Bruselj, 1.12.2021

COM(2021) 757 final

2021/0393(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z digitalno izmenjavo informacij v primerih terorizma

{SWD(2021) 391 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) usklajuje preiskave in pregon hudih čezmejnih kaznivih dejanj v Evropi in zunaj nje. Kot vozlišče Evropske unije (EU) za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah podpira nacionalne organe, pristojne za preiskovanje in pregon.

Boj proti terorizmu spada med pristojnosti Eurojusta od njegove ustanovitve leta 2002 in ostaja ena od njegovih glavnih prednostnih nalog. Za učinkovit boj proti terorizmu je bistveno, da si pristojni organi učinkovito izmenjujejo ustrezne informacije med seboj in z agencijami in organi EU za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon terorističnih kaznivih dejanj.

V Sklepu Sveta 2005/671/PNZ z dne 20. septembra 2005 o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj 1 je navedeno, da so v boju proti terorizmu bistvenega pomena čim popolnejše in najnovejše informacije. Zaradi stalne prisotnosti in kompleksnosti terorističnih groženj se pojavlja potreba po večji izmenjavi informacij.

Glede na navedeno je v Sklepu Sveta 2005/671/PNZ določeno, da morajo vse države članice zbirati vse ustrezne informacije glede kazenskih preiskav in izsledkov teh preiskav v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na dve ali več držav članic, ter jih pošiljati Europolu 2 . Poleg tega morajo zbirati vse ustrezne informacije glede kazenskih pregonov in obsodb zaradi terorističnih kaznivih dejanj, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na dve ali več držav članic, ter jih pošiljati Europolu. Vsaka država članica mora tudi dati na voljo vse ustrezne informacije, ki jih zberejo njeni pristojni organi, o kazenskih postopkih v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji. Te informacije morajo biti hitro na voljo pristojnim organom druge države članice, v kateri bi se lahko uporabile za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon terorističnih kaznivih dejanj.

Od leta 2005 je postajalo le še očitneje, kako pomembna je izmenjava informacij med državami članicami ter Europolom in Eurojustom. Direktiva (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu 3 je spremenila Sklep Sveta 2005/671/PNZ za zagotovitev, da si države članice učinkovito in pravočasno izmenjujejo informacije ob upoštevanju resne grožnje, ki jo predstavljajo teroristična kazniva dejanja.

Eden od ključnih vidikov dela Eurojusta na tem področju je evropska pravosodna protiteroristična evidenca (v nadaljnjem besedilu: protiteroristična evidenca). Vzpostavljena je bila septembra 2019 na podlagi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ. Države članice za protiteroristično evidenco zagotavljajo informacije o sodnih postopkih v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji v svoji jurisdikciji. Ti podatki se v sistemu Eurojusta za obdelavo podatkov, tj. sistemu vodenja zadev Eurojusta, shranjujejo in navzkrižno preverjajo na enak način kot operativni podatki, povezani s primeri pravosodnega sodelovanja v teku, ki jih podpira ta agencija. Namen tega je prepoznati morebitne povezave med sodnimi postopki za boj proti terorizmu in morebitne potrebe po usklajevanju, ki izhajajo iz teh povezav. Izboljšanje delovanja protiteroristične evidence je bilo na podlagi ugotovitev študije o digitalnem kazenskem pravosodju 4 opredeljeno kot ena od ključnih prednostnih nalog evropskega kazenskega prava.

Eurojust je z začetkom veljavnosti Uredbe (EU) 2018/1727 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah 5 (v nadaljnjem besedilu: uredba o Eurojustu) decembra 2019 dobil nov pravni okvir in bil preoblikovan v agencijo EU. Ker je bila uredba o Eurojustu sprejeta pred vzpostavitvijo protiteroristične evidence, ta evidenca in njene naloge v tej uredbi niso bile določene. To ustvarja pravne negotovosti, zlasti zaradi nejasnega razmerja med Sklepom Sveta 2005/671/PNZ in uredbo o Eurojustu.

Obstajajo še druge težave glede podatkov, ki si jih nacionalni organi izmenjujejo z Eurojustom. Trenutno Eurojust od nacionalnih organov pogosto ne prejme potrebnih podatkov za navzkrižno preverjanje informacij o primerih terorizma v skladu s Sklepom Sveta 2005/671/PNZ in hudih kaznivih dejanjih v skladu s členom 21 uredbe o Eurojustu. Razlogov za to je več. Sklep Sveta 2005/671/PNZ najprej ni dovolj natančen, saj je bilo predvideno, da bi moral imeti precej širše področje uporabe. Čeprav zagotavlja nekatere smernice o vrsti informacij, ki jih morajo države članice pošiljati Eurojustu, še vedno ni dovolj natančen. Poleg tega se informacije pogosto ne izmenjujejo, ker ni varnih komunikacijskih kanalov in ker ročno pridobivanje informacij povzroča upravno breme, saj bolj strukturirana in avtomatizirana izmenjava podatkov ni mogoča brez nadaljnje digitalizacije.

Prav tako sedanji sistem vodenja zadev in okolje za obdelavo podatkov omejujeta proaktivnejšo vlogo Eurojusta pri digitaliziranem pravosodnem sodelovanju. Inovativnega orodja, kot je protiteroristična evidenca, za katero sta potrebna varna digitalna izmenjava in navzkrižno preverjanje podatkov, ni mogoče pravilno vključiti v tehnično zastarel sistem vodenja zadev Eurojusta in ga ta sistem ne more podpirati. Poleg tega se tehnična zasnova sistema vodenja zadev odraža v uredbi o Eurojustu. Navedena uredba omejuje vzpostavitev sistema vodenja zadev na začasne delovne datoteke, s katerimi se podpira upravno spremljanje odprtih zadev, in seznam 6 . Ne določa izrecno, da je treba v tem sistemu vzpostaviti dodatno podatkovno zbirko protiteroristične evidence. Obdelava osebnih podatkov zunaj sistema vodenja zadev je prepovedana 7 . Zato tudi vzpostavitev dodatne podatkovne zbirke protiteroristične evidence zunaj tega sistema ni pravno mogoča.

Obstajajo tudi praktične in pravne ovire glede sodelovanja s tožilci za zvezo iz tretjih držav. Eurojust je pred začetkom veljavnosti uredbe o Eurojustu sklenil sporazume o sodelovanju z 12 tretjimi državami 8 . Vanje so vključene določbe o izmenjavi podatkov, varovalih za varstvo podatkov in praktičnem sodelovanju. Zaradi lažjega sodelovanja dopuščajo, da so tožilci za zvezo napoteni v Eurojust. Ti tožilci za zvezo sodelujejo s kolegi iz držav članic EU in v skladu z veljavnimi sporazumi o sodelovanju zagotavljajo podporo v čezmejnih preiskavah, v katere je vključena njihova država. Vendar v uredbi o Eurojustu ti tožilci za zvezo ali njihov dostop do sistema vodenja zadev sploh niso omenjeni. Zato trenutno ni jasno, kako se lahko podatki, vključno z osebnimi, učinkovito in varno izmenjujejo s tožilci za zvezo iz tretjih držav v skladu z uredbo o Eurojustu.

Zato je cilj tega predloga omogočiti, da bi Eurojust izpolnjeval močnejšo, proaktivnejšo vlogo, predvideno v uredbi o Eurojustu, pri podpiranju in krepitvi usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi organi, pristojnimi za preiskovanje in pregon hudih kaznivih dejanj, zlasti terorističnih kaznivih dejanj, s tem da se:

·Eurojustu omogoči, da učinkoviteje prepozna povezave med vzporednimi čezmejnimi preiskavami in pregoni v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji ter državam članicam proaktivno zagotavlja povratne informacije o teh povezavah,

·omogoči učinkovitejša in varnejša izmenjava podatkov med državami članicami, Eurojustom in tretjimi državami.

Za dosego teh ciljev je namen predloga tudi zagotoviti pravno varnost v zvezi z natančnim obsegom obveznosti za izmenjavo informacij v primerih terorizma in razmerjem s Sklepom Sveta 2005/671/PNZ, za kar so potrebne vsebinske spremembe uredbe o Eurojustu in Sklepa Sveta 2005/671/PNZ.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog je bil napovedan v sporočilu Komisije o digitalizaciji pravosodja v EU 9 v sklopu širše pobude za omogočanje varne elektronske komunikacije ter izmenjave informacij in dokumentov med sodišči, nacionalnimi organi in agencijami na področju pravosodja in notranjih zadev. V skladu s Sporočilom temelji na orodju e-CODEX 10 kot zlatem standardu za varno digitalno komunikacijo v čezmejnih sodnih postopkih. V okviru svežnja za digitalizacijo pravosodja ter skupaj s pobudama o digitalizaciji čezmejnega pravosodnega sodelovanja in platformi za sodelovanje skupnih preiskovalnih skupin je eden od predlogov iz delovnega načrta Komisije za leto 2021 pod naslovom Nova spodbuda za evropsko demokracijo 11 .

V predlogu se prav tako upošteva predlog Komisije za direktivo (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta 12 o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ, da bi se uskladil z Direktivo (EU) 2016/680 13 (direktiva o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj). V celotnem zakonodajnem postopku bo potrebno tesno sodelovanje za zagotovitev skladnosti sprememb.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Pomen izboljšanja digitalne izmenjave podatkov o primerih terorizma in posodobitve sistema vodenja zadev Eurojusta je bil poudarjen v več dokumentih na visoki ravni, kot so strategija EU za varnostno unijo 14 , agenda EU za boj proti terorizmu 15 in strategija EU za boj proti organiziranemu kriminalu 16 . V zadnjenavedenem je Komisija napovedala, da bo podprla posodobitev sistem vodenja zadev Eurojusta, da bi mu pomagala pri zagotavljanju povratnih informacij za nacionalne organe in pri razvoju pravosodnih povezav med preiskavami v teku.

V predlogu se prav tako v celoti upošteva pooblastilo, ki ga je Svet dal Evropski komisiji za pogajanja o nadaljnjih sporazumih o sodelovanju med Eurojustom in še 13 tretjimi državami 17 .

Upošteva se tudi sodelovanje Eurojusta z drugimi organi in agencijami EU, in sicer Evropskim javnim tožilstvom 18 , Europolom kot agencijo EU za policijsko sodelovanje 19 , Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) 20 in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) 21 , ter pomen varne izmenjave podatkov in vzpostavitve povezav s sistemom za iskanje po načelu „zadetek / ni zadetka“ med nekaterimi od njih.

Ker so informacije, ki se izmenjujejo, zelo občutljive, je bistvenega pomena, da se pri uporabi pristopa k digitalizaciji pravosodja na podlagi zbirke orodij, tudi s tem predlogom, upoštevajo visoki standardi kibernetske varnosti. To je skladno s pristopom, orisanim v strategiji EU za kibernetsko varnost 22 in v predlogu Komisije za direktivo o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji 23 , katerega cilj je nadaljnje izboljšanje zmogljivosti kibernetske varnosti javnih in zasebnih subjektov, pristojnih organov in celotne Unije na področju kibernetske varnosti in zaščite kritične infrastrukture. Ker sodstvo v državah članicah ni zajeto s področjem uporabe direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, je bistvenega pomena, da države članice sprejmejo nacionalne ukrepe, ki bodo zagotavljali primerljivo raven kibernetske varnosti.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Pravna podlaga za spremembo uredbe o Eurojustu je člen 85 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). V skladu s členom 85 PDEU se struktura, delovanje, področje ukrepanja in naloge Eurojusta določijo z uredbo. To zajema tudi vzpostavitev varnih komunikacijskih kanalov med državami članicami EU in Eurojustom ter sodelovanje te agencije s tožilci za zvezo iz tretjih držav, napotenimi v Eurojust.

Kar zadeva spremembe Sklepa Sveta 2005/671/PNZ, ki se nanašajo na črtanje sklicevanj na Eurojust, so te spremembe le posledica sprememb uredbe o Eurojustu. Torej lahko prav tako temeljijo na členu 85 PDEU.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost) 

V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) se ukrepi na ravni EU sprejmejo le, če države članice zastavljenih ciljev ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni EU. Naravo in intenzivnost zadevnega ukrepa je treba tudi prilagoditi ugotovljeni težavi.

