OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

• Razlogi za predlog in njegovi cilji

Za učinkovito čezmejno pravosodno sodelovanje je potrebna varna, zanesljiva in časovno učinkovita komunikacija med sodišči in pristojnimi organi. Poleg tega bi moralo tako sodelovanje potekati brez povzročanja nesorazmernega upravnega bremena in biti odporno na okoliščine, ki nastanejo zaradi višje sile. Te ugotovitve so enako pomembne za posameznike in pravne subjekte, saj je učinkovit dostop do sodnega varstva v razumnem času ključni vidik pravice do nepristranskega sodišča, kot je določena v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah 1 (v nadaljnjem besedilu: Listina).

Za zaščito pravic posameznikov in pravnih subjektov bi morala biti vsem na voljo učinkovita pravna sredstva. Zgolj dostop do pravosodnih organov še ne pomeni učinkovitega dostopa do sodnega varstva. Zato je pomembno poiskati načine za čim lažje vodenje postopkov in zmanjšanje težav v praksi. Posamezniki in pravni subjekti bi morali imeti možnost hitro, stroškovno učinkovito in pregledno uresničevati svoje pravice in izpolnjevati svoje obveznosti.

Na ravni EU obstaja celovit nabor instrumentov, namenjen izboljšanju pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah. Številni med njimi urejajo komunikacijo med organi, v nekaterih primerih tudi z agencijami in organi EU s področja pravosodja in notranjih zadev, ter med organi in posamezniki ali pravnimi subjekti. Vendar pa večina instrumentov ne omogoča take komunikacije prek digitalnih sredstev. Tudi kadar jo omogočajo, lahko obstajajo druge vrzeli, na primer pomanjkanje varnih in zanesljivih digitalnih komunikacijskih kanalov ali nepriznavanje elektronskih dokumentov, podpisov in žigov. V okviru pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva to pomeni, da ni mogoče uporabljati najbolj učinkovitih, varnih in zanesljivih komunikacijskih kanalov, ki so na voljo.

Poleg tega se je v pandemiji COVID-19 pokazalo, da lahko dogodki višje sile močno vplivajo na običajno delovanje pravosodnih sistemov držav članic. Med krizo v številnih primerih nacionalna sodišča zaradi širjenja virusa niso mogla normalno poslovati. Države članice so bile prisiljene sprejeti vrsto ukrepov, od popolnega zaprtja do obravnave le nekaterih prednostnih zadev. Hkrati pa je uporaba digitalnih tehnologij (npr. elektronska pošta, videokonference itd.) pomagala omejiti motnje 2 . Pri tem so bile številne uporabljene tehnične rešitve razvite na hitro in niso vedno v celoti zadostile varnostnim standardom in standardom varstva temeljnih pravic. Podobno je doletelo pravosodno sodelovanje in dostop do sodnega varstva v čezmejnih zadevah v EU, pandemija COVID-19 pa je pokazala, da je treba zagotoviti odpornost komunikacij.

Na podlagi navedenega je namen pravil o digitalizaciji, opredeljenih v tem predlogu, izboljšanje dostopa do sodnega varstva ter učinkovitosti in odpornosti komunikacijskih tokov, ki so bistveni za sodelovanje med pravosodnimi in drugimi pristojnimi organi v čezmejnih zadevah v EU.

Uporaba digitalnih tehnologij lahko v tem smislu zagotovi večjo učinkovitost pravosodnih sistemov, in sicer z zmanjšanjem upravnega bremena, skrajšanjem časa obravnave zadev, zagotavljanjem varnejše in zanesljivejše komunikacije ter delno avtomatizacijo obravnave zadev. Vendar pa izkušnje kažejo, da če države članice same razvijajo svoje nacionalne rešitve informacijske tehnologije, je pristop k doseganju ciljev razdrobljen, rešitve pa niso vedno skladne med seboj.

Za zagotovitev skupnega pristopa k uporabi sodobnih tehnologij pri čezmejnem pravosodnem sodelovanju in dostopu do sodnega varstva je namen te pobude:

·zagotoviti razpoložljivost in uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev v čezmejnih zadevah med pravosodnimi in drugimi pristojnimi organi držav članic, vključno z zadevnimi agencijami s področja pravosodja in notranjih zadev in organi EU, kadar je taka komunikacija določena v pravnih instrumentih EU o pravosodnem sodelovanju;

·omogočiti uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev v čezmejnih zadevah med posamezniki in pravnimi subjekti ter sodišči in pristojnimi organi, razen kadar se uporabljajo predpisi o vročanju pisanj 3 ;

·olajšati sodelovanje strank v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih na ustnih narokih prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, razen za namene pridobivanja dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah 4 ;

·zagotoviti, da se dokumenti ne zavrnejo oziroma da se jim ne odreče pravni učinek zgolj zaradi njihove elektronske oblike (brez poseganja v pristojnost sodišča, da odloči o njihovi veljavnosti, dopustnosti in dokazni vrednosti na podlagi nacionalnega prava);

·zagotoviti veljavnost in sprejemljivost elektronskih podpisov in žigov v okviru elektronske komunikacije pri čezmejnem pravosodnem sodelovanju in dostopu do sodnega varstva.

• Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Komisija je decembra 2020 sprejela sporočilo o digitalizaciji pravosodja v EU 5 , v katerem je predlagala pristop na podlagi zbirke orodij. Ta pristop vključuje sveženj ukrepov za uvajanje digitalizacije na nacionalni ravni in ravni EU. Sporočilo se nanaša tudi na posodobitev zakonodajnega okvira za čezmejne postopke v EU na področju civilnega, gospodarskega in kazenskega prava v skladu z načelom „privzeto digitalno“ 6 , pri čemer se zagotavljajo vsi potrebni zaščitni ukrepi (posebej je na primer navedeno, da je treba preprečevati socialno izključenost). Komisija je ta predlog napovedala in ga vključila v svoj delovni program za leto 2021 7 (glej sveženj o digitalnem pravosodnem sodelovanju).

Poleg sporočila iz decembra 2020 je Komisija sprejela zakonodajni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o računalniško podprtem sistemu za komunikacijo v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (sistem e-CODEX) 8 . Cilj predloga je vzpostaviti pravno podlago za sistem e-CODEX ter zagotoviti njegovo trajnostnost in prihodnje upravljanje tako, da se zaupa Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA). Sistem e-CODEX je nabor komponent programske opreme za pravosodno sodelovanje v EU, ki jih je razvil konzorcij držav članic, financirala pa Komisija. Podpira komunikacijo v civilnih in kazenskih postopkih z omogočanjem varne in interoperabilne čezmejne izmenjave elektronskih sporočil in dokumentov. Sistem e-CODEX bi bil torej najprimernejše orodje za digitalizacijo postopkov čezmejnega pravosodnega sodelovanja.

Evropski parlament in Svet sta novembra 2020 sprejela prenovitvi uredbe o vročanju pisanj in uredbe o pridobivanju dokazov. V skladu z njima morajo pristojni organi držav članic med seboj komunicirati prek decentraliziranega sistema informacijske tehnologije (npr. za izmenjavo standardiziranih obrazcev, pisanj itd.), ki ga sestavljajo nacionalni sistemi informacijske tehnologije, medsebojno povezani na podlagi interoperabilne rešitve (kot je sistem e-CODEX). Navedeni uredbi prvič vzpostavljata celovit pravni okvir za elektronsko komunikacijo med pristojnimi organi v čezmejnih sodnih postopkih. Enak pristop glede komunikacije med pristojnimi organi je uporabljen v tem predlogu, pri čemer sta prenovljeni uredbi o vročanju pisanj in pridobivanju dokazov izvzeti s področja uporabe tega predloga.

Delo pri oblikovanju navedenih dveh uredb je bilo tesno povezano s splošno prednostno nalogo Komisije glede digitalizacije in e-pravosodja ter sočasnim delom na področju kazenskega pravosodja. Na podlagi predlogov Komisije iz leta 2018 se Evropski parlament in Svet (sozakonodajalca) dogovarjata o zakonodajnem okviru o čezmejnem dostopu do e-dokazov. V tem smislu je v predlogih Komisije 9 že poudarjena pomembnost elektronskih platform, npr. za vložitev zahtev, avtentikacijo nalogov in odgovore ponudnikov storitev. Izmenjava e-dokazov bo potekala prek enakega decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, kot je predviden na podlagi tega predloga, oziroma se bo predlog o e-dokazih skliceval neposredno na ta predlog.

• Skladnost z drugimi politikami Unije

Svet je 9. junija 2020 sprejel sklepe o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope 10 , v katerih priznava, da „bi lahko digitalizacija pravosodnih sistemov držav članic prispevala k lažjemu in boljšemu dostopu do pravnega varstva po vsej EU“. Svet poziva Komisijo, „naj omogoča čezmejne digitalne izmenjave med državami članicami v kazenskih in civilnih zadevah ter zagotovi trajnost in stalen razvoj tehničnih rešitev, razvitih za čezmejne izmenjave“.

V sklepih Sveta z naslovom „Dostop do sodnega varstva – izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija“ 11 iz oktobra 2020 je Komisija pozvana, naj sprejme konkretne ukrepe za digitalizacijo pravosodja, vključno s:

·proučitvijo možnosti za posodobitev temeljnih določb instrumentov v civilnih in gospodarskih zadevah v skladu z načelom „privzeto digitalno“ ter

·razmislekom o tem, na katere instrumente pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah bi bilo mogoče razširiti digitalni sistem za izmenjavo e-dokazov (eEDES) 12 .

Svet v sklepih iz decembra 2020 z naslovom „Evropski nalog za prijetje in postopki izročitve – sedanji izzivi in pot naprej“ 13 poudarja, da bi morala digitalizacija imeti osrednjo vlogo pri uporabi evropskega naloga za prijetje.

Ta pobuda je skladna z uredbo e-IDAS 14 in ustvarja neposredne povezave z njo, saj uvaja določbe o uporabi storitev zaupanja pri elektronski komunikaciji med pravosodnimi in drugimi pristojnimi organi ter med temi organi, posamezniki in pravnimi subjekti. Konkretno je cilj predloga odpraviti vse dvome glede pravne veljavnosti elektronskih dokumentov, ki se izmenjujejo na ta način, pri tem pa se ustvarja skupna ureditev uporabe in priznavanja elektronskih podpisov in žigov v čezmejnih sodnih postopkih.

Komisija je na začetku junija 2021 sprejela predlog o spremembi uredbe e-IDAS s ciljem vzpostavitve okvira za evropsko digitalno identiteto 15 . Predlog se nanaša na vse večje povpraševanje zasebnega in javnega sektorja po rešitvah elektronske identitete, ki temeljijo na posebnih atributih in zagotavljajo visoko stopnjo zaupanja po vsej EU. Predlagana denarnica za digitalno identiteto, v kateri bodo shranjeni atributi in poverilnice, bo posameznikom in pravnim subjektom omogočala dostop do javnih storitev, vključno z digitalnimi javnimi storitvami, kar bo posameznikom in pravnim subjektom omogočalo sodelovanje v čezmejnih sodnih postopkih. V okviru čezmejnega pravosodnega sodelovanja v EU in komunikacije fizičnih oseb s pristojnimi organi v čezmejnih zadevah bi bilo treba upoštevati predlog Komisije o okviru za evropsko digitalno identiteto, in sicer glede na prihodnje zahteve, ki jih predlog postavlja glede elektronske identifikacije. Čeprav ta uredba ne obravnava zahtev glede identifikacije v smislu dostopa do nacionalnih portalov informacijske tehnologije, ki jih upravljajo države članice, ali zahtev glede elektronske identifikacije na daljavo za stranke pri videokonferenci, pa bi morale države članice upoštevati zahteve glede uporabe evropske denarnice za digitalno identiteto.

Ker so informacije, ki se izmenjujejo, zelo občutljive, je bistvenega pomena, da se pri uporabi pristopa k digitalizaciji pravosodja na podlagi zbirke orodij, tudi s tem predlogom, upoštevajo visoki standardi kibernetske varnosti. To je skladno s pristopom, orisanim v strategiji EU za kibernetsko varnost 16 in v predlogu Komisije za direktivo o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji (NIS 2) 17 , katerih cilj je nadaljnje izboljšanje zmogljivosti kibernetske varnosti javnih in zasebnih subjektov, pristojnih organov in Unije kot celote na področju kibernetske varnosti in zaščite kritične infrastrukture. Ker sodstvo v državah članicah ni zajeto s področjem uporabe predloga direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, je bistvenega pomena, da države članice sprejmejo nacionalne ukrepe, ki bodo zagotavljali primerljivo raven kibernetske varnosti.

Usposabljanje delavcev v pravosodju o pravu EU je bistveno orodje, s katerim se zagotavlja pravilna in učinkovita uporaba prava EU. Komisija je sprejela evropsko strategijo za usposabljanje na področju pravosodja za obdobje 2021–2024 18 s ciljem usposobiti delavce v pravosodju, jih pripraviti na izzive 21. stoletja in jih sproti obveščati o najnovejšem razvoju prava EU. Strategija obravnava usposabljanje delavcev v pravosodju za uporabo digitalnih orodij, ki jih predpisuje regulativni okvir, pri njihovem vsakodnevnem delu. Po sprejetju tega predloga bo treba v skladu s strategijo organizirati pravočasno usposabljanje vseh delavcev v pravosodju, da se zagotovi pravilna in nemotena uporaba novih digitalnih orodij.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

• Pravna podlaga

Uporaba digitalnih komunikacijskih kanalov v čezmejnih sodnih postopkih bi olajšala pravosodno sodelovanje v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah. Pravna podlaga za to pobudo sta torej člen 81(1) in člen 82(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) 19 .

Uporaba digitalnih komunikacijskih kanalov bi olajšala pravosodno sodelovanje in učinkovit dostop do sodnega varstva v civilnih zadevah v skladu s členom 81(2) PDEU. Člen 82(1) PDEU je pravna podlaga za to, da Unija olajša sodelovanje med pravosodnimi ali drugimi pristojnimi organi držav članic v kazenskih postopkih in pri izvrševanju odločb.

• Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Na podlagi člena 4(2), točka (j), PDEU imajo Unija in države članice deljeno pristojnost za sprejemanje ukrepov na področju območja svobode, varnosti in pravice. Države članice lahko torej same uredijo uporabo digitalnih komunikacijskih kanalov v okviru pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva, če EU ne izvaja svojih pristojnosti. Vendar se pričakuje, da bo brez ukrepanja EU napredek zelo počasen, pa tudi če bi države članice sprejele ukrepe, bi bilo brez usklajevanja in posredovanja na ravni EU zelo težko zagotoviti interoperabilnost komunikacijskih kanalov. Poleg tega so predvideni ukrepi digitalizacije tesno povezani z obstoječimi pravnimi instrumenti EU na področju čezmejnega pravosodnega sodelovanja in jih države članice ne morejo izvesti same. Ciljev tega predloga države članice torej ne morejo v celoti doseči same, ampak jih je mogoče doseči le na ravni EU.

