGA IV
Del A
Razveljavljena direktiva s seznamom naknadnih sprememb
(iz člena 20)
|
Direktiva Sveta 96/53/ES
|
|||
|
Direktiva 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta
|
|||
|
Direktiva (EU) 2015/719 Evropskega parlamenta in Sveta
|
|||
|
Sklep (EU) 2019/984 Evropskega parlamenta in Sveta
|
|||
|
Uredba (EU) 2019/1242 Evropskega parlamenta in Sveta
|
samo člen 20 |
||
Del B
Roki za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 20)
|
Direktiva |
Rok za prenos |
|
96/53/ES |
17. september 1997 |
|
2002/7/ES |
9. marec 2004 |
|
(EU) 2015/719 |
7. maj 2017 |
_____________
PRILOGA V
Korelacijska tabela
|
Direktiva 96/53/ES |
Ta direktiva |
|
Člen 1 |
Člen 1 |
|
Člen 2, uvodno besedilo |
Člen 2, uvodno besedilo |
|
Člen 2, prva alinea |
Člen 2, točka 1 |
|
Člen 2, druga alinea |
Člen 2, točka 2 |
|
Člen 2, tretja alinea |
Člen 2, točka 3 |
|
Člen 2, četrta alinea, uvodno besedilo |
Člen 2, točka 4, uvodno besedilo |
|
Člen 2, četrta alinea, prva podalinea |
Člen 2, točka 4(a) |
|
Člen 2, četrta alinea, druga podalinea |
Člen 2, točka 4(b) |
|
Člen 2, peta alinea |
Člen 2, točka 5 |
|
Člen 2, šesta alinea |
Člen 2, točka 6 |
|
Člen 2, sedma alinea |
Člen 2, točka 7 |
|
Člen 2, osma alinea |
Člen 2, točka 8 |
|
Člen 2, deveta alinea |
Člen 2, točka 9 |
|
Člen 2, deseta alinea |
Člen 2, točka 10 |
|
Člen 2, enajsta alinea |
Člen 2, točka 11 |
|
Člen 2, dvanajsta alinea |
Člen 2, točka 12 |
|
Člen 2, trinajsta alinea |
Člen 2, točka 13 |
|
Člen 2, štirinajsta alinea |
Člen 2, točka 14 |
|
Člen 2, petnajsta alinea |
Člen 2, točka 15 |
|
Člen, šestnajsta alinea |
Člen 2, točka 16 |
|
Člen 2, sedemnajsta alinea |
Člen 2, točka 17 |
|
Člen 3 |
Člen 3 |
|
Člen 4(1) do (5) |
Člen 4(1) do (5) |
|
Člen 4(7) |
– |
|
Člen 5 |
Člen 5 |
|
Člen 6(1), (2) in (3) |
Člen 6(1), (2) in (3) |
|
Člen 6(4), uvodno besedilo |
Člen 6(4), uvodno besedilo |
|
Člen 6(4), prva alinea |
Člen 6(4), točka (a) |
|
Člen 6(4), druga alinea |
Člen 6(4), točka (b) |
|
Člen 6(5) in (6) |
Člen 6(5) in (6) |
|
Člen 7 |
Člen 7 |
|
Člen 8b(1) |
Člen 8(1) |
|
Člen 8b(2), prvi pododstavek |
Člen 8(2) |
|
Člen 8b(2), drugi in tretji pododstavek |
– |
|
Člen 8b(3) in (4) |
Člen 8(3) in (4) |
|
Člen 8b(5) |
– |
|
Člen 9a(1) |
Člen 9(1) |
|
Člen 9a(2), prvi pododstavek |
Člen 9(2) |
|
Člen 9a(2), drugi pododstavek |
– |
|
Člen 9a(3) |
– |
|
Člen 10 |
Člen 20 |
|
Člen 10b |
Člen 10 |
|
Člen 10c |
Člen 11 |
|
Člen 10d |
Člen 12 |
|
Člen 10e |
Člen 13 |
|
Člen 10f |
Člen 14 |
|
Člen 10g |
Člen 15 |
|
Člen 10h(1), (2) in (3) |
Člen 16(1), (2) in (3) |
|
– |
Člen 16(4) |
|
Člen 10h(4) |
Člen 16(5) |
|
Člen 10h(5) |
Člen 16(6) |
|
Člen 10i |
Člen 17 |
|
Člen 10j |
Člen 18 |
|
Člen 11 |
Člen 19 |
|
Člen 12 |
Člen 21 |
|
Člen 13 |
Člen 22 |
|
Priloga I |
Priloga I |
|
Priloga II |
Priloga II |
|
Priloga III |
Priloga III |
|
Priloga IV |
Priloga IV |
|
Priloga V |
Priloga V |
_____________