Teroristična kazniva dejanja so pogosto čezmejne narave, zato jih ni mogoče učinkovito preprečevati samo z ukrepanjem na nacionalni ravni. Zato so se države članice odločile sodelovati pri obravnavanju groženj, ki jih predstavlja terorizem. Prizadevajo si, da bi uskladile pravosodne odzive in sodelovale pri reševanju skupnih izzivov. Eurojust je kot agencija EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah jasen izraz tega prizadevanja držav članic, da s sodelovanjem svojim državljanom zagotovijo varnost.

Obstaja posebna potreba po ukrepanju na ravni EU, ker imajo predvideni ukrepi sami po sebi razsežnost EU. Z njimi naj bi se izboljšala sposobnost Eurojusta za ukrepanje. Naloga Eurojusta je podpirati in krepiti usklajevanje in sodelovanje med nacionalnimi pravosodnimi organi v zvezi s hudimi kaznivimi dejanji, vključno s terorizmom, ki vplivajo na dve ali več držav članic ali zahtevajo skupni pregon. Ta cilj je mogoče doseči samo na ravni EU v skladu z načelom subsidiarnosti. Države članice same ne morejo ustvariti ustreznejšega pravnega okvira za delovanje protiteroristične evidence in spremembo Sklepa 2005/671/PNZ. Zato mora EU vzpostaviti pravno zavezujoče instrumente za dosego teh rezultatov v skladu s pooblastili, ki so ji podeljena s pogodbami EU.

Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) PEU je treba naravo in intenzivnost zadevnega ukrepa prilagoditi ugotovljeni težavi. Pri vseh težavah, obravnavanih v tem predlogu, je treba državam članicam zagotoviti podporo na ravni EU za učinkovito odpravljanje teh težav.

Namen členov 1 in 2 predloga je bolje vključiti protiteroristično evidenco v pravni in tehnični okvir Eurojusta ter izboljšati sodelovanje s tožilci za zvezo iz tretjih držav. Eurojust brez teh sprememb ne more prepoznavati povezav med sočasnimi preiskavami in pregoni. Ne more izpolnjevati svoje bistvene vloge, ki je podpirati in krepiti sodelovanje med nacionalnimi organi držav članic pri preiskovanju in pregonu hudih oblik kaznivih dejanj, zlasti terorizma. Da bi lahko Eurojust v celoti opravil svojo bistveno nalogo, je treba zagotoviti usklajeno nadaljnje pravosodno ukrepanje.

Zaradi vse bolj čezmejne narave organiziranega kriminala in terorističnih organizacij, ki jo omogočajo digitalna komunikacijska orodja, je potreben tudi bolj usklajen pristop glede tretjih držav. V preiskave in pregon so pogosto vključeni organi zunaj EU. Skladno z načelom sorazmernosti ta predlog torej ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

Izbira instrumenta

Člen 1 predloga spreminja uredbo o Eurojustu. Pravno podlago za uredbo o Eurojustu zagotavlja člen 85 PDEU. Določa, da je Europol urejen z uredbo, sprejeto po rednem zakonodajnem postopku.

Člen 2 predloga spreminja Sklep Sveta, ki je bil sprejet pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009. Ker so te spremembe le posledica sprememb uredbe o Eurojustu, se lahko podredno vključijo v uredbo, ki spreminja uredbo o Eurojustu.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

Posvetovanja z deležniki

Opravljeno je bilo obsežno ciljno usmerjeno posvetovanje, da bi se pri pripravi predloga zagotovilo široko sodelovanje ustreznih deležnikov. Posvetovanja so zajemala dvostranske stike, sestanke z deležniki in strokovnjaki, pisne prispevke in anketo strokovnjakov s tega področja.

Komisija je s tem, da je vsem zadevnim stranem omogočila, da so izrazile svoja mnenja, zbrala širok in uravnotežen nabor stališč o tem vprašanju. V postopek posvetovanja so bili vključeni zlasti države članice, nacionalni organi, kot so nacionalni korespondenti za področje terorizma, tožilci in sodniki, Eurojust, njegovi nacionalni uradi in uprava, evropski koordinator za boj proti terorizmu, Europol, akademiki ter deležniki s področja temeljnih pravic in varstva podatkov.

Poleg tega so o zadevi 17. junija 2021 razpravljali v okviru strokovne skupine Komisije za kazenskopravno politiko EU, ki jo sestavljajo akademiki in strokovnjaki s področja kazenskega prava EU, 24. junija 2021 pa v okviru strokovne skupine Komisije za digitalno kazensko pravosodje, ki jo sestavljajo strokovnjaki držav članic.

Vsi deležniki so na splošno odobravali pobudo in se strinjali z opredeljenimi težavnimi področji. Deležniki so bili precej jasni glede informacij, ki naj bi se izmenjevale z Eurojustom: to bi morali biti podatki, potrebni za identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo preiskave. Anketiranci so bili na splošno zadovoljni z obsegom podatkov, zbranih s sedanjo predlogo za protiteroristično evidenco Eurojusta. 

Odločno so podprli uvedbo varnih komunikacijskih kanalov med državami članicami in Eurojustom. Eurojust bi želel imeti varne komunikacijske kanale za vse operativne osebne podatke, ki so mu poslani. Številni deležniki so opozorili, da trenutni sistem vodenja zadev ne bi mogel izpolnjevati nalog, predvidenih za protiteroristično evidenco.

Prevladovalo je splošno soglasje, da bi morali imeti tožilci za zvezo operativni dostop do sistema vodenja zadev. Države članice in strokovnjaki Eurojusta so poudarili, da bi morale imeti tretje države, ki so sklenile sporazum o sodelovanju in lahko zato v Eurojust napotijo tožilca za zvezo, možnost, da neodvisno odpirajo in zaključujejo zadeve.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Predlog temelji na ugotovitvah študije o digitalnem kazenskem pravosodju 24 . V njej so bile pregledane potrebe in možnosti za oblikovanje „čezmejnega digitalnega kazenskega pravosodja“, tj. hitre, zanesljive in varne infrastrukture IT, ki bi nacionalnim organom, pristojnim za pregon, v državah članicah omogočila stike s sorodnimi nacionalnimi organi ter agencijami in organi EU s področja pravosodja in notranjih zadev.

Ocena učinka

Ocena učinka ni bil izvedena, saj je predlog namenjen zlasti vzpostavitvi posodobljene tehnične rešitve, ki bi podpirala organe držav članic in Eurojust, ne da bi se spremenila glavna načela, ki so podlaga za veljavni pravni okvir za sodelovanje.

Službe Komisije pa so vseeno pripravile podporni analitični dokument v obliki delovnega dokumenta služb Komisije 25 , ki je priložen predlogu. V delovnem dokumentu služb Komisije so podrobno opisane težave, proučeni z njimi povezani dejavniki in določeni cilji predloga. Predlagana rešitev je analizirana z vidika učinkovitosti, pa tudi morebitnih vplivov na temeljne pravice.

Glavne opredeljene težave v tem analitičnem podpornem dokumentu so bile, da Eurojust od pristojnih nacionalnih organov ne prejema celovitih informacij o zadevah, da sistem vodenja zadev Eurojusta ne podpira avtomatiziranega prepoznavanja povezav in da sodelovanje s tožilci za zvezo iz tretjih držav ni učinkovito. Kot rešitev se priporoča, da se pojasni in okrepi obveznost izmenjave informacij o primerih terorizma z Eurojustom, posodobi sistem vodenja zadev Eurojusta in izboljša pravna podlaga za sodelovanje s tožilci za zvezo iz tretjih držav.

Z učinkovitejšo izmenjavo podatkov med nacionalnimi organi in Eurojustom, vključno z uporabo varnih komunikacijskih kanalov, bi se morala precej izboljšati sposobnost te agencije za prepoznavanje povezav med odprtimi in končanimi postopki. Enak cilj ima tudi posodobitev okolja Eurojusta za obdelavo podatkov. Prepoznavanje takih povezav bi moralo pravosodnim organom pomagati, da bi v različnih fazah nacionalnih postopkov uspešno identificirali in kazensko preganjali osumljence terorističnih kaznivih dejanj ali osebe, vpletene v druga huda kazniva dejanja in povezane s takimi osumljenci. Če bi se Eurojustu omogočilo, da bi države članice podpiral s celotnim potencialom, bi to znatno okrepilo pravosodni odziv v boju proti terorizmu in drugim oblikam hudih kaznivih dejanj.

Temeljne pravice

V predlogu je glede na pomen obdelave osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in podpornih dejavnosti Eurojusta pojasnjena potreba po zagotovitvi popolne skladnosti s temeljnimi pravicami, kot so določene v Listini o temeljnih pravicah. Mednje sta zajeti pravica do varstva osebnih podatkov 26 ter pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja 27 . To je zlasti pomembno, ker predlog zajema obdelavo občutljivih osebnih podatkov, povezanih s kazenskimi preiskavami in obsodbami, ter biometričnih podatkov. Ker je eden od glavnih ciljev predloga omogočiti Eurojustu, da vzpostavi povezave med preiskavami terorizma, in je to mogoče le, če Eurojust prejme dovolj informacij, je treba povečati količino podatkov, poslanih tej agenciji. Za te podatke je treba vzpostaviti zadostne zaščitne ukrepe. To vključuje strogo omejitev namena, zlasti v zvezi z biometričnimi podatki. Uporaba varnih komunikacijskih kanalov in nov, posodobljen sistem vodenja zadev bosta prispevala k boljšemu varstvu podatkov, ki jih obdeluje Eurojust. Pri zasnovi sistema vodenja zadev bo poudarek na privzetem in vgrajenem varstvu podatkov. Poleg tega se ne bo spremenilo temeljno načelo, da nadzor nad podatki izvajajo nacionalni člani in pristojni nacionalni organi. V priloženem delovnem dokumentu služb Komisije je podrobneje ocenjen vpliv predloga na temeljne pravice in zaščitne ukrepe.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog bi vplival na proračun Eurojusta in njegove potrebe po uslužbencih. Ocenjeno je, da bi bilo v skladu z oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženo predlogu, potrebnih nadaljnjih 33 milijonov EUR.

Na podlagi analize iz študije o digitalnem kazenskem pravosodju 28 so stroški novega, preoblikovanega sistema vodenja zadev ocenjeni na 31 milijonov EUR, kar vključuje stroške za njegovo postavitev, delovanje in vzdrževanje za dve leti 29 . Eurojust je oktobra 2021 že prejel 9,5 milijona EUR s prerazporeditvijo proračunskih sredstev z Evropskega javnega tožilstva (EJT), zato so preostali stroški za sistem vodenja zadev ocenjeni na 21,5 milijona EUR. Poleg tega bo za postavitev in delovanje v obdobju štirih let potrebnih približno 11,5 milijona EUR za pokritje dodatnih potreb po uslužbencih. Teh dodatnih 25 delovnih mest bi bila delovna mesta za nedoločen čas, da bi imel Eurojust vire za izvajanje svojih nalog.

Za okrepljene naloge Eurojusta na podlagi tega predloga bi bilo zato potrebnih več finančnih sredstev in človeških virov kot glede na sredstva, namenjena v proračunu EU za obdobje 2021–2027 (VFO).

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Časovni načrt za izvajanje novega sistema vodenja zadev Eurojusta, varnih komunikacijskih kanalov in komunikacijskega orodja za strukturirano izmenjavo podatkov temelji na analizi iz študije o digitalnem kazenskem pravosodju 30 . Po šestmesečni pripravljalni fazi za protiteroristično evidenco bo za fazi oddaje javnih naročil in izvajanja potrebnih približno 20 mesecev. Torej bi morala nova tehnična rešitev začeti delovati po približno dveh letih po sprejetju predloga. Za vzpostavitev varnih komunikacijskih kanalov je potreben izvedbeni akt.