Določena pravila EU o komunikacijah že obstajajo in nekatera celo določajo uporabo sodobne tehnologije. Vendar obstoječa pravila ne zagotavljajo ustrezne in celovite infrastrukture za elektronsko komunikacijo med posamezniki, pravnimi subjekti ali pristojnimi organi in organi druge države članice.

Za usklajevanje prizadevanj držav članic in vzpostavitev skladnega okvira za obstoječa pravila EU je potrebno ukrepanje na ravni EU. S tem se bodo izboljšale učinkovitost, odpornost, varnost in hitrost čezmejnih sodnih postopkov, hkrati pa se bo zagotovila preprostejša in hitrejša komunikacija med organi držav članic ter posamezniki in pravnimi subjekti. Upravljanje zadev s področja pravosodja s čezmejnimi posledicami se bo s tem izboljšalo.

Spodbujanje napredka na področju digitalizacije pravosodnega sodelovanja v EU in vključevanje vseh držav članic bosta imela nadaljnje koristi, saj se bo s tem izboljšalo sedanje stanje, ko so ukrepe sprejele le nekatere skupine držav članic, zaradi česar je odziv na ugotovljene težave omejen in razdrobljen.

• Sorazmernost

Sprejetje enotnih ukrepov glede elektronske komunikacije na področju čezmejnega pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva na ravni EU je sorazmerno z vzpostavitvijo skladnega okvira za obstoječa pravila EU. Splošna skladnost z načelom sorazmernosti bo zagotovljena, saj predlog vključuje le ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi uporaba digitalne tehnologije v okviru pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih zadevah. Predlagani ukrepi ne bodo obremenili držav članic bolj, kot je to potrebno za doseganje ciljev predloga. To je podrobneje pojasnjeno v oceni učinka, ki je priložena predlogu (glej oddelek 8 ocene učinka) 20 . Te cilje je mogoče doseči le na podlagi pravil, ki zahtevajo obvezno uporabo digitalne komunikacije med sodišči in pristojnimi organi držav članic ter ki določajo, da morajo sodišča in pristojni organi držav članic sprejeti elektronsko komunikacijo od fizičnih in pravnih oseb, omogočati videokonference in priznavati storitve zaupanja.

• Izbira instrumenta

Predlog je uredba, s čimer se bo zagotovila nova, samostojna pravna podlaga za digitalizacijo instrumentov pravosodnega sodelovanja v EU. Cilj je določiti skupna pravila za vse instrumente pravosodnega sodelovanja v EU v enem zavezujočem aktu.

Uredba se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah in bo zavezujoča. Tako se bo zagotovilo, da bodo pravila veljala in se začela uporabljati po vsej EU istočasno. Poleg tega uredba ponuja pravno varnost, saj preprečuje različne razlage v državah članicah in s tem pravno razdrobljenost.

Ker ta pobuda zahteva uskladitev neskladnih pravil s področja civilnih, gospodarskih in kazenskih zadev s to uredbo, je treba sprejeti tudi spremembe obstoječih pravnih aktov. Nekateri od njih so uredbe, drugi pa okvirni sklepi in direktive. Zato je primerno, da se spremembe zadevnih okvirnih sklepov in direktiv sprejmejo v ločenem pravnem instrumentu, kar bo zagotovilo usklajenost s povezanim naborom pravil iz te uredbe. Skupaj s to uredbo bi bilo torej treba predlagati tudi sprejetje posebne direktive o spremembah.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

• Posvetovanja z deležniki

Komisija že več kot desetletje oblikuje politiko e-pravosodja v tesnem sodelovanju z različnimi deležniki. Z njimi je opravila posvetovanja o ciljih predloga in o opredeljenih možnostih politike. Na podlagi strategije posvetovanja za ta predlog je bilo opravljeno posvetovanje s številnimi različnimi deležniki. Posvetovanja so bila opravljena z Delovno skupino Sveta za e-pravosodje (EJUSTICE), Delovno skupino Sveta za civilnopravne zadeve (JUSTCIV), Delovno skupino Sveta za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (COPEN), Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah in Evropsko pravosodno mrežo v kazenskih zadevah.

Z objavo začetne ocene učinka in uvedbo javnega posvetovanja je Komisija stopila v stik s številnimi različnimi deležniki, vključno z nacionalnimi organi držav članic, nevladnimi organizacijami, poklicnimi združenji, poslovnimi organizacijami in posamezniki.

Iz ugotovitev posvetovanj je razvidna podpora ciljem predlogov. Deležniki so dali prednost obvezni uporabi digitalnih komunikacijskih kanalov pred prostovoljno uporabo v okviru pravosodnega sodelovanja. Podprli so tudi možnost, da bi se lahko stranke v čezmejnih postopkih udeležile ustnih narokov prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo. Čeprav je večina deležnikov dala prednost obvezni elektronski komunikaciji med posamezniki in pravnimi subjekti ter sodišči in pristojnimi organi, pa je primerno, da se za posameznike in pravne subjekte ohrani možnost uporabe komunikacije v papirni obliki. Glavni razlog za to, da elektronska komunikacija ostane prostovoljna, je zagotoviti dostop do sodnega varstva ranljivim osebam, mladoletnikom in osebam, ki potrebujejo tehnično pomoč ali ki morda nimajo dostopa do digitalnih sredstev oziroma potrebnega znanja in spretnosti.

• Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je pripravo študije v podporo oceni učinka zaupala zunanjemu izvajalcu. Ta je izvedel različne dejavnosti posvetovanja z deležniki, ki so bile pripravljene posebej za navedeno študijo, kot sta na primer organizacija fokusne skupine na ravni EU in posvetovanje z nacionalnimi deležniki o vplivih možnosti politike, izvedel pa je tudi nacionalno raziskavo, razgovore s posamezniki itd.

Vsi zbrani podatki so bili uporabljeni pri pripravi predloga, vključno z oceno učinka.

Poleg tega je Komisija uporabila veliko količino obstoječih podatkov o digitalizaciji pravosodja v EU. Oprla se je na primer na pregled stanja na področju pravosodja v EU, poročilo o stanju pravne države, podatke Evropske komisije Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja (CEPEJ) in študijo o digitalnem kazenskem pravosodju 21 .

• Ocena učinka 22

Predlog spremlja ocena učinka, kot je predstavljena v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.

Odbor za regulativni nadzor je 22. septembra 2021 pregledal osnutek ocene učinka in 27. septembra 2021 izdal pozitivno mnenje. Pri tem je dal v nadaljevanju opisana priporočila.

(1) Okrepiti bi bilo treba analizo težav, da se poudarijo glavne težave, ki naj bi jih ta predlog obravnaval. Analiza bi morala biti podkrepljena z dokazi o prostovoljnem sodelovanju pri digitalizaciji, nepriznavanju elektronskih dokumentov, podpisov ali žigov in interoperabilnosti.

(2) V poročilu bi moralo biti pojasnjeno, kako bo ta predlog zagotovil skladnost z drugimi instrumenti na ravni EU, katerih namen je izboljšati digitalizacijo in ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri čezmejnem pravosodnem sodelovanju. V poročilu bi moralo biti tudi pojasnjeno, zakaj države članice niso v celoti uporabile obstoječih možnosti za digitalizacijo.

(3) Analiza učinka bi morala biti podkrepljena z jasno predstavitvijo učinkov, zlasti stroškov naložb in prizadetih deležnikov. Priznati bi bilo treba negotovosti v predpostavkah in posledice, ki jih imajo za ocenjene učinke.

(4) V poročilu bi morali biti ocenjeni učinki morebitnega povečanja števila čezmejnih zadev. Obravnavati bi bilo treba vprašanje, ali obstaja tveganje, da bi boljši dostop do sodnega varstva in učinkovitejše čezmejno pravosodno sodelovanje povzročila zamude pri obravnavi zadev zaradi večje delovne obremenitve sodnikov in podaljšanje časa, potrebnega za izvedbo sodnih postopkov.

(5) V poročilu bi morala biti pojasnjena vprašanja glede varstva podatkov in priznati bi bilo treba, da prehod s papirne na digitalno obliko prinaša druga tveganja. V poročilu bi morale biti obravnavane morebitne občutljivosti, povezane z dejstvom, da več podatkov v digitalni obliki ne pomeni le njihovega lažjega pošiljanja, ampak ustvarja tudi težave glede varstva podatkov in zagotavljanja varnosti. Upoštevati bi bilo treba pomisleke deležnikov glede varstva podatkov.

Odbor za regulativni nadzor je poslal tudi dodatna priporočila in kontrolni seznam kakovosti.

Na podlagi priporočil Odbora za regulativni nadzor so bile v oceno učinka vključene naslednje spremembe:

(1) opredelitev težave je bila preoblikovana, tako da odraža dejanske težave, ki so analizirane v oddelku 2;

(2) pojasnjena je bila skladnost z drugimi pobudami, kot sta e-CODEX in e-IDAS, pojasnjene pa so bile tudi povezave z evropskim portalom e-pravosodje 23 ;

(3) oddelek 6 o učinkih osnovnega scenarija in možnosti politike je bil preoblikovan tako, da so glavni učinki (tj. gospodarski učinki, socialni učinki in učinki na temeljne pravice) predstavljeni za vsako možnost posebej. V oddelku je tudi opisano, kako bo predlog vplival na deležnike;

(4) v oddelku 6 o učinkih je bilo pojasnjeno, ali obstaja morebitno tveganje za povečanje števila čezmejnih zadev in ali je zmogljivost pravosodja zadostna, da bo kos takemu razvoju;

(5) pojasnila o varstvu podatkov so bila dodana v oddelek 6.

Poleg tega je bila ocena učinka dopolnjena s podatki iz podporne študije in Priloge 7 k poročilu. Poročilu so bili dodani ekonomska analiza in stroški za države članice. Mnenja deležnikov, s katerimi so bila opravljena posvetovanja, so bila predstavljena v ustreznih oddelkih poročila. Obravnavana so bila tehnična priporočila, kot je združitev rezultatov javnega posvetovanja s Prilogo 2, oštevilčenje strani v prilogah in izbris priloge o preglednici za subsidiarnost.

V oceni učinka sta bili opredeljeni ena nezakonodajna in ena zakonodajna možnost politike s tremi podmožnostmi. Obstajale so tudi druge možnosti, ki pa so bile že v zgodnji fazi opuščene. Promocijska kampanja o uporabi digitalnih orodij in sistema e-CODEX za komunikacijo v čezmejnih sodnih postopkih je bila opuščena, saj je obveljalo mnenje, da taka kampanja ne bi bila dejanska alternativa regulativnemu ukrepanju in bi v vsakem primeru lahko bila izvedena kot del osnovnega scenarija. Možnost elektronske izmenjave informacij in podatkov prek centraliziranega sistema EU se ni štela za ustrezno, saj jo je bilo težko upravičiti v smislu sorazmernosti in subsidiarnosti. Poleg tega bi se vse informacije, podatki in dokumenti shranjevali v infrastrukturi Komisije ali infrastrukturi subjekta, ki upravlja sistem (npr. eu-LISA), čeprav ta ne bi bil stranka v čezmejni izmenjavi. Centralizirani sistem bi pomenil tudi kritično točko odpovedi, saj bi se vsi podatki shranjevali na enem mestu, v primerjavi z decentraliziranim sistemom, v katerem se podatki shranjujejo v posameznih državah članicah.

Pri osnovnem scenariju, na podlagi katerega sta bili ocenjeni dve glavni možnosti, ni bilo predvideno nikakršno ukrepanje za spodbujanje napredka na področju digitalizacije čezmejnega pravosodnega sodelovanja in uporabe digitalnih orodij za izboljšanje dostopa do sodnega varstva. Uporaba elektronske komunikacije med organi bi torej ostala prostovoljna. Uporaba elektronskih podpisov/žigov in odgovornost glede varstva podatkov bi bili še naprej razdrobljeni. Dve možnosti, obravnavani glede na navedene cilje predloga, sta bili torej sprejetje priporočila Komisije (nezakonodajna možnost) in sprejetja pravnega akta, tj. uredbe (zakonodajna možnost).

Pri zakonodajni možnosti bi bil potreben sveženj, ki bi vključeval uredbo s horizontalnimi določbami in spremembami obstoječih uredb, da se zagotovi skladnost, in direktivo s spremembami obstoječih direktiv in okvirnih sklepov.

Nezakonodajna možnost bi vključevala ukrepe za spodbujanje držav članic, naj pri digitalni čezmejni komunikaciji in dostopu do sodnega varstva uporabljajo sistem e-CODEX. Priporočilo Komisije bi lahko spodbujalo države članice, naj uporabljajo usklajen pristop k uporabi elektronskih komunikacij, vključno z videokonferencami, elektronskimi dokumenti, elektronskimi žigi in podpisi. Države članice bi lahko razvile svoja digitalna orodja, saj je ta pristop prostovoljen. Tak ukrep bi bil lahko tehnično in operativno izvedljiv. Stroškovna učinkovitost bi bila odvisna od pristopa posameznih držav članic k digitalizaciji ter od njihovih potreb in virov. Vendar pa v smislu vprašanja, v kolikšni meri ta možnost izpolnjuje cilje predloga, priporočilo ne bi zagotavljalo dejanske uporabe digitalnih orodij za komunikacijo, interoperabilnosti digitalnih kanalov, sprejemanja elektronskih dokumentov ali skupnih standardov glede uporabe in priznavanja storitev zaupanja.

V okviru zakonodajne možnosti bosta sprejeta zakonodajna ukrepa (uredba in direktiva). Uredba bo vključevala pravila o vzpostavitvi varnega elektronskega kanala na podlagi sistema e-CODEX (ki je bil v oceni učinka predloga Komisije za uredbo o sistemu e-CODEX opredeljen kot najprimernejša tehnična rešitev). Ta kanal, ki bo v bistvu decentraliziran sistem informacijske tehnologije, se bo uporabljal za komunikacijo in izmenjavo informacij, podatkov in dokumentov med sodišči in pristojnimi organi, če je ustrezno pa tudi z agencijami s področja pravosodja in notranjih zadev ter organi EU. V podporo komunikaciji med posamezniki in pravnimi subjekti ter sodišči in pristojnimi organi držav članic bodo uvedena pravila, vključno s pravili o uporabi videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo. Opredeljene bodo odgovornosti upravljavcev in obdelovalcev podatkov. Ta možnost temelji na predpostavki, da bo sistem informacijske tehnologije za izmenjavo evropskih preiskovalnih nalogov in za vročanje pisanj/pridobivanje dokazov, kot ga je razvila Komisija, razširjen na vso čezmejno komunikacijo v pravosodju, ki je urejena v instrumentih EU o pravosodnem sodelovanju. Države članice bodo lahko svoje nacionalne sisteme informacijske tehnologije povezale z decentraliziranim omrežjem ali uporabile rešitev programske opreme, ki jo bo razvila Komisija in jo zagotavljala brezplačno. To bo omogočilo neposredno komunikacijo med sodišči in/ali pristojnimi organi, ki sodelujejo v postopkih na podlagi instrumentov EU na področju čezmejnega pravosodnega sodelovanja v civilnih, gospodarskih ali kazenskih zadevah. V okviru zakonodajne možnosti so bile obravnavane tri podmožnosti, in sicer (a) obvezna ali prostovoljna uporaba digitalnega kanala, (b) obvezno ali prostovoljno sprejemanje elektronske komunikacije v zvezi s fizičnimi in pravnimi osebami ter (c) regulativni ali neregulativni pristop k uporabi in priznavanju storitev zaupanja. Z direktivo bodo spremenjeni obstoječi okvirni sklepi in direktive, da bodo usklajeni s pravili iz uredbe.