Spremljanje in ocenjevanje digitalizacije okolja Eurojusta za obdelavo podatkov sta pomembna zaradi zagotovitve njegove učinkovitosti in skladnosti s temeljnimi pravicami. Oba postopka se bosta izvajala večinoma na podlagi veljavne uredbe o Eurojustu. Komisija bo do 13. decembra 2024 izvedla neodvisno oceno izvajanja uredbe o Eurojustu in dejavnosti te agencije. Oceno bo izvajala vsakih pet let, da bi proučila izvajanje in vpliv uredbe o Eurojustu ter uspešnost in učinkovitost Eurojusta v skladu s členom 69(1) navedene uredbe.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V predlogu je navedeno, da bi bilo treba uredbo o Eurojustu in Sklep Sveta 2005/671/PNZ spremeniti, da bi se pojasnila in okrepila pravna obveznost držav članic v zvezi z izmenjavo podatkov o terorističnih kaznivih dejanjih z Eurojustom. Pojasniti bi bilo treba tudi pogoje, pod katerimi bi lahko tožilci za zvezo iz tretjih držav, napoteni v Eurojust, dostopali do sistema vodenja zadev v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov. Prav tako bi bilo treba vzpostaviti varne komunikacijske kanale in prožnejše okolje za obdelavo podatkov.

Člen 1 Uredbe spreminja uredbo o Eurojustu:

Da bi lahko Eurojust izpolnjeval svojo vlogo pri sodelovanju s tretjimi državami, je s členom 1(1) predloga v členu 3(5) uredbe o Eurojustu pojasnjeno, da lahko ta agencija pomaga tudi v zadevah med državo članico in tretjo državo ali državo članico in mednarodno organizacijo. Slednje bi bilo posebno pomembno pri morebitnem sodelovanju z Interpolom ali Mednarodnim kazenskim sodiščem, kadar gre na primer za dokaze z bojišč.

Člen 1(2) predloga z vključitvijo novega odstavka 2a v člen 20 uredbe o Eurojustu vanjo uvaja obveznost držav članic, da imenujejo enega ali več nacionalnih korespondentov za področje terorizma in jim zagotovijo ustrezna pooblastila, ki je prej temeljila na členu 2(2) Sklepa Sveta 2005/671/PNZ. Člen 1(3) je posledična sprememba, ki izhaja iz tega, da je bila v uredbo o Eurojustu vključena obveznost zagotavljanja informacij v primerih terorizma in da je bila v novem členu 22a določena splošnejša obveznost strukturiranega zagotavljanja podatkov Eurojustu.

S členom 1(4) predloga je v uredbo o Eurojustu vstavljen nov člen 21a. V členu 21a je pojasnjena in okrepljena obveznost zagotavljanja informacij o postopkih v zvezi s terorizmom, ki je prej temeljila na členu 2(3) v povezavi s členom 2(5) Sklepa Sveta 2005/671/PNZ. Člen 21a natančneje določa primere, v katerih morajo države članice zagotavljati informacije o kazenskih preiskavah in sodnih postopkih v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji. Poleg tega sta v njem jasneje opredeljeni faza kazenskih preiskav in nacionalnih postopkov ter vrsta informacij.

Člen 1(5) predloga v novem členu 22a določa, da je treba pri izmenjavi občutljivih podatkov med vsemi državami članicami in Eurojustom vzpostaviti in uporabljati varne komunikacijske kanale. Člen 22a države članice tudi zavezuje k zagotavljanju delno avtomatizirane posodobitve strukturiranih podatkov iz nacionalnih podatkovnih zbirk. Delno avtomatizirano pomeni način pošiljanja, ki je delno avtomatiziran, delno pa ga nadzorujejo ljudje. Člena 22b in 22c določata okvir za Komisijo za sprejetje izvedbenih aktov.

Namen sprememb člena 23 uredbe o Eurojustu, vključenih v člen 1(6) predloga, je nekoliko povečati prožnost pravil o obdelavi podatkov iz uredbe o Eurojustu. Medtem ko glavna načela še vedno veljajo, bo zdaj mogoče informacije, zagotovljene na podlagi člena 21 o hudih kaznivih dejanjih in člena 21a o postopkih za boj proti terorizmu, shranjevati v drugačni strukturi in dlje kot v trenutnih začasnih delovnih datotekah. S predlogom so črtane tehnične podrobnosti v zvezi s sistemom vodenja zadev, da bi se ta lahko posodobil. Kljub temu pa se bo za te podatke ohranilo tudi načelo začasnega shranjevanja, čeprav so obdobja hrambe za informacije na podlagi člena 21a nekoliko daljša. Revidirani člen 23 jasneje določa namene sistema vodenja zadev.

Člen 1(6) prav tako spreminja člen 24 uredbe o Eurojustu, pri čemer ohranja sedanje načelo upravljanja informacij v sistemu vodenja zadev. V členu 24(1) je poudarjeno, da podatke v sistemu vodenja zadev nadzorujejo in so zanje odgovorni nacionalni člani. V skladu s členom 24(2) nacionalni člani še naprej odločajo o pravicah do dostopa do informacij, ki jih upravljajo. Člen 24(3) uvaja pravno podlago za bolj avtomatizirano nadaljnje ukrepanje glede navzkrižnih povezav, če nacionalni organi dovolijo izmenjavo podatkov z določenimi stranmi, preden je povezava odkrita.

Nazadnje, s členom 1(6) so uvedene posledične spremembe člena 25 uredbe o Eurojustu, ki izhajajo iz črtanja tehničnih podrobnosti iz člena 23 navedene uredbe.

Člen 1(7) spreminja člen 27 uredbe o Eurojustu, da se omogoči stalna obdelava podatkov v primerih terorizma, v katerih so bile zadeve na podlagi nacionalnega prava končane. Da se omogoči učinkovito odkrivanje povezav med preiskavami in kazenskim pregonom, se lahko določen čas še naprej obdelujejo tudi podatki o prejšnjih preiskavah, vključno s tistimi, ki so se končale z oprostitvijo ali kako drugače.

Člen 1(8) uvaja novo, daljše obdobje hrambe podatkov, zagotovljenih na podlagi člena 21a uredbe o Eurojustu, da bi bili podatki shranjeni dovolj dolgo, da se omogoči učinkovitejše odkrivanje navzkrižnih povezav v primerih terorizma. Podatki v zadevah, v katerih ni bila izrečena obsodba, se zaradi skladnosti z načelom sorazmernosti hranijo manj časa.

Za pojasnitev sodelovanja s tožilci za zvezo iz tretjih držav, napotenih v Eurojust, je v členu 1(9) predloga določen nov člen 54a uredbe o Eurojustu, ki tem tožilcem za zvezo zagotavlja dostop do sistema vodenja zadev. Vendar določba ne določa pravne podlage za izmenjavo podatkov. Prenos podatkov tožilcu za zvezo je prenos podatkov v tretjo državo, zato ga je vedno treba opraviti v skladu s členom 56 uredbe o Eurojustu.

Člen 1(10) spreminja člen 80 uredbe o Eurojustu. Vsebuje prehodne določbe ob upoštevanju, da bo za vzpostavitev potrebne tehnične infrastrukture potreben določen čas.

Člen 1(11) uvaja novo Prilogo III, ki določa, katere informacije je treba poslati Eurojustu na podlagi člena 21a uredbe o Eurojustu. Seznam vključuje biometrične podatke, prstne odtise in fotografije za zanesljivo identifikacijo osumljencev, pri čemer se upošteva nezanesljivost alfanumeričnih informacij, zlasti v zvezi z državljani tretjih držav. V postopkih v zvezi s terorizmom je fotografija pogosto edina povezava z osumljenci v preiskovalni fazi, zato bi bilo treba vključiti tudi prepoznavanje obraza. To informacijo bi bilo treba zagotoviti le, če imajo do nje dostop nacionalni pravosodni organi.

Člen 2 spreminja Sklep Sveta 2005/671/PNZ glede naslednjih točk:

Za pojasnitev razmerja med Sklepom Sveta 2005/671/PNZ in uredbo o Eurojustu so v Sklepu Sveta črtana sklicevanja na Eurojust. S členom 2(1) in (2), točka (a) in točka (c), predloga uredbe sta črtana člen 1, točka (c), in člen 2(2) in (5) Sklepa. V členu 2(2), točka (b), predloga je iz člena 2(3) Sklepa odstranjeno sklicevanje na Eurojust. 

2021/0393 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z digitalno izmenjavo informacij v primerih terorizma

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 85 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 31 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Z Uredbo (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta 32  je bil ustanovljen Eurojust ter določene njegove naloge, pristojnosti in funkcije.

(2)Sklep Sveta 2005/671/PNZ 33 določa, da so v boju proti terorizmu bistvenega pomena čim bolj izčrpne in najnovejše informacije. Pristojne nacionalne organe držav članic obvezuje, da morajo Eurojustu zagotavljati informacije v zvezi s kazenskimi pregoni in obsodbami zaradi terorističnih kaznivih dejanj, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na dve ali več držav članic.

(3)Zaradi neskladnosti v razlagi Sklepa 2005/671/PNZ se informacije ne izmenjajo pravočasno, se ne izmenjajo ustrezne informacije ali se informacije sploh ne izmenjajo. Eurojust mora prejeti dovolj informacij za prepoznavanje povezav med čezmejnimi preiskavami.

(4)Pomembna naloga Eurojusta na podlagi Uredbe (EU) 2018/1727 je pomagati pristojnim organom držav članic pri zagotavljanju najboljšega možnega usklajevanja preiskovanja in pregona, vključno s prepoznavanjem povezav. Eurojustu omogoča, da sprejme proaktivnejši pristop in državam članicam zagotavlja boljše storitve, na primer predlaga začetek preiskav ter opredeli potrebe po usklajevanju, morebitne primere ne bis in idem in vrzeli v kazenskem pregonu.

(5)Septembra 2019 je Eurojust na podlagi Sklepa 2005/671/PNZ vzpostavil evropsko pravosodno protiteroristično evidenco, katere specifični cilj je prepoznavati morebitne povezave med sodnimi postopki zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj in morebitne potrebe po usklajevanju, ki izhajajo iz teh povezav.

(6)Ker je bila evropska pravosodna protiteroristična evidenca vzpostavljena po tem, ko je bila Uredba (EU) 2018/1727 že sprejeta, ni tehnično dobro vključena v Eurojust, pravno pa ne v Uredbo (EU) 2018/1727. Zato je to treba popraviti.

(7)Za učinkovit boj proti terorizmu je ključnega pomena učinkovita izmenjava informacij za preiskovanje ali kazenski pregon terorističnih kaznivih dejanj med pristojnimi organi in agencijami Unije. Bistveno je imeti najpopolnejše in posodobljene informacije. Zaradi stalne prisotnosti terorističnih groženj in kompleksnosti tega pojava je potreba po izmenjavi informacij vedno večja.

(8)Ker so teroristične organizacije vse bolj vključene v druge oblike hudih kaznivih dejanj, kot je trgovina z ljudmi, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami ali pranje denarja, je treba navzkrižno preverjati tudi sodne postopke proti takim hudim kaznivim dejanjem.

(9)Da bi Eurojust lahko prepoznal navzkrižne povezave med čezmejnimi sodnimi postopki zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj ter navzkrižne povezave med sodnimi postopki zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj in informacijami, ki jih obdeluje v zvezi z drugimi primeri hudih kaznivih dejanj, je bistveno, da prejme dovolj informacij, ki mu omogočajo navzkrižno preverjanje teh podatkov.

(10)Da bi pristojni organi zagotovili take podatke, morajo točno vedeti, katere vrste informacij morajo poslati Eurojustu, v kateri fazi nacionalnih postopkov in v katerih zadevah. To naj bi znatno povečalo količino informacij, ki jih prejme Eurojust.

(11)Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta 34 je referenčna točka za nacionalne organe pri opredelitvi terorističnih kaznivih dejanj, kot se izvaja v nacionalnem pravu.