Po primerjavi možnosti in podmožnosti politike ter njihovi oceni glede na cilje predloga je izbrana prednostna možnost zakonodajna možnost. Na podlagi te možnosti bo uporaba digitalne komunikacije postala obvezna (ob upoštevanju upravičenih izjem) za komunikacijo med sodišči in pristojnimi organi (ter med njimi in agencijami in organi EU s področja pravosodja in notranjih zadev). Na podlagi tega bodo sodišča in pristojni organi tudi dolžni sprejeti elektronsko komunikacijo od fizičnih in pravnih oseb; zagotovljena bo tudi pravna podlaga za uporabo videokonferenc ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo pri ustnih narokih v čezmejnih zadevah ter za uporabo in priznavanje storitev zaupanja.

Čeprav bodo sodišča in pristojni organi morali sprejeti elektronsko komunikacijo od fizičnih in pravnih oseb, bo uporaba digitalnega kanala za navedene osebe prostovoljna. Te bodo lahko še naprej uporabljale tradicionalna sredstva komunikacije, tudi v papirni obliki, če bodo želele.

Pričakovati je mogoče, da bo imela uporaba digitalnega kanala pozitivne vplive na okolje zaradi manjše porabe papirja in zmanjšanja količine pošiljk. Ti vplivi na okolje se nanašajo predvsem na uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev ter na pričakovano pogostejšo uporabo videokonferenc in komunikacije na daljavo namesto osebne udeležbe na narokih. Čeprav se lahko domneva, da se bo tudi s proizvodnjo in delovanjem opreme porabljala energija, pa bo skupni vpliv na okolje pozitiven.

Kar zadeva ekonomski učinek, bodo zaradi obveznosti vzpostavitve digitalnega kanala potrebne nove naložbe držav članic v razvoj potrebne infrastrukture za interakcijo s sistemom e-CODEX. Obseg naložb bo odvisen od trenutne stopnje digitalizacije držav članic, njihove vključenosti v projekt e-CODEX, skladnosti s trenutnimi rešitvami in možnosti za elektronske prenose na podlagi nacionalnega prava. Kljub temu pa bi se z digitalizacijo pravosodja dolgoročno znatno znižali stroški nacionalnih pravosodnih sistemov v čezmejnih postopkih. Prav tako bi taka digitalizacija pozitivno vplivala na postopek digitalizacije na nacionalni ravni.

Uvedba digitalnih sredstev za izboljšanje dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah bo vplivala na posameznike in podjetja, vključno z MSP. Možnost vlaganja zahtevkov in digitalne komunikacije s sodišči in pristojnimi organi ter možnost udeležbe na ustnih narokih prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo bosta olajšali dostop do sodnega varstva v čezmejnih postopkih. Razlog za to je, da bodo posamezniki imeli več možnosti, da se obrnejo na sodišče in sodelujejo na narokih v drugi državi članici. Tudi podjetja, vključno z MSP, bodo imela koristi od boljšega dostopa do sodnega varstva in od učinkovitejšega varstva pravic, kar bo predvidoma imelo pozitiven učinek na čezmejno trgovino, saj se bo ta povečala.

Nižji stroški postopkov bodo imeli posreden učinek zaradi izboljšanja konkurenčnosti podjetij, vključno z MSP. Povprečni skupni letni prihranki na ravni EU so ocenjeni na 23 372 900 EUR pri stroških pošiljanja in 2 216 160 EUR pri stroških papirja, kar skupaj znaša 25 589 060 EUR. Pravne in fizične osebe bodo prihranile 4 098 600 EUR pri stroških pošiljanja in 388 800 EUR pri stroških papirja.

Zaradi skrajšanja časa za komunikacijo bodo fizične in pravne osebe pridobile 2 700 000 dni na leto pri povprečnem času pošiljanja na ravni EU. Povprečni čas pošiljanja se bo zmanjšal na nič, s čimer se bo trajanje postopkov skupno skrajšalo za 15 389 999 dni na leto. Za fizične in pravne osebe in MSP ne bo dodatnih stroškov za uporabo digitalnih komunikacijskih kanalov v posameznem sodnem postopku. Vse, kar bo potrebno, bosta računalnik in internetna povezava. Digitalizacija komunikacije med sodišči in pristojnimi organi bo zmanjšala upravno breme. Iz ocene učinka izhaja, da bo na ravni sodišč/pristojnih organov pri obravnavah pridobljenih 874 delovnih let na osebo.

• Primernost in poenostavitev ureditve

Namen tega predloga je uvesti sodobno digitalno tehnologijo v dostop do sodnega varstva in pravosodno sodelovanje v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah. Pričakovani rezultat je hitrejša, cenejša, varnejša in zanesljivejša komunikacija med pristojnimi organi ter fizičnimi in pravnimi osebami.

Vse fizične in pravne osebe bodo imele možnost digitalne komunikacije s sodišči in pristojnimi organi ter možnost udeležbe na ustnih narokih prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo. Fizične in pravne osebe bodo še vedno imele možnost komunikacije v papirni obliki. Za podjetja niso predvideni nobeni posebni stroški za uporabo digitalne komunikacije – potrebujejo le računalnik in dostop do interneta. Podjetja bodo imela koristi od boljšega dostopa do sodnega varstva in od učinkovitejšega varstva pravic, kar bo predvidoma spodbudilo čezmejno trgovino. Podobno se pričakuje, da bodo imela MSP, vključena v čezmejne posle, neposredne koristi od boljšega dostopa do sodnega varstva ter od nižjih stroškov in krajših postopkov, kadar bodo morala uveljavljati svoje pravice v drugi državi. To bi lahko MSP tudi spodbudilo k pogostejšemu sklepanju poslov v drugih državah članicah EU. Nižji stroški postopkov bodo imeli posreden učinek zaradi izboljšanja konkurenčnosti MSP.

Če bodo državljani lahko vlagali zahtevke in digitalno komunicirali s sodišči in pristojnimi organi ter če se bodo lahko udeleževali ustnih narokov prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, se bo izboljšal dostop do sodnega varstva v čezmejnih postopkih, ko bodo ti digitalizirani. Za taka digitalna orodja ne bodo potrebni znatni stroški ali naložbe državljanov. Ti bodo potrebovali le računalnik in dostop do interneta. Za državljane, ki nimajo digitalnega znanja in spretnosti, ki živijo na oddaljenih območjih ali katerih osebne zmožnosti jim preprečujejo nemoten dostop do digitalnih orodij, bo ohranjena možnost komunikacije v papirni obliki.

• Temeljne pravice

Uporaba digitalnih komunikacijskih kanalov med sodišči in pristojnimi organi držav članic bo prispevala k preprečevanju zamud, zmanjšanju upravnega bremena ter olajšanju in pospešitvi izmenjave informacij med navedenimi organi. Posledično se bo skrajšal skupni čas za obravnavo zadev, znižali pa se bodo tudi stroški postopkov.

Če bodo posamezniki in pravni subjekti lahko vlagali zahtevke in digitalno komunicirali s sodišči in pristojnimi organi ter če se bodo lahko udeleževali ustnih narokov prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, se bo izboljšal dostop do sodnega varstva v čezmejnih postopkih, ko bodo ti digitalizirani. Komunikacija v papirni obliki bo ohranjena kot možnost, da se upoštevajo tudi potrebe prikrajšanih skupin in ranljivih oseb.

Na podlagi predloga bo vzpostavljen decentraliziran sistem informacijske tehnologije za izmenjavo med sodišči in pristojnimi organi ter med njimi in fizičnimi ali pravnimi osebami. Zaradi decentralizirane narave sistema podatkov ne bo shranjeval oziroma obdeloval subjekt, ki mu bo zaupano operativno upravljanje komponent sistema. Odvisno od tega, ali točko dostopa do sistema upravlja institucija, organ ali agencija EU ali pa se upravlja na nacionalni ravni, in odvisno od tega, kateri nacionalni organi obdelujejo osebne podatke in za katere namene, se bo uporabljala Uredba (EU) 2018/1725 24 ali splošna uredba o varstvu podatkov 25 ali Direktiva (EU) 2016/680 26 .

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Za izvajanje uredbe bo treba vzpostaviti in vzdrževati decentraliziran sistem informacijske tehnologije. Sestavljen bo iz omrežja nacionalnih sistemov informacijske tehnologije in interoperabilnih točk dostopa, za katere bodo odgovorni in ki jih bodo upravljali posamezne države članice, institucije, agencije ali organi Unije, to pa bo omogočalo varno in zanesljivo čezmejno izmenjavo informacij. Državam članicam, ki še niso razvile ustreznih nacionalnih sistemov informacijske tehnologije, bo Komisija zagotovila referenčno izvedbeno programsko opremo, ki jo lahko uporabijo namesto nacionalnega sistema. Referenčna izvedbena programska oprema bo zgrajena na podlagi sistema eEDES in sistemov informacijske tehnologije za vročanje pisanj/pridobivanje dokazov. Pri teh elektronskih sistemih je že uporabljen multifunkcionalni pristop, zato jih je mogoče nadgraditi in se tako izogniti nepotrebnim izdatkom.

Naložbe in tekoči stroški za te sisteme, vključno s prilagoditvijo evropskega portala e-pravosodje v podporo interakcijam med fizičnimi in pravnimi osebami ter sodišči in pristojnimi organi v čezmejnih postopkih, so predstavljeni v Prilogi 9 k oceni učinka 27 .

Program Digitalna Evropa 28 je najustreznejši instrument financiranja, s katerim bi se lahko podprli razvoj in vzdrževanje decentraliziranega sistema informacijske tehnologije ter vzpostavitev evropske točke elektronskega dostopa na evropskem portalu e-pravosodje. Na podlagi splošnih ciljev podpiranja digitalne preobrazbe na področjih v javnem interesu pobuda neposredno obravnava cilje programa, da se omogoči nemotena in varna čezmejna elektronska komunikacija v sodstvu ter med sodnimi in drugimi pristojnimi organi na področju civilnega in kazenskega prava ter da se spodbuja dostop do sodnega varstva.

Stroški držav članic bodo dokaj omejeni: skupno 8 100 000 EUR na leto oziroma 300 000 EUR na leto na državo članico. V prvih dveh letih bodo stroški namestitve znašali 100 000 EUR na leto na državo članico. To vključuje stroške opreme in človeške vire, potrebne za njeno konfiguracijo. Preostalih 200 000 EUR je potrebnih za podporo vse večjemu številu uporabnikov. Od tretjega leta naprej ni več predvidenih stroškov s strojno opremo in namestitvijo, so le stroški, povezani s podporo uporabnikom in vzdrževanjem sistema. Predvideno je, da bodo ti znašali 300 000 EUR na leto. Sistem e-CODEX je odprtokodna rešitev, ki jo je mogoče uporabljati brezplačno. Čeprav se od držav članic pričakuje, da bodo te stroške krile iz državnega proračuna, pa lahko zaprosijo za finančno podporo EU na podlagi ustreznega programa financiranja, kot so program Pravosodje in instrumenti kohezijske politike. Poudariti je treba tudi, da nekatere države članice že uporabljajo pilotno različico sistema e-CODEX, ki jo lahko ponovno uporabijo in nadgradijo za novo opredeljene namene.

Sodišča in pristojni organi, ki niso opremljeni z videokonferenčno opremo, jo bodo morali kupiti, če želijo omogočiti izvajanje narokov na daljavo.

5.DRUGI ELEMENTI

• Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Za namene te uredbe bo decentraliziran sistem informacijske tehnologije nadalje razvit na podlagi izvedbenih aktov, ki jih bo sprejela Komisija. V njih bodo opredeljeni:

·tehnične specifikacije, ki bodo opredeljevale načine komunikacije z elektronskimi sredstvi za namene decentraliziranega sistema informacijske tehnologije;

·tehnične specifikacije komunikacijskih protokolov;

·cilji informacijske varnosti in ustrezni tehnični ukrepi, ki zagotavljajo minimalne standarde informacijske varnosti in visoko stopnjo kibernetske varnosti za obdelavo in sporočanje informacij v okviru decentraliziranega sistema informacijske tehnologije;

·minimalni cilji glede razpoložljivosti in morebitne povezane tehnične zahteve za storitve, ki jih zagotavlja decentralizirani sistem informacijske tehnologije.

Evropska točka elektronskega dostopa bo vzpostavljena na evropskem portalu e-pravosodje s prilagoditvijo že razvite rešitve e-CODEX za vlaganje zahtevkov majhne vrednosti.

Predvidena sta sistem spremljanja predlaganega pravnega instrumenta, vključno s celovitim naborom kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, ter jasen in strukturiran postopek poročanja. Namen ureditve spremljanja je ugotoviti, ali se instrument v državah članicah učinkovito izvaja in ali se z njim uspešno dosegajo njegovi specifični cilji.

Za oceno učinkov in vsebinskih vprašanj je predvideno celovito vrednotenje vsakih pet let. Pri uporabi elektronske komunikacije bosta k spremljanju pripomogla samodejno zbiranje podatkov in uporaba funkcij poročanja v decentraliziranem sistemu informacijske tehnologije. Glede podatkov, ki se ne zbirajo samodejno, bo vsaka država članica opredelila vzorec za spremljanje, ki zajema vsaj eno sodišče ali pristojni organ.

• Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 določa predmet urejanja in področje uporabe Uredbe. Z Uredbo se vzpostavlja pravni okvir za elektronsko komunikacijo v postopkih čezmejnega pravosodnega sodelovanja v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter pravni okvir dostopa do sodnega varstva v civilnih in gospodarskih zadevah s čezmejnimi posledicami, kot je urejen v aktih EU o pravosodnem sodelovanju v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah. Ti pravni akti so navedeni v dveh prilogah k Uredbi: Priloga I vsebuje pravne akte v civilnih in gospodarskih zadevah, Priloga II pa pravne akte v kazenskih zadevah.

Uredba tudi določa pravila o uporabi in priznavanju elektronskih storitev zaupanja, o pravnih učinkih elektronskih dokumentov ter o uporabi videokonferenc ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo pri zaslišanju oseb v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah. Uredba pa se ne uporablja za pridobivanje dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, saj to ureja ločen pravni akt, ki že vsebuje podobne določbe o digitalizaciji. Uredba ne določa novih postopkov in se uporablja le za elektronsko komunikacijo v okviru postopkov čezmejnega pravosodnega sodelovanja ter dostopa do sodnega varstva v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah.

V členu 2 so opredeljeni pojmi, ki se uporabljajo v Uredbi.

Člen 3 določa, da elektronska komunikacija med sodišči in pristojnimi organi poteka prek varnega in zanesljivega decentraliziranega sistema informacijske tehnologije. Ta sistem sestavljajo sistemi informacijske tehnologije in interoperabilne točke dostopa, za katere so odgovorni in ki jih upravljajo posamezne države članice, agencije s področja pravosodja in notranjih zadev in organi EU, ter omogoča interoperabilno čezmejno izmenjavo med zadevnimi organi držav članic. Uporaba sistema je obvezna, razen v primeru motenj v sistemu ali v drugih posebnih okoliščinah.

S členom 4 je vzpostavljena evropska točka elektronskega dostopa na evropskem portalu e-pravosodje. Ta evropska elektronska točka dostopa je del decentraliziranega sistema informacijske tehnologije in jo lahko uporabljajo fizične in pravne osebe za elektronsko komunikacijo s sodišči in pristojnimi organi v civilnih in gospodarskih zadevah s čezmejnimi posledicami.

Člen 5 določa, da morajo sodišča in pristojni organi držav članic sprejeti elektronsko komunikacijo od fizičnih in pravnih oseb v sodnih postopkih, ob tem pa lahko fizične in pravne osebe same izberejo, ali želijo uporabiti elektronska komunikacijska sredstva ali ne. Določa nekatere digitalne komunikacijske kanale, predvsem evropsko točko elektronskega dostopa in obstoječe nacionalne portale informacijske tehnologije, če so jih države članice razvile za namene sodelovanja v sodnih postopkih.

Člen 6 določa, da morajo pristojni organi sprejeti elektronsko komunikacijo od fizičnih in pravnih oseb, s čimer se elektronske vloge izenačijo z vlogami v papirni obliki.

Člen 7 zagotavlja pravno podlago in določa pogoje za uporabo videokonferenc ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo v čezmejnih civilnih in gospodarskih postopkih na podlagi pravnih aktov iz Priloge I ter v civilnih in gospodarskih zadevah, pri katerih je ena od strank v drugi državi članici. Sklicuje se na nacionalno pravo države članice, v kateri poteka videokonferenca. Določena so dodatna pravila glede zaslišanja otrok prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo.

Člen 8 zagotavlja pravno podlago in določa pogoje za uporabo videokonferenc ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo v kazenskih zadevah. Določena so dodatna pravila glede zaslišanja osumljenih, obdolženih ali obsojenih oseb ter glede zaslišanja otrok prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo.

Člen 9 določa pravila o uporabi storitev zaupanja (elektronski podpisi in žigi) pri elektronski komunikaciji, ki jo ureja uredba, s sklicevanjem na uredbo e-IDAS.

Člen 10 določa, da se elektronskim dokumentom ne sme odreči pravni učinek le zato, ker so v elektronski obliki.

Člen 11 zagotavlja pravno podlago za elektronsko plačevanje taks, tudi prek evropskega portala e-pravosodje.

Člen 12 določa okvir za Komisijo za sprejetje izvedbenih aktov.

Člen 13 določa, da mora Komisija izdelati, vzdrževati in razviti referenčno izvedbeno programsko opremo.

Člen 14 določa, kdo nosi stroške različnih nalog razvoja informacijske tehnologije.

Člen 15 določa pravila o varstvu osebnih podatkov, ki se izmenjujejo z digitalnimi sredstvi.

Členi 16–18 določajo postopkovna pravila, kot so pravila glede postopka v odboru, in pravno podlago, na podlagi katere lahko Komisija zbira in uporablja podatke za oceno učinkovitosti Uredbe.

Členi 19–22 uvajajo spremembe uredb, ki se uporabljajo v civilnih in gospodarskih zadevah in so navedene v Prilogi I, da se vključijo sklicevanja na digitalna komunikacijska sredstva, kot so določena s to uredbo, in da se preprečijo dvoumnosti glede komunikacijskih sredstev, ki naj se uporabijo na podlagi obstoječih pravnih aktov.

Člen 23 uvaja spremembe ene uredbe, ki se uporablja v kazenskih zadevah, da se vključijo sklicevanja na digitalna komunikacijska sredstva, kot so določena s to uredbo, in da se preprečijo dvoumnosti glede komunikacijskih sredstev, ki naj se uporabijo na podlagi obstoječih pravnih aktov.

Člen 24 določa prehodno obdobje.

Člen 25 določa, da bo Uredba začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Določa tudi datum, ko se bo Uredba začela uporabljati.

2021/0394 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 81(2), točki (e) in (f), in člena 82(1), točka (d), Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je v svojem sporočilu z dne 2. decembra 2020 o digitalizaciji pravosodja v EU 29 navedla, da je treba posodobiti zakonodajni okvir čezmejnih postopkov Unije na področju civilnega, gospodarskega in kazenskega prava v skladu z načelom „privzeto digitalno“ ter pri tem zagotoviti vse potrebne zaščitne ukrepe za preprečevanje socialne izključenosti.

(2)Olajšanje dostopa do sodnega varstva za fizične in pravne osebe ter olajšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami sta med glavnimi cilji območja svobode, varnosti in pravice iz naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(3)Za namene izboljšanja pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva bi bilo treba pravne akte Unije, ki določajo komunikacijo med pristojnimi organi, vključno z agencijami in organi Unije, ter med pristojnimi organi ter fizičnimi in pravnimi osebami dopolniti s pogoji za izvedbo take komunikacije z digitalnimi sredstvi.

(4)Namen te uredbe je izboljšati učinkovitost sodnih postopkov in jih pospešiti ter olajšati dostop do sodnega varstva z digitalizacijo obstoječih komunikacijskih kanalov, s čimer bi se prihranili stroški in čas, zmanjšalo upravno breme in izboljšala odpornost v okoliščinah višje sile za vse organe, ki so vključeni v čezmejno pravosodno sodelovanje. Z uporabo digitalnih komunikacijskih kanalov med pristojnimi organi bi se zmanjšale zamude pri obravnavi zadev, kar bi bilo v korist posameznikov in pravnih subjektov. To je še zlasti pomembno na področju čezmejnih kazenskih postopkov v okviru boja Unije proti kriminalu. V tem smislu visoka raven varnosti, ki jo lahko zagotovijo digitalni komunikacijski kanali, pomeni napredek, tudi z vidika varstva pravic zadevnih oseb ter varstva njihove zasebnosti in osebnih podatkov.

(5)Pomembno je, da se razvijejo ustrezni kanali za zagotovitev učinkovitega digitalnega sodelovanja pravosodnih sistemov. Zato je bistveno, da se na ravni Unije vzpostavi instrument informacijske tehnologije, ki bo omogočal hitro, neposredno, interoperabilno, zanesljivo in varno čezmejno elektronsko izmenjavo podatkov v zvezi z zadevami med pristojnimi organi.

(6)Obstajajo orodja, ki so bila razvita za digitalno izmenjavo podatkov o zadevah in ne nadomeščajo obstoječih sistemov informacijske tehnologije, ki so že vzpostavljeni v državah članicah, ali zahtevajo dragih sprememb teh sistemov. Glavno doslej razvito tovrstno orodje je sistem obveščanja prek spletne izmenjave podatkov v okviru e-pravosodja (sistem e-CODEX).

(7)Vzpostavitev digitalnih kanalov za čezmejno komunikacijo bi morala neposredno prispevati k izboljšanju dostopa do sodnega varstva, saj bi fizičnim in pravnim osebam omogočila uveljavljanje njihovih pravic in zahtevkov, začetek postopkov ter izmenjavo podatkov v zvezi z zadevami s pravosodnimi ali drugimi pristojnimi organi v digitalni obliki, in sicer v postopkih v civilnih in gospodarskih zadevah, v katerih se uporablja pravo Unije.

(8)Ta uredba bi morala zajemati digitalizacijo pisne komunikacije v zadevah s čezmejnimi posledicami, ki spadajo na področje uporabe pravnih aktov Unije v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah. Ti akti bi morali biti navedeni v prilogah k tej uredbi. Ta uredba bi morala zajemati tudi pisno komunikacijo med pristojnimi organi ter agencijami in organi Unije, kot je Eurojust, če to določajo pravni akti iz Priloge II. Obenem bi morala določitev, ali je treba zadevo šteti za zadevo s čezmejnimi posledicami, temeljiti na pravnih aktih iz Priloge I in Priloge II k tej uredbi. Če instrumenti iz Priloge I in Priloge II k tej uredbi izrecno določajo, da se za postopek komunikacije med pristojnimi organi uporablja nacionalno pravo, se ta uredba ne bi smela uporabljati.

(9)Ta uredba se ne bi smela uporabljati za vročanje pisanj na podlagi Uredbe (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta 30 in Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta 31 , pa tudi ne za pridobivanje dokazov na podlagi Uredbe (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta 32 ter Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 33 , ki že določajo pravila o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja.

(10)Za zagotavljanje varne, hitre, interoperabilne, zaupne in zanesljive komunikacije med državami članicami za namene čezmejnih sodnih postopkov v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah bi bilo treba uporabljati katero koli ustrezno sodobno komunikacijsko tehnologijo, če so pri tem izpolnjeni določeni pogoji glede celovitosti in zanesljivosti prejetih dokumentov in identifikacije udeležencev komunikacije. Zato bi bilo treba uporabiti varen in zanesljiv decentraliziran sistem informacijske tehnologije. V skladu s tem je treba vzpostaviti tak sistem informacijske tehnologije za izmenjavo podatkov v čezmejnih sodnih postopkih. Decentralizirana narava takega sistema informacijske tehnologije bi omogočila varno izmenjavo podatkov izključno med eno in drugo državo članico, ne da bi bila pri vsebini takih izmenjav vključena katera koli institucija Unije.

(11)Decentraliziran sistem informacijske tehnologije bi morali sestavljati zaledni sistemi držav članic ter agencij in organov Unije ter interoperabilne točke dostopa, prek katerih bi bili med seboj povezani. Točke dostopa decentraliziranega sistema informacijske tehnologije bi morale temeljiti na sistemu e-CODEX.

(12)Za namene te uredbe bi morale imeti države članice možnost, da namesto nacionalnega sistema informacijske tehnologije uporabljajo programsko opremo, ki jo je razvila Komisija (referenčna izvedbena programska oprema). Komisija bi morala biti odgovorna za izdelavo, vzdrževanje in razvoj te referenčne izvedbene programske opreme v skladu z načeloma vgrajenega in privzetega varstva podatkov. Komisija bi morala zasnovati, razviti in vzdrževati referenčno izvedbeno programsko opremo v skladu z zahtevami in načeli varstva podatkov iz Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 34 ter Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 35 , zlasti z načeloma vgrajenega in privzetega varstva podatkov in ob visoki stopnji kibernetske varnosti. Referenčna izvedbena programska oprema bi morala vključevati tudi ustrezne tehnične ukrepe in omogočiti organizacijske ukrepe, potrebne za zagotovitev ravni varnosti in interoperabilnosti, ki je ustrezna za izmenjavo informacij v okviru čezmejnih sodnih postopkov.

(13)Za zagotavljanje hitre, varne in učinkovite pomoči vložnikom bi morala pisna komunikacija med pristojnimi organi, kot so sodišča in osrednji organi, določeni na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 36 in Uredbe Sveta (EU) 2019/1111 37 , praviloma potekati prek decentraliziranega sistema informacijske tehnologije. Izjemoma se lahko uporabijo tudi druga komunikacijska sredstva, če so ustreznejša za namen zagotavljanja prilagodljivosti. Vendar bi se moral decentralizirani sistem informacijske tehnologije vedno šteti za najustreznejši način izmenjave obrazcev med organi, ki so pristojni na podlagi pravnih aktov iz Priloge I in Priloge II k tej uredbi.

(14)Pošiljanje prek decentraliziranega sistema informacijske tehnologije bi bilo lahko onemogočeno zaradi motenj v sistemu ali kadar digitalno pošiljanje ni praktično zaradi narave poslanega, na primer kadar gre za fizične/materialne dokaze. Kadar decentralizirani sistem informacijske tehnologije ni uporabljen, bi morala komunikacija potekati z drugimi najustreznejšimi sredstvi. Taka druga sredstva bi med drugim morala omogočiti izvedbo čim hitrejšega in varnega pošiljanja prek drugih varnih elektronskih sredstev ali poštnih storitev.

(15)Za zagotavljanje prilagodljivosti pravosodnega sodelovanja v nekaterih čezmejnih sodnih postopkih so lahko druga komunikacijska sredstva ustreznejša. To je zlasti lahko ustrezno pri neposredni komunikaciji med sodišči na podlagi Uredbe (EU) 2019/1111 in Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta 38 ter pri neposredni komunikaciji med pristojnimi organi na podlagi pravnih aktov Unije v kazenskih zadevah. V takih primerih se lahko uporabi manj formalen način komunikacije, kot je elektronska pošta.

(16)V zvezi s komponentami decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, za katere je odgovorna Unija, bi moral imeti subjekt, ki upravlja komponente sistema, dovolj sredstev za zagotavljanje njihovega pravilnega delovanja.

(17)Za olajšanje dostopa fizičnih in pravnih oseb do pristojnih organov bi morala ta uredba vzpostaviti točko dostopa na ravni Unije (evropska točka elektronskega dostopa) v okviru decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, prek katere bi lahko fizične in pravne osebe vlagale zahtevke in zahteve, pošiljale in prejemale procesno pomembne informacije ter komunicirale s pristojnimi organi v zadevah, zajetih s to uredbo. Evropska točka elektronskega dostopa bi morala gostovati na evropskem portalu e-pravosodje, ki deluje kot enotna vstopna točka za pravosodne informacije in storitve v Uniji.

(18)Države članice bi morale biti odgovorne za vzpostavitev, vzdrževanje in razvoj nacionalnih elektronskih portalov (nacionalni portali informacijske tehnologije) za namene elektronske komunikacije med fizičnimi in pravnimi osebami ter zadevnimi organi, ki so pristojni za postopke na podlagi pravnih aktov iz Priloge I.

(19)V okviru komunikacije fizičnih in pravnih oseb s pristojnimi organi v čezmejnih zadevah bi se morala elektronska komunikacija uporabljati kot alternativa obstoječim sredstvom komunikacije. Ne glede na to pa bi morala biti izbira med elektronsko komunikacijo, kot jo določa ta uredba, in drugimi komunikacijskimi sredstvi prepuščena zadevnim posameznikom, da se zagotovi, da dostop do sodnega varstva prek digitalnih sredstev ne prispeva k nadaljnjemu širjenju digitalne vrzeli. To je še zlasti pomembno v posebnih okoliščinah, ki se nanašajo na prikrajšane skupine in ranljive osebe, kot so otroci in starejši, ki morda nimajo potrebnih tehničnih sredstev ali digitalnega znanja in spretnosti za dostop do digitalnih storitev.

(20)Za izboljšanje čezmejne elektronske komunikacije in pošiljanja dokumentov prek decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, evropske točke elektronskega dostopa in nacionalnih portalov informacijske tehnologije, kadar so na voljo, se takim dokumentom ne bi smel odreči pravni učinek in se ne bi smeli šteti za nedopustne v postopkih zgolj zato, ker so v elektronski obliki. To načelo pa ne bi smelo posegati v oceno pravnih učinkov takih dokumentov ali njihove dopustnosti kot dokaz v skladu z nacionalnim pravom. Prav tako ne bi smelo posegati v nacionalno pravo glede pretvorbe dokumentov.