(12)Za prepoznavanje čezmejnih povezav med preiskavami terorizma in sodnimi postopki zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj so ključni zanesljivi identifikacijski podatki. Zaradi negotovosti pri alfanumeričnih podatkih, zlasti za državljane tretjih držav, bi morala biti mogoča izmenjava biometričnih podatkov. Zaradi občutljive narave biometričnih podatkov in vpliva obdelave takih podatkov na spoštovanje zasebnega in družinskega življenja ter varstvo osebnih podatkov, kot sta določena v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, bi morali pristojni nacionalni organi in Eurojust v vsakem primeru opraviti strog preizkus nujnosti.

(13)Pristojni organi morajo Eurojustu poslati informacije takoj, ko se vključijo pravosodni organi, saj so informacije o obstoječih navzkrižnih povezavah z drugimi sodnimi postopki najuporabnejše v zgodnji fazi preiskave. Če so pristojni nacionalni organi že seznanjeni z navzkrižnimi povezavami, bi morali ustrezno obvestiti Eurojust.

(14)Pristojni nacionalni organi bi morali redno posodabljati zagotovljene informacije, da bi se zagotovila točnost podatkov v evropski pravosodni protiteroristični evidenci, zgodaj prepoznale navzkrižne povezave in zagotovilo spoštovanje rokov. Take posodobitve bi morale vključevati nove informacije v zvezi s preiskovancem, sodnimi odločbami, kot je odreditev pripora ali začetek sodnega postopka, in zaprosili za pravosodno sodelovanje ali prepoznanimi povezavami z drugimi jurisdikcijami.

(15)Zaradi občutljive narave sodnih postopkov zoper osumljence terorističnih kaznivih dejanj pristojni nacionalni organi informacij o terorističnih kaznivih dejanjih ne morejo vedno izmenjevati v najzgodnejši fazi. Taka odstopanja od obveznosti zagotavljanja informacij bi morala ostati izjema.

(16)Za namene izmenjave in obdelave občutljivih podatkov med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom, varovanje takih podatkov pred nepooblaščenim razkritjem in kibernetskimi napadi ter brez poseganja v prihodnji tehnološki razvoj bi bilo treba uporabljati varne komunikacijske kanale, kot so varovane komunikacijske povezave iz člena 9 Sklepa Sveta 2008/976/PNZ 35 ali decentraliziran sistem IT, kot je opredeljen v Uredbi (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta 36 [uredba o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja]. Za varno izmenjavo podatkov ter zaščito celovitosti komunikacij in izmenjave podatkov bi moral biti sistem vodenja zadev povezan s takimi varnimi komunikacijskimi sistemi in izpolnjevati visoke standarde kibernetske varnosti.

(17)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe v zvezi z vzpostavitvijo in uporabo decentraliziranega sistema IT za zadeve, ki niso zajete z Uredbo (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta 37 [uredba o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja], bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 38 .

(18)Pošiljanje nestrukturiranih podatkov zahteva ročno posredovanje, ustvarja dodatno upravno breme in zmanjšuje kakovost rezultatov navzkrižnega preverjanja. Zato bi morali pristojni nacionalni organi podatke pošiljati strukturirano ter pri tem upoštevati zahteve glede minimalne interoperabilnosti, kot so opredeljene v evropskem okviru interoperabilnosti 39 . Poleg tega bi moral biti prenos podatkov čim bolj avtomatiziran, da se zmanjša upravno breme za nacionalne organe ter zagotovi redno in hitro zagotavljanje potrebnih podatkov.

(19)Eurojust potrebuje posodobljen sistem vodenja zadev za varno obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Nov sistem mora vključevati in omogočati funkcije evropske pravosodne protiteroristične evidence ter izboljšati zmogljivosti Eurojusta v zvezi z odkrivanjem povezav.

(20)Pomembno je, da nacionalni člani ohranijo nadzor nad podatki, ki jih prejmejo od pristojnih nacionalnih organov, in odgovornost zanje. Operativni osebni podatki se ne smejo privzeto izmenjevati z drugo državo članico. Taki podatki se lahko izmenjujejo le, če pristojni nacionalni organi dovolijo izmenjavo podatkov. Za digitalizacijo in pospešitev nadaljnjega ukrepanja na podlagi morebitnih povezav ob sočasnem zagotavljanju popolnega nadzora nad podatki bi bilo treba uvesti kode za ravnanje s podatki.

(21)Teroristične dejavnosti pogosto prizadenejo dve ali več držav članic. Terorizem je imel že v preteklosti izrazit čezmejni vidik. Toda z uporabo in razpoložljivostjo elektronske komunikacije se je čezmejno sodelovanje med storilci terorističnih kaznivih dejanj znatno povečalo. Zato bi bilo treba za teroristična kazniva dejanja šteti, da so po naravi čezmejna, če ni iz konkretnih okoliščin primera jasno razvidno, da imajo zgolj nacionalen značaj.

(22)Preiskave in kazenski pregon primerov terorizma pogosto ovira nezadostna izmenjava informacij med nacionalnimi organi, pristojnimi za preiskovanje in pregon. Da bi bilo nove teroristične preiskave mogoče navzkrižno preverjati tudi s prejšnjimi preiskavami in vzpostaviti morebitne povezave, je treba hraniti podatke o vseh prejšnjih preiskavah, ne le obsodbah, ter podaljšati roke za hrambo podatkov v evropski pravosodni protiteroristični evidenci. Vendar je treba zagotoviti, da se taki podatki obdelujejo le za namene kazenskega pregona. Informacije se ne smejo uporabiti za nič drugega, kot za prepoznavanje povezav s preiskavami in kazenskimi pregoni v teku ter podporo tem preiskavam in pregonom.

(23)Eurojust je sklenil dvanajst sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami, ki omogočajo prenos operativnih osebnih podatkov in napotitev tožilcev za zvezo iz tretjih držav v Eurojust. Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom 40 prav tako omogoča napotitev tožilca za zvezo. Svet je marca 2021 Komisijo pooblastil 41 za pogajanja o nadaljnjih sporazumih o sodelovanju med Eurojustom in še trinajstimi tretjimi državami.

(24)Čeprav Uredba (EU) 2018/1727 zagotavlja pravno podlago za sodelovanje in izmenjavo podatkov s tretjimi državami, ne vsebuje pravil o formalnih in tehničnih vidikih sodelovanja s tožilci za zvezo iz tretjih držav, napotenimi v Eurojust, zlasti o njihovem dostopu do sistema vodenja zadev. Uredba (EU) 2018/1727 bi morala zaradi pravne varnosti zagotavljati izrecno pravno podlago za sodelovanje med Eurojustom in tožilci za zvezo iz tretjih držav ter njihov dostop do sistema vodenja zadev te agencije. Eurojust bi moral s tehnično izvedbo in notranjimi pravili zagotoviti ustrezne zaščitne in varnostne ukrepe za varstvo podatkov in temeljnih pravic.

(25)Zaradi jasnosti je treba pojasniti razmerje med izmenjavo informacij med pristojnimi nacionalnimi organi o primerih terorizma z Eurojustom na podlagi Sklepa 2005/671/PNZ in Uredbe (EU) 2018/1727. Zato bi bilo treba ustrezne določbe črtati iz Sklepa 2005/671/PNZ in jih dodati v Uredbo (EU) 2018/1727.

(26)Medtem ko so pristojni nacionalni organi nekaterih držav članic že povezani z varovano telekomunikacijsko povezavo iz člena 9 Sklepa Sveta 2008/976/PNZ 42 , številni pristojni organi še niso povezani z varno telekomunikacijsko povezavo ali varnimi komunikacijskimi kanali. Da bi imele države članice dovolj časa, da pristojnim organom zagotovijo tako povezavo, bi bilo treba odobriti prehodno obdobje za izvajanje.

(27)[V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 tega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.] ALI [V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska [z dopisom z dne …] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.]

(28)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(29)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725, ki je mnenje podal XX. XX 20XX –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1727

Uredba (EU) 2017/1727 se spremeni:

(1)v členu 3 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: 

„5. Eurojust lahko pomaga tudi pri preiskovanju in pregonu, ki se nanašata samo na državo članico in tretjo državo ali državo članico in mednarodno organizacijo, če je bil s to državo ali to mednarodno organizacijo sklenjen sporazum ali dogovor o sodelovanju na podlagi člena 52 ali če je v posebnem primeru zagotavljanje take pomoči bistvenega pomena.“;

(2)v členu 20 se vstavi naslednji odstavek 2a:

„2a. Vsaka država članica imenuje pristojni nacionalni organ, ki je nacionalni korespondent Eurojusta za področje terorizma. Ta nacionalni korespondent za področje terorizma je pravosodni ali drug pristojni organ. Kadar tako zahteva nacionalni pravni sistem, se lahko imenuje več kot en organ. Nacionalni korespondent za področje terorizma ima dostop do vseh ustreznih informacij v skladu s členom 21a(1). Pristojen je za zbiranje takih informacij in njihovo pošiljanje Eurojustu.“;

(3)člen 21 se spremeni:

(a)odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

„9. Ta člen ne vpliva na druge obveznosti glede pošiljanja informacij Eurojustu.“;

(b)odstavek 10 se črta;

(4)vstavi se naslednji člen 21a:

Člen 21a

Izmenjava informacij o primerih terorizma

1.Pristojni nacionalni organi svoje nacionalne člane obvestijo o vseh kazenskih preiskavah pod nadzorom pravosodnih organov, ki so v teku ali končane, pregonih, sodnih postopkih in sodnih odločbah v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji, takoj ko se vanje vključijo pravosodni organi.

2.Teroristična kazniva dejanja za namen tega člena pomenijo kazniva dejanja iz Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta*. Obveznost iz odstavka 1 se uporablja za vsa teroristična kazniva dejanja, ne glede na to, ali obstaja znana povezava z drugo državo članico ali tretjo državo, razen če primer zaradi njegovih posebnih okoliščin jasno zadeva samo eno državo članico. 

3.Informacije, poslane v skladu z odstavkom 1, vključujejo operativne osebne podatke in neosebne podatke iz Priloge III.

4.Pristojni nacionalni organi svojega nacionalnega člana nemudoma obvestijo o vseh pomembnih spremembah nacionalnih postopkov.

Brez poseganja v prvi pododstavek nacionalni organi vsaj vsake tri mesece pregledajo in predložijo posodobljene informacije, poslane na podlagi odstavka 1.

5.Odstavek 1 se ne uporablja, kadar bi izmenjava informacij ogrozila preiskave v teku ali varnost posameznika ali kadar bi bilo to v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi zadevne države članice.

____________

* Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).“;

(5)vstavijo se naslednji členi 22a, 22b in 22c:

„Člen 22a

Varna digitalna komunikacija in izmenjava podatkov med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom

1.Komunikacija med pristojnimi nacionalnimi organi in Eurojustom na podlagi te uredbe poteka prek decentraliziranega sistema IT, kot je opredeljen v Uredbi (EU) [.../…] Evropskega parlamenta in Sveta* [uredba o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja].

2.Če izmenjava informacij v skladu z odstavkom 1 zaradi nerazpoložljivosti decentraliziranega sistema IT ali izjemnih okoliščin ni mogoča, se izvede na drug najhitrejši in najustreznejši način. Države članice in Eurojust zagotovijo, da so nadomestna komunikacijska sredstva zanesljiva in zagotavljajo enakovredno raven varnosti.

3.Pristojni nacionalni organi pošiljajo Eurojustu informacije v skladu s členoma 21 in 21a delno avtomatizirano iz nacionalnih registrov in strukturirano, kot to določi Eurojust.

__________

* [Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja] (UL L …).

Člen 22b

Izvedbeni akti, ki jih sprejme Komisija

1.Komisija sprejme izvedbene akte, potrebne za vzpostavitev in uporabo decentraliziranega sistema IT za komunikacijo na podlagi te uredbe, v katerih določi naslednje:

(a)tehnične specifikacije, ki opredeljujejo načine komunikacije z elektronskimi sredstvi za namene decentraliziranega sistema IT;

(b)tehnične specifikacije komunikacijskih protokolov;

(c)cilje informacijske varnosti in ustrezne tehnične ukrepe, ki zagotavljajo minimalne standarde informacijske varnosti in visoke standarde kibernetske varnosti za obdelavo in sporočanje informacij v okviru decentraliziranega sistema IT;

(d)minimalne cilje glede razpoložljivosti in morebitne povezane tehnične zahteve za storitve, ki jih zagotavlja decentralizirani sistem IT;

(e)ustanovitev usmerjevalnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, da se zagotovi delovanje in vzdrževanje decentraliziranega sistema IT za doseganje ciljev te uredbe.