(21)Za lažjo izvedbo ustnih narokov v postopkih v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah s čezmejnimi posledicami bi morala ta uredba določati neobvezno uporabo videokonferenc ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo za udeležbo strank na takih narokih. Postopek za uporabo in izvajanje narokov prek videokonferenc ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo bi moral biti urejen s pravom države članice, v kateri poteka videokonferenca. Izvedba naroka prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo ne bi smela biti zavrnjena zgolj zaradi neobstoja nacionalnih pravil o uporabi tehnologije za komunikacijo na daljavo. V takih primerih bi se morala smiselno uporabljati najustreznejša pravila, ki so na voljo v nacionalnem pravu, kot so pravila o pridobivanju dokazov.

(22)Ta uredba se ne bi smela uporabljati za uporabo videokonferenc ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo v civilnih, gospodarskih in kazenskih postopkih, pri katerih je taka uporaba že predvidena v pravnih aktih iz Priloge I in Priloge II.

(23)Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 39 vzpostavlja skupni regulativni okvir Unije za priznavanje sredstev elektronske identifikacije in elektronskih storitev zaupanja (elektronski podpisi, elektronski žigi, časovni žigi, storitve elektronske dostave in avtentikacija spletišč), za katere je splošno priznano, da imajo enak pravni status kot njihovi fizični ustrezniki. V okviru te uredbe bi se zato morale za namene digitalne komunikacije uporabljati storitve zaupanja e-IDAS.

(24)Za namene lažjega plačevanja taks v zadevah s čezmejnimi posledicami, ki spadajo na področje uporabe pravnih aktov Unije v civilnih in gospodarskih zadevah, bi moralo biti omogočeno elektronsko plačevanje taks v spletnem okolju, in sicer z načini plačila, ki so splošno v uporabi v Uniji, na primer s kreditnimi karticami, debetnimi karticami, elektronskimi denarnicami in bančnimi nakazili.

(25)Za namene zagotavljanja polnega doseganja ciljev te uredbe in za uskladitev obstoječih pravnih aktov Unije v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah s to uredbo je treba spremeniti naslednje pravne akte: Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 40 , Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta 41 , Uredbo (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 42 , Uredbo (EU) 2015/848 in Uredbo (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta 43 . Namen navedenih sprememb je zagotoviti, da komunikacija poteka v skladu s pravili in načeli iz te uredbe. Spremembe direktiv in okvirnih sklepov s področja civilnih, gospodarskih in kazenskih zadev so uvedene z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta …/… [direktiva o spremembah] 44 .

(26)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 45 bi morala Komisija to uredbo ovrednotiti na podlagi informacij, zbranih v okviru posebnih ureditev za spremljanje vsakega od pravnih aktov iz prilog I in II k tej uredbi, da se ocenijo dejanski učinki te uredbe in morebitni potrebni nadaljnji ukrepi.

(27)Referenčna izvedbena programska oprema, ki jo razvije Komisija kot zaledni sistem, bi morala programsko zbirati podatke, potrebne za spremljanje, takšne podatke pa bi bilo treba poslati Komisiji. Kadar se države članice odločijo za uporabo nacionalnega sistema informacijske tehnologije namesto referenčne izvedbene programske opreme, ki jo razvije Komisija, je lahko tak sistem opremljen za programsko zbiranje navedenih podatkov in bi bilo treba v takšnem primeru te podatke poslati Komisiji.

(28)Kadar podatkov ni mogoče zbirati samodejno ter da se ublaži upravno breme zaradi zbiranja podatkov, bi morala vsaka država članica imenovati vsaj eno sodišče ali pristojni organ za namen oblikovanja vzorca za spremljanje. Tako imenovano sodišče ali pristojni organ bi moral zbirati in Komisiji zagotavljati podatke o svojih postopkih, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti raven podatkov, ki jo je treba zagotoviti v posamezni državi članici za izvedbo vrednotenja te uredbe. Imenovano sodišče ali pristojni organ bi moral biti reprezentativen za področje uporabe uredbe, kolikor se uredba nanaša na instrumente Unije v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah. Na področjih, na katerih se za pristojne organe v smislu te uredbe štejejo drugi organi, ki niso sodišča ali tožilstva, temveč na primer notarji, bi moral biti določeni vzorec za spremljanje reprezentativen tudi za njihovo izvajanje Uredbe.

(29)Uporaba te uredbe ne bi smela posegati v procesne pravice, kot izhajajo iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah 46 in prava Unije, na primer iz direktiv o procesnih pravicah 47 , zlasti pa ne v pravico do tolmača, pravico do dostopa do odvetnika, pravico do vpogleda v spis, pravico do pravne pomoči in pravico do navzočnosti na sojenju.

(30)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta 48 se uporabljata za obdelavo osebnih podatkov v okviru decentraliziranega sistema informacijske tehnologije. V tej uredbi bi bilo treba opredeliti upravljavca osebnih podatkov, da se pojasni odgovornost za obdelavo osebnih podatkov, ki se pošiljajo ali prejmejo prek decentraliziranega sistema informacijske tehnologije. Za ta namen bi bilo treba za vsak subjekt, ki pošilja ali prejema podatke, šteti, da je ločeno opredelil namen in sredstva obdelave osebnih podatkov.

(31)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, kar zadeva vzpostavitev decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 49 .

(32)Ker države članice ne morejo same zadovoljivo doseči harmonizirane digitalizacije čezmejnega pravosodnega sodelovanja, saj ni zagotovila o interoperabilnosti sistemov informacijske tehnologije držav članic ter agencij in organov Unije, ampak jo je zaradi usklajenega ukrepanja Unije lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(33)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(34)[V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.]

OZIROMA

[V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska [s pismom z dne …] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.]

(35)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje […] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta uredba vzpostavlja pravni okvir za elektronsko komunikacijo med pristojnimi organi v postopkih pravosodnega sodelovanja v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter za elektronsko komunikacijo med fizičnimi ali pravnimi osebami in pristojnimi organi v sodnih postopkih v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah.

Poleg tega določa pravila o:

(a)uporabi videokonferenc ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo za namene, ki ne vključujejo pridobivanja dokazov na podlagi Uredbe (EU) 2020/1783;

(b)uporabi elektronskih storitev zaupanja;

(c)pravnih učinkih elektronskih dokumentov;

(d)elektronskem plačilu taks.

2.Ta uredba se uporablja za:

(a)elektronsko komunikacijo med pristojnimi organi na podlagi pravnih aktov iz Priloge I in Priloge II;

(b)elektronsko komunikacijo med fizičnimi ali pravnimi osebami in pristojnimi organi ter elektronsko plačilo taks v čezmejnih civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi pravnih aktov iz Priloge I ter

(c)videokonference v postopkih, ki spadajo na področje uporabe pravnih aktov iz Priloge I in Priloge II, oziroma v drugih civilnih in gospodarskih zadevah, kadar je ena od strank v drugi državi članici.

Člen 2
Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„pristojni organi“ pomenijo sodišča, državne tožilce, agencije in organe Unije ter druge organe, ki so udeleženi v postopkih pravosodnega sodelovanja v skladu z določbami pravnih aktov iz Priloge I in Priloge II;

(2)„elektronska komunikacija“ pomeni digitalno izmenjavo informacij prek interneta ali drugega elektronskega komunikacijskega omrežja;

(3)„elektronski dokument“ pomeni dokument, ki se pošilja v okviru elektronske komunikacije, vključno s skeniranimi papirnimi dokumenti;

(4)„decentralizirani sistem informacijske tehnologije“ pomeni omrežje sistemov informacijske tehnologije in interoperabilnih točk dostopa, za katere so odgovorni in ki jih upravljajo posamezne države članice, agencije ali organi Unije, ki omogoča varno in zanesljivo čezmejno izmenjavo informacij;

(5)„evropska točka elektronskega dostopa“ pomeni interoperabilno točko dostopa v okviru decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, ki je dostopna fizičnim in pravnim osebam po vsej Uniji;

(6) „takse“ so plačila, ki jih zaračunajo pristojni organi v okviru postopkov na podlagi pravnih aktov iz Priloge I.

POGLAVJE II
KOMUNIKACIJA MED PRISTOJNIMI ORGANI

Člen 3
Sredstva komunikacije med pristojnimi organi

1.Pisna komunikacija med pristojnimi organi v zadevah, ki spadajo na področje uporabe pravnih aktov iz Priloge I in Priloge II, vključno z izmenjavo obrazcev, določenih na podlagi navedenih aktov, poteka prek varnega in zanesljivega decentraliziranega sistema informacijske tehnologije.

2.Kadar elektronska komunikacija v skladu z odstavkom 1 ni mogoča zaradi motenj v decentraliziranem sistemu informacijske tehnologije, narave gradiva, ki se pošilja, ali izjemnih okoliščin, se pošiljanje izvede z drugimi najhitrejšimi in najustreznejšimi sredstvi, pri čemer se upošteva potreba po zagotavljanju varne in zanesljive izmenjave informacij.

3.Kadar uporaba decentraliziranega sistema informacijske tehnologije ni ustrezna zaradi posebnih okoliščin zadevne komunikacije, se lahko uporabi katero koli drugo komunikacijsko sredstvo.

4.Odstavek 3 tega člena se ne uporablja za izmenjavo obrazcev, opredeljenih v instrumentih iz Priloge I in Priloge II.

POGLAVJE III
KOMUNIKACIJA MED FIZIČNIMI ALI PRAVNIMI OSEBAMI IN PRISTOJNIMI ORGANI V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH

Člen 4
Vzpostavitev evropske točke elektronskega dostopa

1.Na evropskem portalu e-pravosodje se vzpostavi evropska točka elektronskega dostopa za elektronsko komunikacijo med fizičnimi ali pravnimi osebami in pristojnimi organi v zadevah, ki spadajo na področje uporabe pravnih aktov iz Priloge I.

2.Komisija je odgovorna za tehnično upravljanje, razvoj, vzdrževanje in varnost evropske točke elektronskega dostopa ter za zagotavljanje podpore.

3.Evropska točka elektronskega dostopa fizičnim in pravnim osebam omogoča vlaganje zahtevkov in zahtev, pošiljanje in prejemanje procesno pomembnih informacij ter komunikacijo s pristojnimi organi.

Člen 5
Sredstva komunikacije med fizičnimi ali pravnimi osebami in pristojnimi organi

1.Pisna komunikacija med fizičnimi ali pravnimi osebami in pristojnimi organi, ki spada na področje uporabe pravnih aktov iz Priloge I, lahko poteka prek naslednjih elektronskih sredstev:

(a)evropske točke elektronskega dostopa ali

(b)nacionalnih portalov informacijske tehnologije, če so na voljo.

2.Pristojni organi s fizičnimi in pravnimi osebami komunicirajo prek evropske točke elektronskega dostopa, če je zadevna fizična ali pravna oseba predhodno izrecno privolila v uporabo tega sredstva komunikacije.

3.Komunikacija na podlagi odstavka 1 se šteje za enakovredno pisni komunikaciji na podlagi veljavnih postopkovnih pravil.

Člen 6
Obveznost sprejemanja elektronske komunikacije

Pristojni organi sprejmejo elektronsko komunikacijo na podlagi člena 5(1), poslano prek evropske točke elektronskega dostopa ali nacionalnih portalov informacijske tehnologije, če so na voljo.

POGLAVJE IV
IZVEDBA NAROKA PREK VIDEOKONFERENCE ALI DRUGE TEHNOLOGIJE ZA KOMUNIKACIJO NA DALJAVO

Člen 7
Izvedba naroka prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo v civilnih in gospodarskih zadevah

1.Brez poseganja v posebne določbe, ki urejajo uporabo videokonferenc ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo v postopkih na podlagi pravnih aktov iz Priloge I, in na zahtevo stranke v postopku, ki spada na področje uporabe teh pravnih aktov, ali v drugih civilnih in gospodarskih zadevah, kadar je ena od strank v drugi državi članici, ali na zahtevo njenega pravnega ali pooblaščenega zastopnika, pristojni organi dovolijo udeležbo te stranke na naroku prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, če:

(a)je taka tehnologija na voljo in

(b)je bilo drugi stranki ali strankam v postopku omogočeno predložiti mnenje o uporabi videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo.

2.Pristojni organ lahko zavrne zahtevo za izvedbo ustnega naroka prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, če posebne okoliščine zadeve niso združljive z uporabo take tehnologije.

3.Pristojni organi lahko na svojo pobudo dovolijo udeležbo strank na narokih prek videokonference, če je vsem strankam v postopku dana možnost predložiti mnenje o uporabi videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo.

4.Ob upoštevanju te uredbe postopek za vložitev zahteve za uporabo videokonference in njeno izvedbo ureja nacionalno pravo države članice, v kateri poteka videokonferenca.

5.Zahteve iz odstavka 1 se lahko vložijo prek evropske točke elektronskega dostopa in nacionalnih portalov informacijske tehnologije, če so na voljo.

Člen 8
Izvedba naroka prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo v kazenskih postopkih

1.Kadar pristojni organ države članice zahteva zaslišanje osumljene, obdolžene ali obsojene osebe v postopku na podlagi pravnih aktov iz Priloge II, pristojni organ dovoli udeležbo take osebe na naroku prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, če:

(a)je taka tehnologija na voljo;

(b)posebne okoliščine zadeve upravičujejo uporabo take tehnologije;

(c)je osumljena, obdolžena ali obsojena oseba privolila v uporabo videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo. Osumljena ali obdolžena oseba se lahko pred privolitvijo v uporabo videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo posvetuje z odvetnikom v skladu z Direktivo 2013/48/EU.

2.Odstavek 1 ne posega v določbe pravnih aktov iz Priloge II, ki urejajo uporabo videokonferenc ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo.

3.Ob upoštevanju te uredbe postopek za izvedbo videokonference ureja nacionalno pravo države članice, v kateri poteka videokonferenca.

4.Zagotovi se zaupnost komunikacije med osumljeno, obdolženo ali obsojeno osebo in njenim odvetnikom pred in med narokom, ki se izvede prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo.

5.Pred zaslišanjem otroka prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo se pravočasno obvestijo nosilci starševske odgovornosti, kot so opredeljeni v členu 3, točka 2, Direktive (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta 50 , ali druga ustrezna odrasla oseba iz člena 5(2) navedene direktive. Pri odločanju o tem, ali naj se otrok zasliši prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo, pristojni organ upošteva otrokovo korist.

6.Če nacionalno pravo države članice določa pravila o snemanju narokov v nacionalnih zadevah, se ista pravila uporabljajo tudi za naroke prek videokonference ali druge tehnologije za komunikacijo na daljavo v čezmejnih zadevah. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo varnost takih posnetkov in preprečijo njihovo javno razširjanje.

7.Osumljena, obdolžena ali obsojena oseba ima v primeru kršitve tega člena pravico do učinkovitega pravnega sredstva na podlagi nacionalnega prava.

POGLAVJE V
STORITVE ZAUPANJA, PRAVNI UČINKI ELEKTRONSKIH DOKUMENTOV IN ELEKTRONSKO PLAČILO TAKS

Člen 9
Elektronski podpisi in elektronski žigi

1.Za elektronsko komunikacijo na podlagi te uredbe se uporablja splošni pravni okvir za uporabo storitev zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014.

2.Kadar mora biti dokument, ki se pošilja v okviru elektronske komunikacije na podlagi člena 3 te uredbe, opremljen z žigom ali lastnoročnim podpisom oziroma je opremljen s takim žigom ali podpisom, se lahko namesto tega uporabi kvalificirani elektronski žig ali kvalificirani elektronski podpis v smislu Uredbe (EU) št. 910/2014.

3.Kadar mora biti dokument, ki se pošilja v okviru elektronske komunikacije na podlagi člena 5 te uredbe, opremljen z žigom ali lastnoročnim podpisom oziroma je opremljen s takim žigom ali podpisom, se lahko namesto tega uporabi napredni elektronski žig, napredni elektronski podpis, kvalificirani elektronski žig ali kvalificirani elektronski podpis v smislu Uredbe (EU) št. 910/2014.

Člen 10
Pravni učinki elektronskih dokumentov

Dokumentom, ki se pošiljajo v okviru elektronske komunikacije, se v povezavi s čezmejnimi sodnimi postopki na podlagi pravnih aktov iz Priloge I in Priloge II ne sme odreči pravni učinek oziroma se ne smejo šteti za nedopustne zgolj zato, ker so v elektronski obliki.

Člen 11
Elektronsko plačilo taks

1.Države članice omogočijo elektronsko plačilo taks, tudi iz držav članic, ki niso država članica pristojnega organa.

2.Države članice zagotovijo tehnična sredstva, ki omogočajo plačilo taks iz odstavka 1 prek evropske točke elektronskega dostopa.

POGLAVJE VI
POSTOPKOVNE DOLOČBE IN VREDNOTENJE

Člen 12
Izvedbeni akti, ki jih sprejme Komisija

1.Komisija sprejme izvedbene akte o vzpostavitvi decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, s katerimi določi:

(a)tehnične specifikacije, ki opredeljujejo načine komunikacije z elektronskimi sredstvi za namene decentraliziranega sistema informacijske tehnologije;

(b)tehnične specifikacije komunikacijskih protokolov;

(c)cilje informacijske varnosti in ustrezne tehnične ukrepe, ki zagotavljajo minimalne standarde informacijske varnosti in visoko stopnjo kibernetske varnosti za obdelavo in sporočanje informacij v okviru decentraliziranega sistema informacijske tehnologije;

(d)minimalne cilje glede razpoložljivosti in morebitne povezane tehnične zahteve za storitve, ki jih zagotavlja decentralizirani sistem informacijske tehnologije.

2.Izvedbeni akti iz odstavka 1 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16.

3.Izvedbeni akti, s katerimi se vzpostavi decentralizirani sistem informacijske tehnologije za pravne akte iz Priloge I, točki 3 in 4, ter pravne akte iz Priloge II, točke 2, 6 in 10, se sprejmejo do [dve leti po začetku veljavnosti].

4.Izvedbeni akti, s katerimi se vzpostavi decentralizirani sistem informacijske tehnologije za pravne akte iz Priloge I, točke 1, 8 in 9, ter pravne akte iz Priloge II, točka 11, se sprejmejo do [tri leta po začetku veljavnosti].

5.Izvedbeni akti, s katerimi se vzpostavi decentralizirani sistem informacijske tehnologije za pravne akte iz Priloge I, točke 6, 10 in 11, ter pravne akte iz Priloge II, točke 3, 4, 5 in 9, se sprejmejo do [pet let po začetku veljavnosti].

6.Izvedbeni akti, s katerimi se vzpostavi decentralizirani sistem informacijske tehnologije za pravne akte iz Priloge I, točke 2, 5, 7 in 12, ter pravne akte iz Priloge II, točke 1, 7 in 8, se sprejmejo do [šest let po začetku veljavnosti].

Člen 13
Referenčna izvedbena programska oprema

1.Komisija je odgovorna za izdelavo, vzdrževanje in razvoj referenčne izvedbene programske opreme, za katero se lahko države članice odločijo, da jo uporabljajo kot zaledni sistem namesto nacionalnega sistema informacijske tehnologije. Izdelava, vzdrževanje in razvoj referenčne izvedbene programske opreme se financirajo iz splošnega proračuna Unije.

2.Komisija brezplačno zagotovi, vzdržuje in podpira referenčno izvedbeno programsko opremo.

Člen 14
Stroški decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, evropske točke elektronskega dostopa in nacionalnih portalov informacijske tehnologije

1.Vsaka država članica krije stroške namestitve, delovanja in vzdrževanja točk dostopa decentraliziranega sistema informacijske tehnologije na svojem ozemlju.

2.Vsaka država članica krije stroške vzpostavitve in prilagoditve svojih nacionalnih sistemov informacijske tehnologije, da bi bili interoperabilni s točkami dostopa, ter stroške upravljanja, delovanja in vzdrževanja teh sistemov.

3.Države članice lahko zaprosijo za nepovratna sredstva v podporo dejavnostim iz odstavkov 1 in 2 na podlagi zadevnih programov financiranja Unije.

4.Agencije in organi Unije krijejo stroške namestitve, delovanja in vzdrževanja komponent decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, za katere so odgovorne.

5.Agencije in organi Unije krijejo stroške vzpostavitve in prilagoditve svojih sistemov vodenja zadev, da bi bili interoperabilni s točkami dostopa, ter stroške upravljanja, delovanja in vzdrževanja teh sistemov.

6.Komisija krije vse stroške v zvezi z evropsko točko elektronskega dostopa.

Člen 15
Varstvo poslanih informacij

1.Pristojni organ se šteje za upravljavca v smislu Uredbe (EU) 2016/679, Uredbe (EU) 2018/1725 ali Direktive (EU) 2016/680 v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, poslanih ali prejetih prek decentraliziranega sistema informacijske tehnologije.

2.Komisija se šteje za upravljavca v smislu Uredbe (EU) 2018/1725 v zvezi z obdelavo osebnih podatkov prek evropske točke elektronskega dostopa.

3.Pristojni organi zagotovijo, da informacije, ki se v okviru čezmejnih sodnih postopkov pošiljajo drugemu pristojnemu organu in ki v državi članici, iz katere se pošiljajo, veljajo za zaupne, ostanejo zaupne v skladu z nacionalnim pravom države članice, v katero se pošiljajo.

Člen 16
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 51 .

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 17
Spremljanje in vrednotenje

1.Komisija vsakih pet let po datumu uporabe iz člena 25 opravi vrednotenje te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo z informacijami, ki so jih zagotovile države članice, zbrala pa jih je Komisija.

2.Od […] 2025, razen če se na podlagi drugih pravnih aktov Unije uporablja enakovreden postopek uradnega obveščanja, države članice Komisiji vsako leto zagotovijo informacije, pomembne za vrednotenje delovanja in uporabe te uredbe:

(a)o stroških, ki so nastali na podlagi člena 14(2) te uredbe;

(b)o trajanju sodnih postopkov na prvi stopnji od datuma, ko pristojni organ prejme vlogo, do izdaje odločbe na podlagi pravnih aktov iz Priloge I, točke 3, 4 in 8, ter Priloge II.

3.Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki Komisiji vsako leto predložijo naslednje podatke:

(a)število zadev, ki jih je zadevni organ obravnaval in pri katerih komunikacija v skladu s členom 3(2) ni potekala prek decentraliziranega sistema informacijske tehnologije;

(b)število narokov, ki jih je opravil zadevni organ in pri katerih je bila za izvedbo ustnega naroka uporabljena videokonferenca ali druga tehnologija za komunikacijo na daljavo v skladu s členoma 7 in 8.

4.Referenčna izvedbena programska oprema in nacionalni zaledni sistem, kadar je opremljen za tako nalogo, programsko zbirata podatke iz odstavka 3, točka (a), ter jih vsako leto pošljeta Komisiji.

Člen 18
Informacije, ki se sporočijo Komisiji

5.Države članice do [šest mesecev po začetku veljavnosti] Komisiji sporočijo naslednje informacije z namenom, da se dajo na voljo prek evropskega portala e-pravosodje:

(a)podrobnosti o nacionalnih portalih informacijske tehnologije, če je ustrezno;

(b)opis nacionalnih predpisov in postopkov v zvezi z videokonferencami;

(c)informacije o taksah v čezmejnih zadevah;

(d)podrobnosti o načinih elektronskega plačevanja taks v čezmejnih zadevah.

Države članice Komisiji brez odlašanja sporočijo vse spremembe v zvezi s temi informacijami.

6.Države članice lahko uradno obvestijo Komisijo, če lahko decentralizirani sistem informacijske tehnologije v njih deluje prej, kot se zahteva s to uredbo. Komisija da take informacije na voljo v elektronski obliki, zlasti prek evropskega portala e-pravosodje.

POGLAVJE VII
SPREMEMBE PRAVNIH AKTOV NA PODROČJU PRAVOSODNEGA SODELOVANJA V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH

Člen 19
Spremembe Uredbe (ES) št. 1896/2006 52

Uredba (ES) št. 1896/2006 se spremeni:

(1) v členu 7 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Vloga se predloži v papirni obliki, z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev iz člena 5 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 53* ali prek kakršnih koli drugih komunikacijskih sredstev, tudi elektronskih, ki se sprejemajo v državi članici izvora in ki so dostopna sodišču izvora.“;

(2) v členu 7, odstavek 6, se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„6. Vlogo podpiše tožeča stranka ali, kadar je primerno, njen zastopnik. Kadar se vloga predloži v elektronski obliki v skladu z odstavkom 5, se podpiše v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 54*. Elektronski podpis se prizna v državi članici izvora in v zvezi z njim se ne sme zahtevati izpolnjevanje dodatnih pogojev.“;

(3) člen 16 se spremeni:

(a) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Ugovor se predloži v papirni obliki ali z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev iz člena 5 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 55* ali prek drugih sredstev komuniciranja, vključno z elektronskimi, ki so sprejemljiva za državo članico izvora in dostopna sodišču izvora.“;

(b) v odstavku 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„5. Ugovor podpiše tožena stranka ali, kadar je primerno, njen zastopnik. Kadar se vloga predloži v elektronski obliki v skladu z odstavkom 5 tega člena, se podpiše v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 56*. Elektronski podpis se prizna v državi članici izvora in v zvezi z njim se ne sme zahtevati izpolnjevanje dodatnih pogojev.“.

Člen 20
Spremembe Uredbe (ES) št. 861/2007 57

Uredba (ES) št. 861/2007 se spremeni:

(1) v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Tožeča stranka začne evropski postopek v sporih majhne vrednosti z izpolnitvijo standardnega obrazca zahtevka A iz Priloge I k tej uredbi, ki ga vloži neposredno pri pristojnem sodišču, po pošti, z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev iz člena 5 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 58* ali s katerim koli drugim načinom sporočanja, kot je telefaks ali elektronska pošta, ki je sprejemljiv v državi članici, kjer se postopek začne. Obrazec zahtevka vključuje opis dokazil v podporo zahtevku, po potrebi pa so mu priložene ustrezne dokazne listine.“;

(2) v členu 15a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice zagotovijo, da lahko stranke sodne takse plačajo elektronsko z uporabo sredstev za plačila na daljavo, ki strankam omogočajo izvedbo plačila tudi iz države članice, ki ni država članica, v kateri je sodišče, v skladu s členom 11 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 59*.“.

Člen 21
Spremembe Uredbe (EU) št. 655/2014 60

Uredba (EU) št. 655/2014 se spremeni:

(1) v členu 8 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Vloga in spremni dokumenti se lahko predložijo prek katerega koli komunikacijskega sredstva, tudi elektronskega, ki je skladno s postopkovnimi pravili države članice, v kateri se vloži vloga, ali z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev iz člena 5 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 61*.“;

(2) v členu 17 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Upnik je obveščen o odločitvi o vlogi v skladu s postopkom, ki je v pravu države članice izvora določen za enakovredne nacionalne naloge, ali z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev iz člena 5 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 62*.“;

(3) člen 29 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 29
Posredovanje dokumentov

1. Kadar ta uredba predvideva posredovanje dokumentov v skladu s tem členom, se to opravi v skladu z Uredbo (EU) …/… [ta uredba] 63*, kar zadeva komuniciranje med organi, ali na kakršen koli ustrezen način, če gre za komuniciranje upnikov, pod pogojem, da je vsebina prejetega dokumenta resnična in istovetna vsebini posredovanega dokumenta in so vse informacije, ki so v njem vsebovane, jasno berljive.

2. Sodišče ali organ, ki je prejel dokumente v skladu z odstavkom 1 tega člena, do konca delovnega dne po dnevu prejema pošlje:

(a) organu, ki je posredoval dokumente, potrdilo o prejemu v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 64* ali

(b) upniku ali banki, ki je posredovala dokumente, potrdilo o prejemu na najhitrejši možen način.

Sodišče ali organ, ki je prejel dokumente v skladu z odstavkom 1 tega člena, uporabi standardni obrazec, ki je določen v izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 52(2).“;

(4) člen 36 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Vloga za pravno sredstvo v skladu s členom 33, 34 ali 35 se vloži na obrazcu za odobritev pravnega sredstva, pripravljenem na podlagi izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 52(2).

Vloga se lahko vloži kadar koli in predloži z uporabo:

(a) katerega koli komunikacijskega sredstva, tudi elektronskega, ki je skladno s postopkovnimi pravili države članice, v kateri se vloži vloga;

(b) elektronskih komunikacijskih sredstev iz člena 5 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 65*.“;

(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Razen kadar je vlogo vložil dolžnik v skladu s členom 34(1), točka (a), ali členom 35(3), se odločitev o vlogi sprejme po tem, ko sta obe stranki dobili priložnost, da predstavita svoje argumente, tudi z ustreznimi sredstvi komunikacijske tehnologije, ki so na voljo in sprejemljiva v skladu s pravom vsake zadevne države članice ali na podlagi Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 66*.“.

Člen 22
Spremembe Uredbe (EU) 2015/848 67

Uredba (EU) 2015/848 se spremeni:

(1) v členu 42, odstavek 3, se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Sodelovanje iz odstavka 1 tega člena se izvaja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba]*.“;

(2) člen 53 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 53
Pravica do prijave terjatve

Vsak tuji upnik lahko prijavi terjatve v postopku v primeru insolventnosti s katerimi koli sredstvi obveščanja, ki so sprejemljiva na podlagi prava države, v kateri se postopek uvede, ali z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev iz člena 5 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 68*.

Zastopanost prek odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka le zaradi prijave terjatev ni obvezna.“;

(3) v členu 57, odstavek 3, se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Sodelovanje iz odstavka 1 tega člena se izvaja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba]*.“.