2.Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo do [dve leti po začetku veljavnosti] v skladu s postopkom pregleda iz člena 22c(2).

Člen 22c

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta*.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

__________

* Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“;

(6)členi 23, 24 in 25 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 23

Sistem vodenja zadev

1.Eurojust vzpostavi sistem vodenja zadev za obdelavo operativnih osebnih podatkov iz Priloge II, podatkov iz Priloge III in neosebnih podatkov.

2.Namen sistema vodenja zadev je:

(a)podpreti upravljanje in usklajevanje preiskovanja in pregona, pri katerih zagotavlja pomoč Eurojust;

(b)zagotavljati varnost dostopa do ter izmenjave informacij o preiskovanju in pregonu v teku;

(c)omogočiti navzkrižno preverjanje informacij in vzpostavljanje navzkrižnih povezav;

(d)omogočiti pridobivanje podatkov za operativne in statistične namene;

(e)olajšati spremljanje zaradi zagotovitve, da je obdelava operativnih osebnih podatkov zakonita ter skladna s to uredbo in veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

3.Sistem vodenja zadev je lahko povezan z varovano telekomunikacijsko povezavo iz člena 9 Sklepa Sveta 2008/976/PNZ* in drugimi varnimi komunikacijskimi kanali v skladu z veljavno zakonodajo Unije.

4.Nacionalni člani lahko pri opravljanju svojih nalog osebne podatke o posameznih primerih, ki jih obravnavajo, obdelujejo v skladu s to uredbo ali drugimi veljavnimi instrumenti.

Pooblaščeni osebi za varstvo podatkov omogočijo dostop do osebnih podatkov, ki se obdelujejo v sistemu vodenja zadev.

5.Razen sistema vodenja zadev ne sme Eurojust za obdelavo operativnih osebnih podatkov ustvariti nobene druge avtomatizirane podatkovne datoteke.

Vendar lahko nacionalni člani osebne podatke začasno hranijo in analizirajo, da ugotovijo, ali so taki podatki pomembni za naloge Eurojusta in se lahko vključijo v sistem upravljanja operativnih podatkov. Ti podatki se lahko hranijo do tri mesece.

Člen 24

Upravljanje informacij v sistemu vodenja zadev

1.Nacionalni član shrani informacije, ki so mu poslane v skladu s to uredbo ali drugimi veljavnimi instrumenti, v sistem vodenja zadev.

Nacionalni član je odgovoren za upravljanje podatkov, ki jih obdeluje.

2.Nacionalni član se v vsakem posameznem primeru odloči, ali dostop do informacij ostane omejen oziroma ali se dostop do njih ali do njihovih delov omogoči drugim nacionalnim članom, tožilcem za zvezo, napotenim v Eurojust, pooblaščenemu osebju Eurojusta ali kateri koli drugi osebi, ki dela v imenu Eurojusta in jo je za to ustrezno pooblastil upravni direktor.

3.Nacionalni član navede splošne in posebne omejitve pri nadaljnji obdelavi informacij, dostopu do njih in njihovem prenosu, če je bila prepoznana navzkrižna povezava iz člena 23(2), točka (c).

Člen 25

Dostop do sistema vodenja zadev na nacionalni ravni

1.Osebe iz člena 20(3), ki imajo povezavo do sistema vodenja zadev, lahko dostopajo le do:

(a)podatkov, ki so pod nadzorom nacionalnega člana njihove države članice, razen če je nacionalni član, ki se je odločil podatke vnesti v sistem vodenja zadev, tak dostop izrecno zavrnil;

(b)podatkov, ki so pod nadzorom nacionalnih članov drugih držav članic in do katerih je nacionalni član njihove države članice dobil dostop, razen če je nacionalni član, ki podatke nadzoruje, tak dostop izrecno zavrnil.

2.Nacionalni član ob omejitvah iz odstavka 1 tega člena odloči, v kolikšni meri je v njegovi državi članici dovoljen dostop osebam iz člena 20(3), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev.

3.Vsaka država članica po posvetovanju s svojim nacionalnim članom odloči, v kolikšni meri je dostop v tej državi članici dovoljen osebam iz člena 20(3), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev.

Države članice uradno obvestijo Eurojust in Komisijo o svoji odločitvi v zvezi z izvajanjem prvega pododstavka. Komisija o tem obvesti ostale države članice.

___________

* Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24.12.2008, str. 130).“;

(7)člen 27 se spremeni:

(a)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Eurojust lahko obdeluje posebne kategorije operativnih osebnih podatkov v skladu s členom 76 Uredbe (EU) 2018/1725. Kadar se ti drugi podatki nanašajo na priče ali žrtve v smislu odstavka 2 tega člena, odločitev o njihovi obdelavi sprejmejo zadevni nacionalni člani.“;

(b)doda se naslednji odstavek 5:

„5. Kadar se operativni osebni podatki pošljejo v skladu s členom 21a, lahko Eurojust obdeluje operativne osebne podatke iz Priloge III naslednjih oseb:

(a)oseb, v zvezi s katerimi po nacionalnem pravu zadevne države članice obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da so storile ali nameravajo storiti kaznivo dejanje, za obravnavo katerega je pristojen Eurojust;

(b)oseb, ki so bile zaradi takega kaznivega dejanja obsojene.

Eurojust lahko operativne osebne podatke iz točke (a) prvega pododstavka še naprej obdeluje tudi po koncu postopkov po nacionalnem pravu zadevne države članice, tudi v primeru oprostitve. Če v postopkih ni bila izrečena obsodba, se lahko osebni podatki obdelujejo le za prepoznavanje povezav z drugimi preiskavami in kazenskimi pregoni, ki so v teku ali končani, iz člena 23(2), točka (c).“;

(8)člen 29 se spremeni:

(a)vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Eurojust operativnih osebnih podatkov, poslanih v skladu s členom 21a, ne hrani dlje od dneva, ki od naslednjih navedenih nastopi prvi:

(a)dan zastaranja pregona v vseh državah članicah, ki jih zadevata preiskava in pregon;

(b)pet let od pravnomočnosti sodne odločbe zadnje države članice, ki jo zadeva preiskava ali pregon, tri leta v primeru oprostitve.“;

(b)odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Upoštevanje rokov hrambe iz odstavkov 1 in 1a tega člena se stalno preverja z ustrezno avtomatizirano obdelavo, ki jo opravlja Eurojust, zlasti po tem, ko ta preneha zagotavljati podporo.

Poleg tega se vsaka tri leta po vnosu podatkov preveri potreba po njihovi hrambi.

Če se operativni osebni podatki iz člena 27(4) hranijo več kot pet let, se o tem obvesti ENVP.

3. Eurojust pred potekom enega od rokov hrambe iz odstavkov 1 in 1a preveri potrebo po nadaljnji hrambi operativnih osebnih podatkov, kadar in dokler je to nujno za izpolnjevanje njegovih nalog.

Izjemoma se lahko odloči za hrambo teh podatkov do prihodnjega preverjanja. Razlogi za nadaljnjo hrambo se utemeljijo in evidentirajo. Če v času preverjanja o nadaljnji hrambi operativnih osebnih podatkov ni sprejeta nobena odločitev, se navedeni podatki samodejno izbrišejo.“;

(9)v oddelku III se vstavi naslednji člen 54a:

Člen 54a

Tožilci za zvezo iz tretjih držav

1.Tožilec za zvezo iz tretje države je lahko napoten v Eurojust na podlagi sporazuma o sodelovanju, sklenjenega med Eurojustom in to tretjo državo pred 12. decembrom 2019, ali mednarodnega sporazuma med Unijo in tretjo državo na podlagi člena 218 PDEU, ki dovoljuje napotitev tožilca za zvezo.

2.Pravice in obveznosti tožilca za zvezo so določene v sporazumu o sodelovanju ali mednarodnem sporazumu iz odstavka 1 ali delovnem dogovoru, sklenjenem v skladu s členom 47(3).

3.Tožilcem za zvezo, napotenim v Eurojust, je odobren dostop do sistema vodenja zadev za varno izmenjavo podatkov.

Operativni osebni podatki se lahko tožilcem za zvezo iz tretjih držav prek sistema vodenja zadev prenesejo le v skladu s pravili in pogoji, določenimi v tej uredbi, sporazumu z zadevno državo ali drugih veljavnih pravnih instrumentih.

Člen 24(1), drugi stavek, in člen 24(2) se smiselno uporabljata za tožilce za zvezo.

Kolegij določi podrobne pogoje za dostop.“;

(10)v členu 80 se dodajo naslednji odstavki 8, 9 in 10:

„8. Eurojust lahko sistem vodenja zadev, sestavljen iz začasnih delovnih datotek in seznama, še naprej uporablja do [prvega dne meseca, ki sledi dvoletnemu obdobju po sprejetju te uredbe], če nov sistem vodenja zadev še ni vzpostavljen.

9. Pristojni organi in Eurojust lahko še naprej uporabljajo druge komunikacijske kanale, ki niso komunikacijski kanali iz člena 22a(1), do [prvega dne meseca, ki sledi dvoletnemu obdobju po sprejetju izvedbenega akta iz člena 22b te uredbe], če navedeni komunikacijski kanali še niso na voljo za neposredno izmenjavo med njimi.

10. Pristojni organi lahko informacije še naprej zagotavljajo na druge načine kot delno avtomatizirano v skladu s členom 22a(3) do [prvega dne meseca, ki sledi dvoletnemu obdobju po sprejetju izvedbenega akta iz člena 22b te uredbe], če tehnične zahteve še niso vzpostavljene.“;

(11)doda se naslednja Priloga III:

„Priloga III:

(a)informacije za identifikacijo osumljenca, obtoženca, obsojenca ali oproščene osebe:

priimek,

imena (ime, vzdevek),

datum rojstva,

kraj rojstva (mesto in država),

državljanstvo ali državljanstva,

identifikacijski dokument,

spol;

(b)informacije o terorističnem kaznivem dejanju:

pravna kvalifikacija kaznivega dejanja na podlagi nacionalnega prava,

ustrezna oblika hudega kaznivega dejanja s seznama iz Priloge I,

pripadnost teroristični skupini,

vrsta terorizma, na primer džihadistični, separatistični, levičarski, desničarski,

kratek povzetek zadeve;

(c)informacije o nacionalnem postopku:

stanje nacionalnega postopka,

pristojno državno tožilstvo,

številka zadeve,

datum začetka uradnega sodnega postopka,

povezave z drugimi zadevnimi primeri;

(d)informacije za identifikacijo osumljenca, če so na voljo, za pristojne nacionalne organe:

podatki o prstnih odtisih, ki so bili odvzeti v skladu z nacionalnim pravom med kazenskim postopkom,

fotografije.“.

Člen 2

Spremembe Sklepa 2005/671/PNZ

Sklep 2005/671/PNZ se spremeni:

(1)v členu 1 se črta točka (c);

(2)člen 2 se spremeni:

(a)odstavek 2 se črta;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se vsaj informacije iz odstavka 4 o kazenskih preiskavah terorističnih kaznivih dejanj, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na dve ali več držav članic in jih je zbral pristojni organ, pošljejo Europolu v skladu z nacionalnim pravom in Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta*.

_____________

* Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).“;

(c)odstavek 5 se črta.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

predsednik    predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Vsebina

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke



1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/1727 ter Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z digitalno izmenjavo informacij v primerih terorizma

1.2.Zadevna področja 

Področje politike: pravosodje in temeljne pravice

Dejavnost: vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote

07 10 07: Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 43  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

Eurojust je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ kot medvladni organ za usklajevanje preiskav hudih oblik čezmejnih kaznivih dejanj v Evropi in zunaj nje. Lizbonska pogodba je odpravila stebrno strukturo Evropske unije in območje svobode, varnosti in pravice uskladila s pravnim redom Evropske unije. Z Uredbo (EU) 2017/1727 je bil vzpostavljen nov pravni okvir za novo Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), kot se zahteva v skladu s členom 85 PDEU.

Boj proti terorizmu spada med pristojnosti Eurojusta od njegove ustanovitve leta 2002. Eden od ključnih vidikov dela Eurojusta na tem področju je bila vzpostavitev evropske pravosodne protiteroristične evidence (v nadaljnjem besedilu: protiteroristična evidenca) septembra 2019. Pravna podlaga zanjo je Sklep Sveta 2005/671/PNZ. Ker je bila uredba o Eurojustu zasnovana in dogovorjena pred vzpostavitvijo protiteroristične evidence, ta evidenca in njene naloge v tej uredbi niso bile predvidene. Poleg tega proaktivnega orodja, kot je protiteroristična evidenca, ni mogoče vključiti v tehnično zastarel sistem vodenja zadev Eurojusta in ga ta sistem ne more podpirati.

V odziv na te nujne operativne potrebe je bila v delovnem programu Komisije za leto 2020 v okviru svežnja o digitalnem pravosodnem sodelovanju napovedana zakonodajna pobuda o digitalni izmenjavi informacij o primerih čezmejnega terorizma.

Njen splošni cilj je omogočiti Eurojustu, da bo izpolnjeval močnejšo in proaktivnejšo vlogo pri podpiranju držav članic pri izvajanju preiskav, zlasti v primerih terorizma, v skladu z njegovo nalogo, ki je podpirati in krepiti usklajevanje in sodelovanje nacionalnih organov, pristojnih za preiskovanje in pregon hudih kaznivih dejanj.

1.4.2.Specifični cilji

Specifični cilji izhajajo iz zgoraj navedenega splošnega cilja:

Specifični cilj št. 1:

Omogočiti Eurojustu, da učinkoviteje prepozna povezave in državam članicam proaktivno zagotavlja povratne informacije.

Specifični cilj št. 2:

Omogočiti učinkovitejšo in varnejšo izmenjavo podatkov med državami članicami, Eurojustom in tretjimi državami.



1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Pričakuje se, da bo s pobudo protiteroristična evidenca pravno in tehnično vključena v sistem vodenja zadev pri Eurojustu, da bi lahko Eurojust prepoznaval povezave med vzporednimi čezmejnimi postopki v primerih terorizma in drugih primerih hudih kaznivih dejanj ter državam članicam zagotavljal povratne informacije.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Količina informacij, ki jih posamezna država članica pošlje za protiteroristično evidenco, glede na splošno količino in kakovost informacij, ki jih pošljejo države članice,

število vzpostavljenih povezav v primerih boja proti terorizmu in primerih hudih kaznivih dejanj,

število povratnih informacij, ki jih Eurojust pošlje državam članicam,

število podprtih operativnih primerov s sodelovanjem tretjih držav.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje zakonodajne pobude so potrebni tehnični in postopkovni ukrepi na ravni EU in nacionalni ravni, ki bi jih bilo treba uvesti z začetkom veljavnosti revidirane zakonodaje.

Glavne zahteve za obdobje po začetku veljavnosti predloga so:

Eurojust mora uvesti nov, sodoben sistem vodenja zadev, ki vključuje protiteroristično evidenco ter omogoča priključitev na varne komunikacijske kanale in obdelavo strukturiranih podatkov,

Eurojust in države članice morajo zagotoviti razpoložljivost varnih komunikacijskih kanalov,

države članice morajo zagotoviti razpoložljivost infrastrukture za delno avtomatizirano in strukturirano nalaganje podatkov.

Eurojust je na podlagi ugotovitev študije o digitalnem kazenskem pravosodju in zaradi nujnosti prenove novega sistema vodenja zadev že naredil prve predhodne korake za prenovo. Naročil je izvedbo študije analize trga, v kateri bi se poglobljeno raziskala najprimernejša rešitev.

Ob koncu leta 2021 je bilo Eurojustu dodeljenih 9,5 milijona EUR neporabljenih sredstev Evropskega javnega tožilstva (EJT), ki bodo porabljena za nadaljnjo pripravo razvoja sistema vodenja zadev. Eurojust bo naročil svetovalne storitve za podporo fazam analize, zasnove in razvoja. Za te storitve predvideva odhodke v višini 2,3 milijona EUR. Za nadaljnji nakup infrastrukture in serijske programske opreme ter storitve nameščanja je predvidenih 5,2 milijona EUR. Eurojust naj bi po ocenah porabil 2 milijona EUR za svetovalne storitve v zvezi z zagotavljanjem upravljanja programov in vodenja projektov, upravnih sprememb in upravljanja.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Dejavnosti storilcev kaznivih dejanj so trenutno bolj kompleksne, raznolike in mednarodne kot kdaj koli prej. Razširjene teroristične in kriminalne mreže so velika nevarnost za notranjo varnost EU in njene državljane. Kriminalne dejavnosti vključujejo vedno več različnih vrst kaznivih dejanj in postajajo vedno bolj čezmejne. Nacionalni pravosodni organi ne morejo več delovati sami, temveč morajo sodelovati med seboj in z Eurojustom.

Za kazenski pregon terorizma je ključna učinkovita izmenjava informacij med pristojnimi organi in agencijami Unije. Z novim povečanjem števila tujih terorističnih borcev je postalo le še očitneje, kako pomembna je izmenjava informacij med državami članicami in Eurojustom.

Ker Eurojustova obravnava primerov in informacije, prejete prek protiteroristične evidence, trenutno niso povezane, ta agencija nacionalnim organom v primerih čezmejnega terorizma ne more zagotavljati pravočasnih in proaktivnih povratnih informacij, zaradi česar se izgubljajo morebitne povezave in ni mogoče prepoznati podvojenih preiskav in pregona, ki bi jih bilo treba povezati. Taka nepovezanost lahko tudi ovira prizadevanja Eurojusta za preprečevanje sporov o pristojnosti in primerov ne bis in idem.

Pobuda naj bi Eurojustu omogočila, da bi proaktivneje prepoznaval in spremljal povezave med primeri terorizma ter državam članicam pravočasno zagotavljal povratne informacije. Te naloge in storitve se lahko zaradi svoje čezmejne narave izvajajo le na ravni EU. Eurojust bo v sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi partnerji Evropo tako naredil varnejšo za vse njene državljane.

Predlog temelji na potrebi po obravnavi nenehno razvijajočih se čezmejnih varnostnih izzivov, ki presegajo nacionalno raven. Praksa je pokazala, da je za učinkovito kazensko pravosodje ključna hitra in varna izmenjava podatkov. Brez ustrezne infrastrukture IT namreč nista mogoča niti varna, strukturirana izmenjava podatkov niti ustrezno navzkrižno preverjanje podatkov. Zato brez varnih komunikacijskih kanalov in sodobnega sistema vodenja zadev tudi ni mogoče strukturirano prepoznavati povezav med čezmejnimi primeri. Ta predlog prav tako temelji na pridobljenih spoznanjih in doseženem napredku od začetka uporabe uredbe o Eurojustu leta 2019. To vpliva zlasti na vse pomembnejšo vlogo Eurojusta kot sogovornika med državami članicami in tretjimi državami v pravosodnem sodelovanju.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Predlog temelji na potrebi po usklajevanju pravosodnega odziva na stalno razvijajoč se čezmejni kriminal, ki presega zgolj nacionalno raven.

Evropa se sooča z nenehno spreminjajočo se varnostno krajino, v kateri se porajajo vedno nove in vse bolj kompleksne varnostne grožnje. Storilci kaznivih dejanj izkoriščajo prednosti digitalizacije, novih tehnologij, globalizacije in mobilnosti, vključno z medsebojno povezljivostjo in zabrisanimi mejami med fizičnim in digitalnim svetom. Te razmere je še poslabšala kriza zaradi COVID-19, ki so jo storilci kaznivih dejanj hitro izkoristili, tako da so prilagodili svoje načine delovanja ali razvili nove kriminalne dejavnosti.

Pandemija je pokazala splošni pomen digitalizacije pravosodnega sodelovanja za delovanje sodstva. Poleg tega je pravosodno sodelovanje s tretjimi državami v kazenskih preiskavah terorističnih kaznivih dejanj in drugih mednarodnih glavnih

kaznivih dejanj postalo pomembnejše, zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih je zakrivil Daiš.

Zaradi teh spreminjajočih se kriminalnih dejavnosti je nujno, da se na ravni EU učinkovito podpre delo nacionalnih pravosodnih organov. Pravosodni organi držav članic vse pogosteje uporabljajo podporo in strokovno znanje, ki ju Eurojust daje na voljo v boju proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu. Ta predlog prav tako temelji na pridobljenih spoznanjih in doseženem napredku od začetka uporabe uredbe o Eurojustu iz leta 2018 in vzpostavitve protiteroristične evidence. Ko sta se sozakonodajalca pogajala o trenutni uredbi o Eurojustu, ni bilo mogoče predvideti, kakšna bo vloga tretjih držav.

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Krepitev pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah je bistveni del oblikovanja območja svobode, varnosti in pravice.

Izboljšanje digitalne izmenjave podatkov o primerih terorizma in posodobitev sistema vodenja zadev Eurojusta sta skladna s strategijo EU za varnostno unijo 44 , agendo EU za boj proti terorizmu 45 , sporočilom o digitalizaciji pravosodja 46 in strategijo EU za boj proti organiziranemu kriminalu 47 .

V Sporočilu Komisije o strategiji EU za varnostno unijo, objavljenem julija 2020, sta bila poudarjena povezava med notranjo in zunanjo varnostjo ter pomen sodelovanja za učinkovito varstvo pravic državljanov. V nedavni agendi EU za boj proti terorizmu je bilo potrjeno, da teroristična kazniva dejanja ostajajo velik izziv za organe kazenskega pregona in pravosodne organe držav članic, zaradi česar so potrebna nadaljnja prizadevanja za okrepitev sodelovanja med njimi ob podpori Europola in Eurojusta. V sporočilu o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu je Komisija podprla posodobitev sistema vodenja zadev Eurojusta, da bi mu pomagala pri zagotavljanju povratnih informacij za nacionalne organe in razvoju pravosodnih povezav med preiskavami v teku.

Sporočilo Komisije o digitalizaciji pravosodja se sklicuje na ta predlog kot del splošne zbirke orodij za izkoriščanje priložnosti za nadaljnjo digitalizacijo pravosodja. Ta predlog je vključen v delovni program Komisije za leto 2021. Predlog se nanaša tudi na trenutni predlog Komisije za uredbo o računalniško podprtem sistemu za komunikacijo v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (sistem e-CODEX) in spremembi Uredbe (EU) 2018/1726, o katerem se trenutno pogajata sozakonodajalca.

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Od začetka veljavnosti uredbe o Eurojustu je trend povečevanje podatkovnih tokov agencije in povpraševanja po njenih storitvah. Vendar pretekli proračuni niso nikoli zajemali finančnih sredstev za preoblikovanje zastarelega sistema vodenja zadev Eurojusta.

S predlogom bodo v uredbo o Eurojustu vključene nove naloge in tudi pojasnjene druge naloge z namenom pripraviti Eurojust na digitalno dobo. Digitalizacije pravosodnega sodelovanja ne bo mogoče izvesti brez novega sistema vodenja zadev, podprtega s finančno in kadrovsko okrepitvijo. 

Ob koncu leta 2021 je bilo Eurojustu dodeljenih 9,5 milijona EUR neporabljenih sredstev Evropskega javnega tožilstva (EJT) za pripravo razvoja in izvajanja novega sistema vodenja zadev. Preostali odhodki se bodo financirali iz razlike do zgornje meje v razdelku 2b večletnega finančnega okvira.

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

   od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

   finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

 Časovno neomejeno

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 48   

 Neposredno upravljanje – Komisija:

   prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☑ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

Podatki o finančnih in človeških virih združujejo predvideni skupni znesek za izvajanje protiteroristične evidence, novega sistema vodenja zadev in drugih zahtev, ki izhajajo iz digitalnega kazenskega pravosodja, načrtovan za obdobje 2024–2027, od česar je odštetih 9,5 milijona EUR, ki so bili Eurojustu že dodeljeni v drugi polovici leta 2021. Zajema dodatne finančne potrebe za tehnično izvajanje (vključno z operativnimi stroški in stroški vzdrževanja) in kadrovske potrebe. Stroški za sistem vodenja zadev zajemajo protiteroristično evidenco, saj bo ta sestavni del navedenega sistema. Ta tehnična vgradnja protiteroristične evidence je eden od ciljev pobude. Poleg tega naj bi nov sistem vodenja zadev vključeval na primer povezovalno plast, ki zagotavlja interoperabilnost, kot je zahtevano v študiji o digitalnem kazenskem pravosodju.

   

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

Za zagotovitev učinkovitosti Eurojusta bo pomembno, da se spremlja in ocenjuje izvajanje digitalizacije izmenjave podatkov te agencije. Pri spremljanju predloga in poročanju o njem se bodo upoštevala načela iz uredbe o Eurojustu 49 , obe dejavnosti pa se bosta izvajali v skladu s skupim pristopom za decentralizirane agencije 50 .

Poleg horizontalnih pravil o upravljanju, ki se uporabljajo za agencije, mora Eurojust Komisiji, Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poslati zlasti enotni programski dokument, ki vsebuje večletne in letne delovne programe ter načrtovanje virov. Ta dokument določa cilje, pričakovane rezultate in kazalnike uspešnosti za spremljanje doseganja ciljev in rezultatov.

Eurojust o svojem delu poroča tudi v izčrpnem letnem poročilu. To letno poročilo pošlje Parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom. Parlament in nacionalne parlamente prav tako obvesti o delovnih dogovorih, sklenjenih s tretjimi osebami.

Komisija bo do 13. decembra 2024 in zatem vsakih pet let naročila zunanjo neodvisno oceno izvajanja uredbe in dejavnosti Eurojusta, da bi ocenila izvajanje in učinek uredbe ter uspešnost in učinkovitost Eurojusta, v skladu s členom 69(1) uredbe o Eurojustu.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Glede na to, da predlog vpliva na letni prispevek EU Eurojustu, se bo proračun EU izvrševal prek posrednega upravljanja.

Na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja se proračun Eurojusta izvršuje v skladu z uspešno in učinkovito notranjo kontrolo.

V zvezi z naknadnimi kontrolami je Eurojust kot decentralizirana agencija zlasti predmet:

notranje revizije, ki jo izvaja služba Komisije za notranjo revizijo,

letnih poročil Evropskega računskega sodišča, ki vsebujejo izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij,

letne razrešnice, ki jo podeli Evropski parlament,

morebitnih preiskav, ki jih vodi urad OLAF zlasti za zagotovitev, da se sredstva, dodeljena agencijam, ustrezno porabijo,

dodatne ravni nadzora in odgovornosti za Eurojust, ki jo zagotavlja evropski varuh človekovih pravic.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

V tej fazi niso bila ugotovljena nobena posebna tveganja v sistemih upravljanja in kontrole. Glede delovanja Eurojusta se izvaja upravni nadzor, ki zajema proračunski nadzor, notranjo revizijo, letna poročila Evropskega računskega sodišča in letno razrešnico za izvrševanje proračuna EU, kot je navedeno zgoraj.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

Komisija poroča o razmerju med „stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev“. Kar zadeva pooblaščene subjekte za posredno upravljanje in decentralizirane agencije, med katere spada tudi Eurojust, je GD JUST v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2020 to razmerje opredelil kot 0,74 %.

Evropsko računsko sodišče je potrdilo zakonitost in pravilnost letnih zaključnih računov Eurojusta za leto 2019, kar pomeni stopnjo napake, nižjo od 2 %. Nič ne kaže na to, da se bo stopnja napake v prihodnjih letih poslabšala. Za leto 2020 je prav tako začasno potrjena na podlagi preverjanja letnih zaključnih računov Eurojusta s strani neodvisnega zunanjega revizorja. Mnenje Evropskega računskega sodišča o zanesljivosti zaključnih računov je odvisno od tega, ali to sodišče potrdi zanesljivost rezultatov neodvisnega revizorja, in še ni sprejeto.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Ukrepi, povezani z bojem proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, so med drugim navedeni v členu 75 uredbe o Eurojustu. Eurojust zlasti sodeluje pri dejavnostih preprečevanja goljufij Evropskega urada za boj proti goljufijam, Komisijo pa brez odlašanja obvešča o primerih domnevnih goljufij in drugih finančnih nepravilnosti.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

številka  

dif./nedif. 51

držav Efte 52

držav kandidatk 53

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

2b

07 10 07

dif./nedif.

NE

NE

DA

NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta 
odhodkov

Prispevek

številka  

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

[XX YY YY YY]

DA/NE

DA/NE

DA/NE

DA/NE

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Številka

Razdelek 7 – Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote

[Organ]: Eurojust

Leto 
2024

Leto 
2025

Leto 
2026

Leto 
2027

SKUPAJ

Naslov 1: Odhodki za zaposlene

obveznosti

(1)

1,125

2,683

3,376

3,981

11,165

plačila

(2)

1,125

2,683

3,376

3,981

11,165

Naslov 2: Infrastruktura in odhodki iz poslovanja

obveznosti

(1a)

plačila

(2a)

Naslov 3: Odhodki iz poslovanja 54

obveznosti

(3a)

1,033

8,128

7,027

5,390

21,577

plačila

(3b)

0,578

4,780

6,458

9,771

21,577

Odobritve za Eurojust 
SKUPAJ

obveznosti

= 1 + 1a + 3a

2,158

10,811

10,403

9,371

32,743

plačila

= 2 + 2a

+3b

1,693

7,463

9,834

13,752

32,743



Razdelek  
večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“

   v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 
2024

Leto 
2025

Leto 
2026

Leto 
2027

SKUPAJ

GD JUST

• Človeški viri

0,238

0,238

0,238

0,238

0,952

• Drugi upravni odhodki

0

0

0

0

0

GD JUST SKUPAJ

odobritve

Odobritve iz RAZDELKA 7 
večletnega finančnega okvira 
SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,238

0,238

0,238

0,238

0,952

   v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 
2024 55

Leto 
2025

Leto 
2026

Leto 
2027

SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7
večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

obveznosti

2,396

11,049

10,641

9,609

33,695

plačila

1,931

7,701

10,072

13,99

33,695

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

Leto 
2024

Leto 
2025

Leto 
2026

Leto 
2027

SKUPAJ

vrsta 56

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 57

Omogočiti Eurojustu, da učinkoviteje prepoznava povezave med vzporednimi čezmejnimi preiskavami in pregoni v zvezi s terorističnimi kaznivimi dejanji ter državam članicam proaktivno zagotavlja povratne informacije o teh povezavah.

– realizacija

prepoznavanje povezav med čezmejnimi primeri s strani Eurojusta

1,835

9,190

8,843

7,965

27,832

SPECIFIČNI CILJ št. 2

Omogočiti učinkovitejšo in varnejšo izmenjavo podatkov med državami članicami, Eurojustom in tretjimi državami.

– realizacija

varno prejemanje osebnih podatkov od držav članic s strani Eurojusta

0,108

0,541

0,520

0,469

1,637

– realizacija

strukturiran in delno avtomatiziran prenos osebnih podatkov

0,108

0,541

0,520

0,469

1,637

– realizacija

izmenjava informacij s tretjimi državami

0,108

0,541

0,520

0,469

1,637

Seštevek za specifični cilj št. 2

0,324

1,622

1,560

1,406

4,911

STROŠKI SKUPAJ

2,158

10,811

10,403

9,371

32,743

   

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

3.2.3.1.Povzetek

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju 58 :

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 
2024

Leto 
2025

Leto 
2026

Leto 
2027

SKUPAJ

Začasni uslužbenci (razredi AD)

0,952

2,337

2,943

3,289

9,521

Začasni uslužbenci (razredi AST)

0,173

0,346

0,433

0,0,692

1,644

Pogodbeni uslužbenci

Napoteni nacionalni strokovnjaki

SKUPAJ

1,125

2,683

3,376

3,981

11,165

Potrebe po uslužbencih 59 (EPDČ):

Leto 
2024

Leto 
2025

Leto 
2026

Leto 
2027

SKUPAJ

Začasni uslužbenci (razredi AD)

11

16

18

20

20

Začasni uslužbenci (razredi AST)

2

2

3

5

5

Pogodbeni uslužbenci

Napoteni nacionalni strokovnjaki

SKUPAJ

13

18

21

25

25

Datumi zaposlovanja bodo predvidoma nastopili sredi leta. Za vsako novo leto so bili stroški novo zaposlenih uslužbencev ocenjeni na 50 %. Predpostavke glede morebitnega povečanja indeksacije plač ali korekcijskega koeficienta, ki se uporablja za Nizozemsko, niso bile uporabljene.

Podrobnosti o povečanju števila osebja:

Specifični cilj

Dodatno osebje

Specifični cilj št. 1: Omogočiti Eurojustu, da učinkoviteje prepoznava povezave in državam članicam proaktivno zagotavlja povratne informacije.

2* analitika podatkov za zadeve sta potrebna za zagotovitev skladnosti sistema vodenja zadev z uredbo o Eurojustu in sporazumi (z državami članicami, tretjimi državami in agencijami) ter veljavnim pravnim okvirom EU o izmenjavi informacij, digitalizaciji in interoperabilnosti

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2024: + 1; 2025: + 1

2* uradnika za upravljanje podatkov sta potrebna za sodelovanje pri ocenjevanju in izboru sistema vodenja zadev, pomoč pri fazah preoblikovanja poslovanja, analize zahtev in zasnove, izvajanju in sprejetju novega sistema vodenja zadev in povezovanju z drugimi sistemi (npr. sistemom za iskanje po načelu „zadetek / ni zadetka“), projekti (npr. sistemoma e-CODEX in eEDES) in projekti iz okvira interoperabilnosti (SIS II itd.) ter za zagotovitev uvedbe pravilnih politik in postopkov za upravljanje podatkov, ustvarjenih pri izvajanju novih sistemov

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2024: + 1; 2025: + 1

2* strokovno-tehnična uslužbenca za podporo pri zadevah sta potrebna za upravljanje pričakovanega precejšnjega povečanja količine podatkov, obdelovanje operativnih podatkov v sistemu vodenja zadev (vključno s prevodi), vodenje pregleda življenjskega cikla odprtih zadev ter pripravljanje ad hoc in rednih poročil (mesečnih, letnih) in statistke

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2026: + 1; 2027: + 1

1* uradnik za upravljanje podatkov je potreben za izvajanje postopkov pregleda kakovosti podatkov, katerega namen je zagotoviti, da so podatki Eurojusta visokokakovostni, posodobljeni, popolni, nedvoumno razumljeni, dosledni in po potrebi na voljo

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2026: + 1

1* analitik podatkov za zadeve je potreben zaradi pričakovanega povečanja obvestil, poslanih Eurojustu, za prepoznavanje povezav med sodnimi postopki v teku na podlagi analize informacij, ki jih Eurojust prejme od Europola, urada OLAF, EJT in nacionalnih organov, ter analizo obsežnega sklopa podatkov za namene pravosodnega sodelovanja

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2026: + 1

1* analitik podatkov za zadeve je potreben za pripravo (skupnih) zahtevkov, naslovljenih na države članice, ki temeljijo na analizi izmenjanih informacij in pokrivajo vse operativne funkcije iz člena 4(2) uredbe o Eurojustu, odkrivanje ponavljajočih se težav z uporabo orodij za pravosodno sodelovanje, pripravo predlogov za posredovanje zadev drugim državam članicam ter mnenj o ponavljajočih se zavrnitvah ali težavah pri pravosodnem sodelovanju in najboljši lokaciji za kazenski pregon

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2027: + 1

1* vodja programa in 1* vodja projektov sta potrebna za upravljanje in vodenje programa (vključno z obveščanjem in upravljanjem tveganj, spremljanjem napredka in poročanjem o njem odboru za program in deležnikom) od začetka do konca ter podpiranje preventivnega in ocenjevalnega vzdrževanja novega sistema

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2024: + 2

1* arhitekt IT je potreben za opredelitev arhitekture visoke ravni, zasnovo in vzpostavitev infrastrukture za izvajanje novega sistema vodenja zadev ter vzdrževanje tehnične arhitekture, povezav in sistemov, ki podpirajo nov sistem vodenja zadev

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2024: + 1

1* poslovni analitik je potreben za izvedbo analize zahtev, vključno s potrditvijo koncepta posamezne tehnične rešitve, ter podpiranje preventivnega in ocenjevalnega vzdrževanja novega sistema 

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2024: + 1

1* varnostni uradnik za IKT je potreben za zagotovitev varne zasnove, izvajanja in delovanja sistema vodenja zadev ter varne izmenjave podatkov z zunanjimi sistemi

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2024: + 1

1* strokovnjak za varstvo podatkov je potreben za zagotavljanje vgrajenega varstva podatkov in uporabe pravil o varstvu podatkov za operativne podatke

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2024: + 1

3* uradniki za operacije IKT so potrebni za upravljanje aplikacij in politike IT, poslovno preoblikovanje postopkov Eurojusta, pripravo priročnikov (vključno z zagotovljenem usposabljanj za uporabnike) ter skrbništvo mrež, podatkovnih zbirk, sistemov, platform za virtualizacijo in aplikacij te agencije

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2024: + 1; 2025: + 2

2* upravna uslužbenca sta potrebna za pripravo opisov delovnih mest, izbore ter upravljanje zaposlitev, potreb po usposabljanju in pravic novih uslužbencev, upravljanje razpisnih postopkov ter zagotavljanje izvrševanja proračuna, kontrole in poročanja za prejeta sredstva

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2024: + 2

Specifični cilj št. 2: Omogočiti učinkovitejšo in varnejšo izmenjavo podatkov med državami članicami, Eurojustom in tretjimi državami.

1* strokovno-tehnični uslužbenec za podporo pri zadevah je potreben za upravljanje pričakovanega precejšnjega povečanja količine podatkov, obdelovanje operativnih podatkov v sistemu vodenja zadev (vključno s prevodi), vodenje pregleda življenjskega cikla odprtih zadev ter pripravljanje ad hoc in rednih poročil (mesečnih, letnih) in statistke

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2027: + 1

1* uradnik za upravljanje podatkov je potreben za izvajanje postopkov pregleda kakovosti podatkov, katerega namen je zagotoviti, da so podatki Eurojusta visokokakovostni, posodobljeni, popolni, nedvoumno razumljeni, dosledni in po potrebi na voljo

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2027: + 1

1* pravnik in 1* referent sta potrebna za sodelovanje v pogajanjih Komisije o mednarodnih sporazumih ter za pogajanja o strateških in/ali izvedbenih delovnih dogovorih s tretjimi državami in pripravo takih dogovorov

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2024: + 2

1* pravnik je potreben za pogajanja o instrumentih za sodelovanje/sporazumih o sodelovanju/memorandumih o soglasju s partnerskimi agencijami in organi ter pripravo, oceno in pregled takih aktov

Ocenjene potrebe po EPDČ – dodatni EPDČ, ki jih je treba zaposliti na leto (nekumulativno):

2025: + 1

   

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Leto 2024

Leto 2025

Leto 2026

Leto 2027

·Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

20 01 02 01 in 20 01 02 02 (sedež in predstavništva Komisije)

1

1

1

1

20 01 02 03 (delegacije)

01 01 01 01 (posredne raziskave)

10 01 05 01 (neposredne raziskave)

Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 60

20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

1

1

1

1

20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)

Proračunske vrstice (navedite)  61

– na sedežu 62  

– na delegacijah

01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)

10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

SKUPAJ

2

2

2

2

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Zastopajo Komisijo v upravnem odboru Agencije. Pripravijo mnenje Komisije o letnem delovnem programu in spremljajo njegovo izvajanje. Spremljajo izvrševanje proračuna. Pomagajo Agenciji pri razvoju njenih dejavnosti v skladu s politikami EU, tudi s sodelovanjem na sestankih strokovnjakov.

Zunanji sodelavci

En napoteni nacionalni strokovnjak bo uradnike in začasne uslužbence podpiral pri izvajanju zgoraj navedenih nalog ter pomagal Agenciji pri razvoju njenih dejavnosti v skladu s politikami EU, vključno s sodelovanjem na sestankih strokovnjakov.

Opis izračuna stroškov za enote EPDČ bi bilo treba vključiti v Prilogo V, oddelek 3.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

   se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira,

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske. V primeru pomembnejših sprememb med programi predložite Excelovo tabelo.

zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.

Predlog zahteva naslednjo uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v razdelku 2b večletnega finančnega okvira: za proračunsko vrstico 07 10 07 – Eurojust – leta 2024 – 2,158 milijona EUR, leta 2025 – 10,811 milijona EUR, leta 2026 – 10,403 milijona EUR in leta 2027 – 9,371 milijona EUR.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb,

je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 
N

Leto 
N+1

Leto 
N+2

Leto 
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo 

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

 

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

   Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

   za lastna sredstva,

   za druge prihodke,

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice.

 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto

Posledice predloga/pobude 63

leto 
N

leto 
N+1

leto 
N+2

leto 
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen ………….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[…]

 

(1)    Sklep Sveta 2005/671/PNZ z dne 20. septembra 2005 o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj (UL L 253, 29.9.2005, str. 22).
(2)    Europol je agencija EU za kazenski pregon. Kot tak podpira organe kazenskega pregona po vsej EU pri dejavnostih boja proti kaznivim dejanjem na vseh svojih področjih pristojnosti.
(3)    Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).
(4)    Cross-border Digital Criminal Justice, Final Report (Čezmejno digitalno kazensko pravosodje, končno poročilo), https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/e38795b5-f633-11ea-991b-01aa75ed71a1/language-sl .
(5)    Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).
(6)    Glej člen 23(1) uredbe o Eurojustu.
(7)    Glej člen 23(6) uredbe o Eurojustu.
(8)    Sporazumi o sodelovanju so sklenjeni med Eurojustom in Albanijo, Črno Goro, Severno Makedonijo, Srbijo, Gruzijo, Islandijo, Lihtenštajnom, Moldavijo, Norveško, Švico, Ukrajino in ZDA. Eurojust je sklenil še en sporazum o sodelovanju z Dansko, ki ni članica Eurojusta v skladu s Protokolom 22 Lizbonske pogodbe. Del 3, naslov IV, Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani prav tako vsebuje določbe o prihodnjem sodelovanju med nacionalnimi organi Združenega kraljestva in Eurojustom.
(9)    Sporočilo Komisije z naslovom Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji – Zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti (COM(2020) 710 final, 2.12.2020).
(10)    e-CODEX je sveženj programske opreme, ki omogoča povezavo med nacionalnimi sistemi, pri čemer uporabnikom, kot so pravosodni organi, delavci v pravni stroki in javnost, omogoča hitro in varno pošiljanje in prejemanje dokumentov, pravnih obrazcev, dokazov in drugih informacij. e-CODEX se že uporablja v digitalnem sistemu za izmenjavo e-dokazov (eEDES) in v nekaterih pilotnih projektih. Da bi se zagotovila njegova dolgoročna vzdržnost, je Komisija sprejela predlog, da se njegov nadaljnji razvoj in vzdrževanje zaupata Agenciji EU za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice.
(11)    Sporočilo Komisije z naslovom Delovni program Komisije za leto 2021 – Vitalna Unija v krhkem svetu (COM(2020) 690 final).
(12)    Direktiva (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z njegovo uskladitvijo s pravili EU o varstvu osebnih podatkov (UL L ...).
(13)    Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).
(14)    Sporočilo Komisije o strategiji EU za varnostno unijo (COM(2020) 605 final).
(15)    Sporočilo Komisije o agendi EU za boj proti terorizmu (COM(2020) 795 final).
(16)    Sporočilo Komisije o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 (COM(2021) 170 final).
(17)    Sklep Sveta (EU) 2021/7072 z dne 16. marca 2021.
(18)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
(19)    Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).
(20)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(21)    Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).
(22)    JOIN(2020) 18 final.
(23)    COM(2020) 823 final.
(24)    Cross-border Digital Criminal Justice, Final Report (Čezmejno digitalno kazensko pravosodje, končno poročilo), https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/e38795b5-f633-11ea-991b-01aa75ed71a1/language-sl .
(25)    SWD(2021) 391.
(26)    Člen 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).
(27)    Člen 7 Listine.
(28)    Cross-border Digital Criminal Justice, Final Report (Čezmejno digitalno kazensko pravosodje, končno poročilo), https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/e38795b5-f633-11ea-991b-01aa75ed71a1/language-sl , str. 244.
(29)    V študiji sta bila predvidena obdobje vzdrževanja in skupni znesek v višini 39 milijonov EUR. Ker trenutni proračun EU (večletni finančni okvir, VFO) krije le obdobje do leta 2027, so bili od tega zneska odšteti stroški vzdrževanja za leti 2028 in 2029.
(30)    Cross-border Digital Criminal Justice, Final Report (Čezmejno digitalno kazensko pravosodje, končno poročilo), https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/e38795b5-f633-11ea-991b-01aa75ed71a1/language-sl , str. 265 in naslednje.
(31)    [….].
(32)    Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).
(33)    Sklep Sveta 2005/671/PNZ z dne 20. septembra 2005 o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj (UL L 253, 29.9.2005, str. 22).
(34)    Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).
(35)    Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24.12.2008, str. 130).    
(36)    Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah (UL L …).
(37)    Uredba (EU) […/…] Evropskega parlamenta in Sveta o digitalizaciji pravosodnega sodelovanja in dostopa do sodnega varstva v civilnih, gospodarskih in kazenskih zadevah (UL L …).
(38)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(39)    https://joinup.ec.europa.eu/collection/nifo-national-interoperability-framework-observatory/european-interoperability-framework
(40)    Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L 149, 30.4.2021, str. 10).
(41)    Sklep Sveta (EU) 2021/7072 z dne 16. marca 2021.
(42)    Sklep Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (UL L 348, 24.12.2008, str. 130).
(43)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.
(44)    Sporočilo Komisije o strategiji EU za varnostno unijo (COM(2020) 605 final).
(45)    Sporočilo Komisije o agendi EU za boj proti terorizmu (COM(2020) 795 final).
(46)    Sporočilo Komisije z naslovom Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji – Zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti (COM(2020) 710 final, 2.12.2020).
(47)    Sporočilo Komisije o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 (COM(2021) 170 final).
(48)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .
(49)    Uredba (EU) 2017/1727.
(50)     https://europa.eu/european-union/sites/default/files/docs/body/joint_statement_and_common_approach_2012_sl.pdf  
(51)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
(52)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(53)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.
(54)    Tehnični stroški na podlagi naslova 3 vključujejo operativne stroške in stroške vzdrževanja, saj so obveznosti za vse stroške, povezane s sistemom vodenja zadev, trenutno prevzete na podlagi naslova 3.
(55)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.
(56)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).
(57)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.
(58)    Ocenjeni stroški za osebje so kumulativni in so bili izdelani na podlagi povprečnih stroškov za začasne in pogodbene uslužbence, indeksiranih na korekcijski koeficient, ki se od julija 2020 uporablja za Nizozemsko (113,9 %).
(59)    Kumulativno. Število, navedeno v posameznem letu, je število že zaposlenih uslužbencev iz prejšnjega leta in novo zaposlenih uslužbencev. Skupno število novih uslužbencev (25) bo doseženo leta 2027.
(60)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(61)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
(62)    Zlasti za sklade kohezijske politike EU, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA).
(63)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.