POGLAVJE VIII

SPREMEMBE PRAVNIH AKTOV NA PODROČJU PRAVOSODNEGA SODELOVANJA V KAZENSKIH ZADEVAH

Člen 23
Spremembe Uredbe (EU) 2018/1805 69

Uredba (EU) 1805/2018 se spremeni:

(1) v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Sklep o začasnem zavarovanju se posreduje s potrdilom o začasnem zavarovanju. Organ izdajatelj potrdilo o začasnem zavarovanju iz člena 6 te uredbe posreduje neposredno izvršitvenemu organu oziroma, kadar je ustrezno, osrednjemu organu iz člena 24(2) te uredbe v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 70*.“;

(2) v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Izvršitveni organ poroča organu izdajatelju o izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju, vključno z opisom začasno zavarovanega premoženja in, če je na voljo, oceno njegove vrednosti. Poročanje se izvede v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 71* in brez nepotrebnega odlašanja, potem ko je bil izvršitveni organ obveščen o izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju.“;

(3) v členu 8 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Morebitna odločitev o nepriznanju ali neizvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju se sprejme nemudoma in se takoj sporoči organu izdajatelju v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 72*.“;

(4) v členu 9 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Izvršitveni organ odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o začasnem zavarovanju nemudoma sporoči organu izdajatelju v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 73*.“;

(5) V členu 10 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Izvršitveni organ takoj in v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 74* obvesti organ izdajatelj o odlogu izvršitve sklepa o začasnem zavarovanju, pri čemer navede razloge za odlog in, če je mogoče, predvideno trajanje odloga.

3. Ko ni več razlogov za odlog, izvršitveni organ takoj sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju in o tem obvesti organ izdajatelj v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 75*.“;

(6) v členu 12 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Izvršitveni organ lahko ob upoštevanju okoliščin primera organu izdajatelju predloži obrazloženo zahtevo, da omeji obdobje začasnega zavarovanja premoženja. Takšna zahteva se skupaj z vsemi relevantnimi dokazili posreduje v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 76*. Organ izdajatelj pri obravnavi takšne zahteve upošteva vse interese, tudi interese izvršitvenega organa. Organ izdajatelj se na zahtevo odzove čim prej. Če se organ izdajatelj ne strinja z omejitvijo, o razlogih za to obvesti izvršitveni organ. V tem primeru ostane premoženje začasno zavarovano v skladu z odstavkom 1 tega člena. Če se organ izdajatelj ne odzove v šestih tednih od prejema zahteve, izvršitveni organ ni več obvezan, da izvrši sklep o začasnem zavarovanju.“;

(7) v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Sklep o odvzemu se posreduje s potrdilom o odvzemu. Organ izdajatelj potrdilo o odvzemu iz člena 17 te uredbe posreduje neposredno izvršitvenemu organu oziroma, kadar je ustrezno, osrednjemu organu iz člena 24(2) te uredbe v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 77*.“;

(8) v členu 16, odstavek 3, se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Organ izdajatelj takoj obvesti izvršitveni organ v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 78*, kadar: […]“.;

(9) v členu 18 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. Izvršitveni organ takoj po zaključku izvršitve sklepa o odvzemu organ izdajatelj obvesti o izidu izvršitve v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 79*.“;

(10) v členu 19 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Morebitna odločitev o nepriznanju ali neizvršitvi sklepa o odvzemu se sprejme nemudoma in se takoj sporoči organu izdajatelju v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 80*.“;

(11) v členu 20 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Izvršitveni organ odločitev o priznanju in izvršitvi sklepa o odvzemu nemudoma sporoči organu izdajatelju v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 81*.“;

(12) v členu 21 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Izvršitveni organ nemudoma in v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 82* obvesti organ izdajatelj o odlogu izvršitve sklepa o odvzemu, pri čemer navede razloge za odlog in, če je mogoče, predvideno trajanje odloga.“;

(13) v členu 21 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4. Ko ni več razlogov za odlog, izvršitveni organ nemudoma sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sklepa o odvzemu in o tem obvesti organ izdajatelj v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 83*.“;

(14) v členu 27 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Organ izdajatelj v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 84* takoj obvesti izvršitveni organ o umiku sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu ter o kakršni koli odločitvi ali ukrepu, zaradi katerega je sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu umaknjen.

3. Izvršitveni organ preneha z izvršitvijo sklepa o začasnem zavarovanju ali sklepa o odvzemu, takoj ko prejme obvestilo organa izdajatelja v skladu z odstavkom 2 tega člena, kolikor izvršitev še ni končana. Izvršitveni organ brez nepotrebnega odlašanja in v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 85* pošlje potrdilo o prenehanju državi izdajateljici.“;

(15) v členu 31(2) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Posvetovanja ali vsaj rezultati teh posvetovanj se zabeležijo v skladu s členom 3 Uredbe (EU) …/… [ta uredba] 86*.“.

POGLAVJE IX
KONČNE DOLOČBE

Člen 24
Prehodne določbe

1.Države članice začnejo uporabljati decentralizirani sistem informacijske tehnologije iz člena 3(1) ter člena 5(1) in (2) s prvim dnem v mesecu, ki sledi obdobju dveh let po sprejetju izvedbenega akta iz člena 12(3).

Navedeni decentralizirani sistem informacijske tehnologije uporabljajo v postopkih, ki se začnejo od dneva, navedenega v prvem pododstavku.

2.Države članice začnejo uporabljati decentraliziran sistem informacijske tehnologije iz člena 3(1) ter člena 5(1) in (2) s prvim dnem v mesecu, ki sledi obdobju dveh let po sprejetju izvedbenega akta iz člena 12(4).

Navedeni decentralizirani sistem informacijske tehnologije uporabljajo v postopkih, ki se začnejo od dneva, navedenega v prvem pododstavku.

3.Države članice začnejo uporabljati decentraliziran sistem informacijske tehnologije iz člena 3(1) ter člena 5(1) in (2) s prvim dnem v mesecu, ki sledi obdobju dveh let po sprejetju izvedbenega akta iz člena 12(5).

Navedeni decentralizirani sistem informacijske tehnologije uporabljajo v postopkih, ki se začnejo od dneva, navedenega v prvem pododstavku.

4.Države članice začnejo uporabljati decentraliziran sistem informacijske tehnologije iz člena 3(1) ter člena 5(1) in (2) s prvim dnem v mesecu, ki sledi obdobju dveh let po sprejetju izvedbenega akta iz člena 12(6).

Navedeni decentralizirani sistem informacijske tehnologije uporabljajo v postopkih, ki se začnejo od dneva, navedenega v prvem pododstavku.

Člen 25
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [prvi dan meseca, ki sledi obdobju dveh let po datumu začetka veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Vsebina

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.1.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.1.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.1.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.2.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.5.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.6.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja

1.2.Zadevna področja

Razdelek 1: Enotni trg, inovacije in digitalno, sklop politik: evropske strateške naložbe

1.3. Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

☒ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 87

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

Splošna cilja te pobude sta:

– izboljšati učinkovitost čezmejnega pravosodnega sodelovanja v EU v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter

– prispevati k olajšanju dostopa do sodnega varstva z odpravo ovir in neučinkovitosti.

Ta splošna cilja sta neposredno povezana s prizadevanji za digitalno preobrazbo pravosodja iz Uredbe (EU) 2021/694 88 (program Digitalna Evropa), zlasti kot je opredeljena v njenih uvodnih izjavah 47 in 52, ter iz specifičnega cilja 5 Priloge k navedeni uredbi.

1.4.2.Specifični cilji

Specifični cilj št. 1

Cilj pobude je izboljšati učinkovitost čezmejnega pravosodnega sodelovanja v EU v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah z določitvijo obvezne uporabe digitalnih komunikacijskih kanalov med pristojnimi organi.

Specifični cilj št. 2

V okviru čezmejnih interakcij v EU je cilj pobude premagati sedanje ovire in prispevati k lažjemu dostopu do sodnega varstva. To bo doseženo z določitvijo, da morajo države članice sprejemati in priznavati elektronske vloge državljanov in podjetij, z uvedbo možnosti za elektronsko plačevanje taks in z omogočanjem, da stranke v postopku sodelujejo prek tehnologije za komunikacijo na daljavo (videokonference).

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Pričakovani rezultati in posledice te pobude za ciljne skupine so:

– izboljšani učinkovitost in odpornost nacionalnih pristojnih organov, ki sodelujejo v postopkih čezmejnega pravosodnega sodelovanja;

– prihranek časa in stroškov za državljane, družbe, delavce v pravni stroki, sodišča in druge pristojne organe;

– zmanjšanje upravnega bremena sodišč in drugih pristojnih organov pri obravnavi čezmejnih zadev;

– možnosti za znatno povečanje uporabe obstoječih čezmejnih instrumentov EU, zlasti v civilnih zadevah, zaradi lažje komunikacije državljanov, pravnih zastopnikov in podjetij z nacionalnimi pristojnimi organi in obratno;

– pozitiven družbeni vpliv z vidika dostopa do sodnega varstva, saj bo mogoče zahtevke, zahteve in druge dokumente vlagati elektronsko ter naroke izvajati na daljavo;

– pozitiven gospodarski vpliv z vidika večje učinkovitosti zaradi manjšega upravnega bremena, poštnih in logističnih stroškov;

– pozitiven okoljski vpliv, predvsem zaradi manjše porabe papirja in potrošnega materiala za tiskanje, manjše potrebe po potovanjih in manjše odvisnosti od tradicionalnih logističnih načinov pošiljanja dokumentov.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Kazalnik št. 1 (specifični cilj št. 1)

Število elektronskih izmenjav prek decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, vzpostavljenega z Uredbo. Ta kazalnik bo:

– vzpostavljen za področje uporabe enega ali več postopkov pravosodnega sodelovanja na podlagi prava EU (npr. evropski nalog za prijetje in predajo);

– merjen glede na število izmenjav, ki potekajo prek tradicionalnih (obstoječih) sredstev komunikacije. Primerjava se bo izvajala le v kontrolni skupini pristojnih organov, ki jo bodo predlagale države članice;

– spremljan na letni ravni, spremljanje pa se bo začelo ne prej kot eno leto po začetku digitalnih izmenjav v okviru spremljanih postopkov in bo trajalo najmanj pet let.

Kazalnik št. 2 (specifični cilj št. 2)

Število elektronskih zahtevkov, zahtev in predloženih dokumentov, ki se pošljejo in prejmejo prek decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, vzpostavljenega z Uredbo. Ta kazalnik bo:

– vzpostavljen za področje uporabe enega ali več postopkov pravosodnega sodelovanja na podlagi prava EU, pri katerih lahko posamezniki in podjetja vložijo zahtevek pri pristojnem nacionalnem organu (npr. evropski postopek v sporih majhne vrednosti);

– merjen glede na število zahtevkov, ki se izmenjajo prek tradicionalnih (obstoječih) sredstev komunikacije. Primerjava se bo izvajala le v kontrolni skupini pristojnih organov, ki jo bodo predlagale države članice;

– spremljan na letni ravni, spremljanje pa se bo začelo ne prej kot eno leto po začetku veljavnosti obveznosti sprejemanja elektronskih vlog v okviru spremljanih postopkov in bo trajalo najmanj pet let.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Ta pobuda se bo izvajala v več fazah. Po začetku veljavnosti te uredbe se bo začelo delo za sprejetje izvedbenega akta, v katerem bodo opredeljeni tehnični pogoji za digitalizacijo prvega, prednostnega sklopa instrumentov pravosodnega sodelovanja v okviru področja uporabe Uredbe, sledila pa bo tehnična izvedba. Vzporedno bo potekalo delo za pripravo izvedbenega akta za naslednji sklop prednostnih instrumentov. Predvideva se, da bo v enem sklopu obravnavana digitalizacija šestih do desetih pravnih instrumentov, s ciljem, da se do leta 2029 doseže polna digitalizacija vseh zadevnih pravnih instrumentov na področju civilnega, gospodarskega in kazenskega prava.

Začasno časovnico izvajanja je mogoče ponazoriti, kot sledi:

– 2022: sprejetje uredbe;

– 2023: sprejetje izvedbenega akta, v katerem bodo opredeljeni vidiki digitalizacije instrumentov iz sklopa 1;

– 2024–2025: tehnična izvedba decentraliziranega sistema informacijske tehnologije za instrumente iz sklopa 1;

– 2025: sprejetje izvedbenega akta, v katerem bodo opredeljeni vidiki digitalizacije instrumentov iz sklopa 2;

– 2026–2027: tehnična izvedba decentraliziranega sistema informacijske tehnologije za instrumente iz sklopa 2;

– 2027: sprejetje izvedbenega akta, v katerem bodo opredeljeni vidiki digitalizacije instrumentov iz sklopa 3;

– 2027–2028: tehnična izvedba decentraliziranega sistema informacijske tehnologije za instrumente iz sklopa 3;

– 2028: sprejetje izvedbenega akta, v katerem bodo opredeljeni vidiki digitalizacije instrumentov iz sklopa 4;

– 2028–2029: tehnična izvedba decentraliziranega sistema informacijske tehnologije za instrumente iz sklopa 4.

Kljub temu bodo tudi po letu 2029 potrebne dodatne izvedbene dejavnosti, da se zagotovijo nadaljnje usklajevanje, tehnično upravljanje, vzdrževanje, podpora in spremljanje.

Vsi ukrepi po letu 2027 bodo odvisni od razpoložljivosti dodelitev v naslednjem večletnem finančnem okviru in ne vplivajo na prihodnji predlog Komisije za večletni finančni okvir po letu 2027.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno)

Namen pobude je izboljšati učinkovitost in odpornost čezmejnega pravosodnega sodelovanja ter dostop do sodnega varstva v zvezi z več pravnimi instrumenti pravosodnega sodelovanja EU z uvedbo celovitih določb o digitalizaciji. Čeprav že obstajajo nekateri dobri pilotni projekti, kot je prikazano v oceni učinka 89 , pa s prostovoljnim sodelovanjem ni mogoče doseči ciljev pobude. Razlog za to je tudi pravna negotovost (npr. glede priznavanja elektronskih dokumentov, podpisov in žigov), ki je ni mogoče preseči brez usklajenega zakonodajnega ukrepanja, ki je mogoče le na ravni EU.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno)

Pobuda bo prispevala k učinkovitejšemu in odpornejšemu čezmejnemu pravosodnemu sodelovanju v EU in lažjemu dostopu do sodnega varstva, z njo pa se bo potencialno tudi povečala uporaba zadevnega pravnega reda Unije. Več informacij o pričakovani pozitivni dodani vrednosti je na voljo v oddelku o učinkih zgoraj.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Pri pobudi se upoštevajo spoznanja iz različnih pilotnih primerov uporabe, izvedenih prostovoljno v okviru razvoja sistema e-CODEX 90 .

Pobuda pa temelji tudi na novejših izkušnjah, pridobljenih pri prenovitvi uredb o vročanju pisanj 91 in pridobivanju dokazov 92 , pri katerih so bili prvič uvedeni vidiki v zvezi z obvezno uporabo decentraliziranega sistema informacijske tehnologije za digitalno čezmejno komunikacijo.

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Ta pobuda sledi sporočilu Komisije o digitalizaciji pravosodja v Evropski uniji, ki je bilo sprejeto 2. decembra 2020 93 .

Vzpostavlja sinergije s:

– predlogom uredbe o računalniško podprtem sistemu za komunikacijo v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (sistem e-CODEX) 94 , saj bi bili predvidene elektronske izmenjave in decentraliziran sistem informacijske tehnologije, na katerem bi temeljile, odvisni od sistema e-CODEX kot tehnične rešitve za varno in interoperabilno čezmejno komunikacijo;

– Uredbo (EU) št. 910/2014 95 (uredba e-IDAS), saj se s to pobudo uvaja uporaba kvalificiranih storitev zaupanja (kvalificirani elektronski žigi in podpisi) v okviru elektronske komunikacije, ki poteka prek decentraliziranega sistema informacijske tehnologije.

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

S pobudo bo v celoti ponovno uporabljen gradnik e-dostava ter po možnosti gradnik e-identifikacija in storitve zaupanja, ki sta bila razvita v okviru programa Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). Poleg tega je cilj pobude ponovna uporaba platforme, razvite v okviru digitalnega sistema za izmenjavo e-dokazov (eEDES). Kljub izkoriščanju teh sinergij pa bo potrebno financiranje za digitalizacijo komunikacije v okviru postopkov pravosodnega sodelovanja, ki trenutno poteka prek tradicionalnih sredstev (tj. v papirni obliki). Izvajanje se bo začelo s pripravljalno analizo in končalo z uvedbo in operacionalizacijo rešitve.

Države članice bodo lahko za vzpostavitev/izboljšanje svojih zadevnih nacionalnih infrastruktur zaprosile za financiranje iz obstoječih programov Unije – zlasti iz sredstev za kohezijsko politiko in programa Pravosodje 96 .

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻ od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☒ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2022 in 2029 97 ,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 98

☒ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☒ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Uredba bo prvič pregledana pet let po njeni polni uporabi in nato vsakih pet let. Komisija bo o ugotovitvah poročala Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.1.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.1.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Ta uredba ne vpliva na obstoječe načine upravljanja in kontrolne sisteme, ki jih uporablja Komisija.

Uredba med drugim vzpostavlja digitalni kanal za elektronsko komunikacijo med pristojnimi nacionalnimi organi za celoten korpus prava EU na področju čezmejnega pravosodnega sodelovanja v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah.

To zahteva razvoj tehničnih specifikacij in standardov, razvoj programske opreme in usklajevanje dejavnosti nacionalnih organov. Glede na trenutno nizko raven digitalizacije komunikacije v čezmejnih zadevah v državah članicah je v Uredbi predvideno, da bo Komisija razvila programsko opremo (referenčna izvedba). Poleg tega je v Uredbi predviden razvoj točke dostopa na ravni EU na evropskem portalu e-pravosodje za državljane in podjetja.

Za izpolnjevanje teh nalog je treba službe Komisije ustrezno opremiti. Potrebni viri znašajo skupno 22 EPDČ za obdobje do vključno 2027, brez storitev, ki jih zagotavljajo zunanji izvajalci.

Za leto 2022:

– 1 EPDČ za delo na pravnem področju in področju politike, vključno z usklajevanjem z nacionalnimi pristojnimi organi;

– 1 EPDČ za izvedbene dejavnosti na področju informacijske tehnologije (poslovno upravljanje, vodenje projektov in upravljanje pogodb).

Za obdobje 2023–2027 (na leto):

– 2 EPDČ za delo na pravnem področju in področju politike, vključno z usklajevanjem z nacionalnimi pristojnimi organi;

– 2 EPDČ za izvedbene dejavnosti na področju informacijske tehnologije (poslovno upravljanje, vodenje projektov in upravljanje pogodb).

2.1.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Glavna ugotovljena tveganja se nanašajo na:

(a) prekoračitve rokov in stroškov zaradi nepredvidenih težav pri uvajanju informacijske tehnologije v zvezi z razvojem decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, zlasti referenčne izvedbene programske opreme, ki naj bi jo razvila Komisija. To tveganje je ublaženo z dejstvom, da ključni gradniki, ki jih je mogoče uporabiti za razvoj decentraliziranega sistema informacijske tehnologije, že obstajajo in so primerni za uporabo, in sicer sistem e-CODEX (ki temelji na gradniku e-dostava) in digitalni sistem za izmenjavo e-dokazov.

To tveganje bo obravnavano z izvajanjem standardnih sistemov notranje kontrole, zlasti s kontrolami pri vodenju projektov, ki se uporabljajo za vse sisteme, ki jih razvije Komisija (tj. upravljavski nadzor, vodenje projektov in upravljanje tveganj);

(b) zamude pri izvajanju in uvajanju pri zadevnih organih držav članic. To tveganje bo ublaženo z zagotovitvijo izvedljivosti in dogovorom o časovnem načrtu izvajanja ob pripravi izvedbenih aktov, pa tudi z rednim spremljanjem in zagotavljanjem tehnične podpore nacionalnim organom, odgovornim za izvajanje.

Ta uredba ne vpliva na stroškovno učinkovitost obstoječih kontrol Komisije.

2.2.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Obstoječi ukrepi za preprečevanje goljufij, ki se uporabljajo za Komisijo, bodo zajemali odobritve, potrebne za to uredbo.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka

dif./nedif. 99

držav Efte 100

držav kandidatk 101

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

02.04.05.01

nedif.

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

[XX YY YY YY]

DA/NE

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☒ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

številka

GD JUST

Leto
2022

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

SKUPAJ

• Odobritve za poslovanje

Proračunska vrstica 102 : 02.04.05.01

obveznosti

(1a)

0

1,700

4,000

1,500

4,000

4,000

15,200

plačila

(2a)

0

1,700

4,000

1,500

4,000

4,000

15,200

Proračunska vrstica

obveznosti

(1b)

plačila

(2b)

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 103

Proračunska vrstica

(3)

Odobritve za GD JUST
SKUPAJ 104

obveznosti

= 1a + 1b + 3

0

1,700

4,000

1,500

4,000

4,000

15,200

plačila

= 2a + 2b

+ 3

0

1,700

4,000

1,500

4,000

4,000

15,200

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	0	1,700	4,000	1,500	4,000	4,000	15,200
	plačila	(5)	0	1,700	4,000	1,500	4,000	4,000	15,200
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	= 4 + 6	0	1,700	4,000	1,500	4,000	4,000	15,200
	plačila	= 5 + 6	0	1,700	4,000	1,500	4,000	4,000	15,200

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)	obveznosti	(4)
	plačila	(5)
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)		(6)
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek)	obveznosti	= 4 + 6	0	1,700	4,000	1,500	4,000	4,000	15,200
	plačila	= 5 + 6	0	1,700	4,000	1,500	4,000	4,000	15,200

Razdelek večletnega finančnega
okvira

„Upravni odhodki“

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	SKUPAJ
GD JUST
• Človeški viri		0,304	0,608	0,608	0,608	0,608	0,608	3,344
• Drugi upravni odhodki		0,006	0,254	0,254	0,254	0,254	0,254	1,276
GD JUST SKUPAJ	odobritve	0,310	0,862	0,862	0,862	0,862	0,862	4,620

Odobritve iz RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,310

0,862

0,862

0,862

0,862

0,862

4,620

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

		Leto 2022	Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	0,310	2,562	4,862	2,362	4,862	4,862	19,820
	plačila	0,310	2,562	4,862	2,362	4,862	4,862	19,820

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

⇩

Leto
2022

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

vrsta 105

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNA CILJA št. 1 in 2 106

– realizacija

Število digitaliziranih postopkov pravosodnega sodelovanja v EU

5,343

10,686

Seštevek za specifična cilja št. 1 in 2

5,343

10,686

SKUPAJ

5,343

10,686

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☒ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2022

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

0,304

0,608

0,608

0,608

0,608

0,608

3,344

Drugi upravni odhodki

0,006

0,254

0,254

0,254

0,254

0,254

1,276

Seštevek za RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira

0,310

0,862

0,862

0,862

0,862

0,862

4,620

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira 107

Človeški viri

Drugi upravni odhodki
upravne narave

Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

0,310

0,862

0,862

0,862

0,862

0,862

4,620

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☒ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto
2022

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)

20 01 02 03 (delegacije)

01 01 01 01 (posredne raziskave)

01 01 01 11 (neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)

XX 01 xx yy zz 108

– na sedežu

– na delegacijah

01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)

01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

SKUPAJ

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

2 pravnika/referenta (AD): odgovorna za pripravo, ubeseditev in sprejetje izvedbenih aktov, analizo pravnih zahtev, organizacijo odborov in predsedovanje odborom ter povezovanje z eu-LISA.

1 vodja poslovanja (AD): odgovoren za povezovanje z deležniki nacionalnega organa države članice, opredeljevanje poslovnega poteka dela, poslovnih zahtev in zahtev glede produktov ter zagotavljanje svetovalnih storitev na kraju samem.

1 vodja projektov informacijske tehnologije (AD): odgovoren za razvoj in vzdrževanje decentraliziranega sistema informacijske tehnologije ter podporo temu sistemu, njegovo referenčno izvedbo, vodenje projektov ter upravljanje kakovosti in pogodb.

Zunanji sodelavci

3.2.5.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

–☒ se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske. V primeru pomembnejših sprememb med programi predložite Excelovo tabelo.

–◻ zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.

–◻ zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.6.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–☒ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto N 109	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–☒ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻ za lastna sredstva,

◻ za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 110
		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

(1) Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 326, 26.10.2012, str. 391).

(2) COM(2021) 700 final.

(3) Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (UL L 405, 2.12.2020, str. 40) in Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) (UL L 324, 10.12.2007, str. 79).

(4) Uredba (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (pridobivanje dokazov) (prenovitev) (UL L 405, 2.12.2020, str. 1).

(5) COM(2020) 710 final.

(6) V okviru tega predloga uredbe bi bilo treba načelo „privzeto digitalno“ razumeti kot način za izboljšanje učinkovitosti in odpornosti komunikacij ter zmanjšanje stroškov in upravnega bremena z določitvijo prednostne uporabe digitalnega komunikacijskega kanala.

(7) COM(2020) 690 final.

(8) COM(2020) 712 final.

(9) COM(2018) 225 final – 2018/0108 (COD).

(10) Sklepi Sveta o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope (2020/C 202 I/01) (UL C 202I, 16.6.2020, str. 1).

(11) Sklepi Sveta „Dostop do sodnega varstva – izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija“ (2020/C 342 I/01) (UL C 342I, 14.10.2020, str. 1).

(12) Vzpostavljen na podlagi sklepov Sveta z dne 9. junija 2016 o izboljšanju kazenskega pravosodja v kibernetskem prostoru.

(13) Sklepi Sveta „Evropski nalog za prijetje in postopki izročitve – sedanji izzivi in pot naprej“ (2020/C 419/09) (UL C 419, 4.12.2020, str. 23).

(14) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(15) COM(2021) 281 final.

(16) JOIN(2020) 18 final.

(17) COM(2020) 823 final.

(18) COM(2020) 713 final.

(19) Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 326, 26.10.2012, str. 47).

(20) SWD(2021) 392.

(21) https://data.europa.eu/doi/10.2838/118529.

(22) SWD(2021) 392.

(23) Glavno orodje informacijske tehnologije, ki je bilo do zdaj razvito na ravni EU kot enotna vstopna točka za dostop do informacij in storitev na področju pravosodja.

(24) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(25) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(26) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(27) SWD(2021) 392.

(28) Uredba (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (UL L 166, 11.5.2021, str. 1).

(29) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji. Zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti (COM(2020) 710 final).

(30) Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (UL L 405, 2.12.2020, str. 40).

(31) Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 (UL L 324, 10.12.2007, str. 79).

(32) Uredba (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (pridobivanje dokazov) (prenovitev) (UL L 405, 2.12.2020, str. 1).

(33) Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (UL L 174, 27.6.2001, str. 1).

(34) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(35) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(36) Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah (UL L 7, 10.1.2009, str. 1).

(37) Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (UL L 178, 2.7.2019, str. 1).

(38) Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 141, 5.6.2015, str. 19).

(39) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(40) Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L 399, 30.12.2006, str. 1).

(41) Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL L 199, 31.7.2007, str. 1).

(42) Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 189, 27.6.2014, str. 59).

(43) Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (UL L 303, 28.11.2018, str. 1).

(44) * DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive Sveta 2003/8/ES, okvirnih sklepov Sveta 2002/465/PNZ, 2002/584/PNZ, 2003/577/PNZ, 2005/214/PNZ, 2006/783/PNZ, 2008/909/PNZ, 2008/947/PNZ, 2009/829/PNZ in 2009/948/PNZ ter Direktive 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede digitalizacije pravosodnega sodelovanja.

(45) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(46) Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 326, 26.10.2012, str. 391).

(47) Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26.10.2010, str. 1); Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, 1.6.2012, str. 1); Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6.11.2013, str. 1). Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL L 65, 11.3.2016, str. 1); Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (UL L 132, 21.5.2016, str. 1); Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4.11.2016, str. 1).

(48) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(49) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(50) Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (UL L 132, 21.5.2016, str. 1).

(51) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(52) Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL L 399, 30.12.2006, str. 1).

(53) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(54) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(55) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(56) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(57) Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL L 199, 31.7.2007, str. 1).

(58) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(59) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(60) Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 189, 27.6.2014, str. 59).

(61) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(62) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(63) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(64) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(65) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(66) Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 141, 5.6.2015, str. 19).

(67) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(68) Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (UL L 303, 28.11.2018, str. 1).

(69) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(70) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(71) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(72) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(73) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(74) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(75) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(76) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(77) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(78) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(79) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(80) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(81) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(82) * Predlog uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (COM(2021) 759).

(83) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(84) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(85) * Uredba (EU) […] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v čezmejnih civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah ter o spremembi nekaterih aktov s področja pravosodnega sodelovanja (UL L …).

(86) Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(87) Uredba (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (UL L 166, 11.5.2021, str. 1).

(88) SWD(2021) 392.

(89) https://www.e-codex.eu/.

(90) Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (UL L 405, 2.12.2020, str. 40).

(91) Uredba (EU) 2020/1783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (pridobivanje dokazov) (prenovitev) (UL L 405, 2.12.2020, str. 1).

(92) COM(2020) 710 final.

(93) Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o računalniško podprtem sistemu za komunikacijo v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (sistem e-CODEX) in spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (COM(2020) 712).

(94) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(95) Uredba (EU) 2021/693 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Pravosodje in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1382/2013 (UL L 156, 5.5.2021, str. 21).

(96) Vsi ukrepi po letu 2027 bodo odvisni od razpoložljivosti dodelitev v naslednjem večletnem finančnem okviru in ne posegajo v prihodnji predlog Komisije glede večletnega finančnega okvira po letu 2027.

(97) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(98) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(99) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(100) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(101) Po uradni proračunski nomenklaturi.

(102) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(103) Odobritve bo GD JUST dal na voljo GD CNECT po sprejetju ustreznih delovnih programov.

(104) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(105) Kakor sta opisana v točki 1.4.2. „Specifični cilji …“.

(106) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(107) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(108) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(109) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	0,304	0,608	0,608	0,608	0,608	0,608	3,344
Drugi upravni odhodki	0,006	0,254	0,254	0,254	0,254	0,254	1,276
Seštevek za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	0,310	0,862	0,862	0,862	0,862	0,862	4,620

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira 107
Človeški viri
Drugi upravni odhodki upravne narave
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira