EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.11.2021

COM(2021) 721 final

2021/0376(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2021) 570 final} - {SWD(2021) 340 final} - {SWD(2021) 341 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

S tem zakonodajnim predlogom se predlagajo spremembe direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (direktiva o UAIS – Direktiva 2011/61/EU) 1 in v ustreznem obsegu direktive o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP) (direktiva o KNPVP – Direktiva 2009/65/ES) 2 .

Komisija je pregledala uporabo področja uporabe direktive o UAIS, kot je določeno v členu 69 Direktive. Menila je, da so številna vprašanja, poudarjena v pregledu direktive o UAIS, enako pomembna za dejavnosti KNPVP. Zato je namen tega zakonodajnega predloga obravnavati ta vprašanja s spremembo direktive o UAIS in direktive o KNPVP, da se bolje uskladijo njune zahteve.

Direktiva o UAIS je bila sprejeta 8. junija 2011 kot del odziva politike na svetovno finančno krizo, ki je razkrila slabosti in šibke točke v nekaterih dejavnostih skladov, ki bi lahko povečale tveganja za širši finančni sistem 3 .

Kot regulativna pobuda po krizi si direktiva o UAIS prizadeva za skladen nadzorni pristop k tveganjem, ki jih lahko dejavnosti alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: AIS) povzročijo ali prinesejo finančnemu sistemu. Namen direktive je tudi zagotoviti visoko raven zaščite vlagateljev in hkrati olajšati povezovanje AIS na trgu EU 4 . Upravitelji alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: UAIS) morajo učinkovito upravljati tveganja in zagotoviti ustrezno preglednost dejavnosti AIS, ki jih upravljajo. Pri izpolnjevanju teh zahtev lahko upravljajo in tržijo AIS profesionalnim vlagateljem po vsej Uniji z enotnim dovoljenjem domačega nadzornika 5 . Direktiva o UAIS je postala pomemben steber unije kapitalskih trgov 6 zaradi zmožnosti investicijskih skladov, da ponudijo dostop do tržnih virov financiranja in vlagateljem omogočijo, da bolje razporedijo svoje prihranke v izbranem časovnem obdobju v skladu s svojimi preferencami.

Komisija v oceni področja uporabe in delovanja pravnega okvira direktive o UAIS ugotavlja, da so standardi direktive o UAIS za zagotavljanje visoke ravni zaščite vlagateljev večinoma učinkoviti 7 . Za zaščito vlagateljev so potrebna pravila o nasprotju interesov ter zahteve glede razkritja in preglednosti. Z zahtevami glede vrednotenja, ki je potrebno za določitev deleža vsakega vlagatelja v danem AIS in za spremljanje uspešnosti AIS, sta se povečali disciplina in struktura v postopku vrednotenja sredstev. Nazadnje, ureditev depozitarjev, ki določa naloge in odgovornost depozitarjev, vključno s hrambo sredstev AIS in nadzorom nad dejavnostmi AIS, varuje interese vlagateljev. Podpira tudi pravilno delovanje trga investicijskih skladov.

Finančna stabilnost in integriteta trga sta ključna cilja direktive o UAIS 8 . Direktiva o UAIS je uvedla orodja za izboljšanje makrobonitetnega spremljanja in nadzora tveganj za finančno stabilnost. UAIS morajo nadzornikom poročati o glavnih izpostavljenostih AIS, njihovem profilu likvidnosti in finančnem vzvodu. Nadzorniško poročanje podpira učinkovit makrobonitetni nadzor in je koristno za spremljanje trga, vendar bi bilo mogoče podrobnost sporočenih podatkov izboljšati. Z direktivo o UAIS je bila vzpostavljena učinkovita mreža za sodelovanje pri nadzoru, ki jo usklajuje Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in ki prispeva k zbliževanju nadzornih pristopov k dejavnostim AIS v Evropski uniji.

Ocena Komisije kaže, da direktiva o UAIS na splošno izpolnjuje svoje cilje in da je harmonizacija regulativnih standardov po vsej EU olajšala povezovanje evropskega trga kolektivnih investicijskih skladov 9 . Sektor investicijskih skladov se je od leta 2008 približno potrojil, in sicer s 5,5 bilijona EUR sredstev na več kot 15 bilijonov EUR sredstev, njegova sredstva kot delež skupnih sredstev finančnega sektorja pa so se znatno povečala 10 . Ta sektor je medsebojno povezan s širšim finančnim sektorjem, zaradi česar je pomembno ustrezno obvladovati morebitna sistemska tveganja 11 .

Direktiva o UAIS vsebuje splošna pravila o upravljanju likvidnosti, uporabi finančnega vzvoda in vrednotenju za upravljanje tveganj na ravni sklada. Vendar te zahteve niso dovolj specifične, da bi v celoti zajele posebnosti upravljanja dejavnosti neposrednih posojil s strani AIS ter obravnavale morebitna mikro in makro tveganja. Regulativna razdrobitev, kadar so vzpostavljeni nacionalni okviri za urejanje dajanja posojil iz skladov, povzroča težave pri ugotavljanju morebitnih učinkov na celotnem trgu, ki bi lahko izhajali iz dejavnosti takih skladov, in učinkovitem odzivanju nanje. Poleg tega različni nacionalni regulativni pristopi spodkopavajo vzpostavitev učinkovitega notranjega trga za AIS, iz katerih se dajejo posojila, s spodbujanjem regulativne arbitraže in različnih ravni zaščite vlagateljev.

V pregledu je bilo še poudarjeno, da so v tržnih podatkih, predloženih nadzornim organom, vrzeli ali da niso dovolj podrobni, kar zmanjšuje zmožnost organov, da ugotovijo kopičenje in prelivanje tveganj na širši finančni sistem. Zakonodajni predlog je namenjen izboljšanju ustreznega zbiranja podatkov in odpravi neučinkovitih podvajanj poročanja, ki lahko obstajajo v okviru drugih aktov evropske in nacionalne zakonodaje, v skladu s širšo strategijo o nadzorniških podatkih, kot je napovedano v strategiji za digitalne finance 12 .

Orodja za upravljanje likvidnosti upraviteljem odprtih skladov, ki vključujejo odprte AIS in vse sklade KNPVP, omogočajo, da obravnavajo pritiske za izplačila v zaostrenih razmerah na trgu in bolje zaščitijo interese vlagateljev. Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) in ESMA priporočata harmonizacijo pravil o uporabi orodij za upravljanje likvidnosti. Trenutno direktiva o UAIS in direktiva o KNPVP ne določata minimalnega usklajenega sklopa orodij za upravljanje likvidnosti 13 .

Poleg tega bi lahko bilo bolj v interesu vlagateljev, če bi se pravila direktive o UAIS spremenila, da bi se povečala učinkovitost na trgu storitev depozitarjev. Sedanjo zahtevo iz direktive o UAIS, da mora biti depozitar v isti državi članici kot EU AIS, ki ga imenuje, je težko izpolniti na manjših, bolj koncentriranih trgih, kjer je manj ponudnikov storitev. Pomanjkanje konkurence povzroča višje stroške za upravitelje skladov in manj učinkovite strukture skladov, kar lahko vpliva na donose vlagateljev. Obstaja možnost, da se poveča učinkovitost upravljanja investicijskih skladov z razredčenjem koncentracije trga depozitarjev na nekaterih nacionalnih trgih, hkrati pa zagotovi, da ponudniki storitev spoštujejo evropske standarde.

Obstajajo dokazi, da depozitarji včasih ne morejo opravljati svojih nalog, kadar sredstva sklada hrani centralna depotna družba 14 . Centralne depotne družbe se ne štejejo za zastopnike depozitarja 15 . Ta pravni položaj ne zagotavlja v vseh primerih stabilnega pretoka informacij med skrbnikom sredstva AIS ali KNPVP in depozitarjem. Zato depozitarji ne morejo učinkovito izpolnjevati svojih nadzornih nalog, če ni stabilnega pretoka informacij o gibanjih premoženja. Ta pravni položaj lahko ogrozi zaščito vlagateljev.

Ureditev prenosa v pravnih okvirih za UAIS in KNPVP omogoča učinkovito upravljanje naložbenih portfeljev in pridobivanje potrebnega strokovnega znanja na določenem geografskem trgu ali v skupini sredstev. Ta model prispeva k uspehu oznak skladov in upraviteljev EU. Hkrati je v oceni ugotovljeno, da, kot je potrdil tudi ESMA, različne nacionalne nadzorne prakse pri izpolnjevanju zahtev EU za prenos obvladovanja tveganj ali upravljanje premoženja na tretje osebe ustvarjajo nedoslednosti, ki lahko znižajo splošno raven zaščite vlagateljev 16 . Nezadostna jasnost veljavnih regulativnih standardov zmanjšuje pravno varnost, povečuje razlike v rezultatih nadzora in na koncu ne zagotavlja enotne ravni zaščite vlagateljev po vsej Uniji.

Potrebni bi bili dodatni ukrepi za izvajanje zahtev iz Direktive, s čimer bi se zagotovilo, da UAIS uporabijo potrebne človeške vire za opravljanje ohranjenih nalog, kadar so nekatere njihove naloge prenesene na tretje osebe, in za prenos velikega dela izvedbenih pravil, kot so na tem področju določena v uredbi o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: uredba o UAIS), v regulativni okvir KNPVP 17 . Ti ukrepi bodo določeni v izvedbenih aktih Komisije, ko bo pooblastilo za to podeljeno s sprejetjem tega predloga za spremembo direktiv.

Predlagajo se spremembe direktive o UAIS in direktive o KNPVP o prenosu, upravljanju likvidnostnega tveganja, sporočanju podatkov za namene spremljanja trga in regulativni obravnavi skrbnikov, medtem ko bi bilo treba samo direktivo o UAIS spremeniti v zvezi z dejavnostmi investicijskih skladov, iz katerih se dajejo posojila, in čezmejnim dostopom do storitev depozitarjev.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlogi za spremembo evropske zakonodaje o investicijskih skladih so v skladu z načrtom Komisije za unijo kapitalskih trgov, sprejetim 24. septembra 2020. Cilj unije kapitalskih trgov je omogočiti pretok kapitala po vsej EU v korist potrošnikov, vlagateljev in podjetij, ne glede na njihovo lokacijo. Kriza zaradi COVID-19 je povečala nujnost, da se vzpostavi unija kapitalskih trgov, saj je tržno financiranje bistvenega pomena za okrevanje evropskega gospodarstva in vrnitev k dolgoročni rasti. Predlagane zakonodajne spremembe bi podprle povezovanje trga skladov in tako pripomogle k doseganju navedenih ciljev.

V uspešni in učinkovito nadzorovani uniji kapitalskih trgov lahko skladi, iz katerih se dajejo posojila, evropskim podjetjem in MSP zagotovijo alternativni vir financiranja, kar jim omogoča dostop do širšega nabora možnosti financiranja po konkurenčnih cenah 18 . Ti skladi lahko neposredno podpirajo ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko rast, inovacije, zeleni prehod in pomagajo okrevati po pandemiji COVID-19. Skladi, iz katerih se dajejo posojila, se lahko uporabijo tudi kot varovalni mehanizem ali blažilec šokov, kadar je likvidnost omejena, z nadaljnjim zagotavljanjem financiranja posojil, kadar se je več tradicionalnih posojilodajalcev umaknilo s trga. Zato so zakonodajni predlogi usklajeni s splošno strategijo unije kapitalskih trgov, da bi še naprej gradili notranji trg za finančne storitve in da bi bilo financiranje bolj dostopno evropskim podjetjem.

Poleg tega je cilj predlaganih sprememb direktive o UAIS in direktive o KNPVP boljša zaščita interesov vlagateljev z zagotavljanjem, da upravitelji investicijskih skladov, ki svoje naloge prenesejo na tretje osebe, spoštujejo iste visoke standarde, ki se uporabljajo po vsej Uniji.

Predlog za spremembo direktive o UAIS vsebuje tudi ukrepe v zvezi z razpoložljivostjo in uporabo orodij za upravljanje likvidnosti v času zaostrenih razmer na trgu. Z možnostjo aktiviranja orodij za upravljanje likvidnosti se lahko zaščiti vrednost denarja vlagateljev, zmanjša likvidnostni pritisk na sklad in ublažijo širše posledice sistemskega tveganja v primerih zaostrenih razmer na celotnem trgu. Predlog za nadzorniško poročanje prispeva k vzpostavitvi skupnega podatkovnega prostora v finančnem sektorju, ki je del strategije za digitalne finance 19 . Podatki, ki jih sporočijo UAIS in KNPVP, bi bili del integriranega sistema zbiranja podatkov, ki bi zagotavljal natančne, primerljive in pravočasne podatke evropskim in nacionalnim nadzornim organom, obenem pa zmanjšal skupne stroške in breme poročanja za vse strani.

Poleg tega bo pregled direktive o UAIS vplival na UAIS, ki upravljajo AIS, ki jih ureja uredba o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (v nadaljnjem besedilu: ELTIF) (uredba o ELTIF – Uredba (EU) 2015/760) 20 . Uredba o ELTIF je uredba o evropskih produktih, ki se pregleduje vzporedno z direktivo o UAIS, zakonodajni predlog za spremembo uredbe o ELTIF pa se sprejme istega dne kot ta predlog. UAIS, ki upravljajo ELTIF, bodo verjetno pridobili lažji dostop do čezmejnih storitev depozitarjev, če so ti skladi na manjših trgih. Izboljšanje zahtev glede nadzorniškega poročanja bi dolgoročno imelo pozitiven učinek tudi na regulativno breme UAIS, ki upravljajo ELTIF. Vključitev centralnih depotnih družb v verigo hrambe bi pozitivno vplivala na interese vlagateljev v zvezi z deleži ELTIF, ki bi jih centralne depotne družbe lahko imele v skrbništvu.

Druga točka medsebojnega delovanja uredbe o ELTIF in spremenjene direktive o UAIS se bo nanašala na dejavnosti dajanja posojil. S predlagano direktivo bi bila za UAIS, ki delujejo na kreditnih trgih, uvedena nekatera splošna načela. Predlagani pragovi za posojila AIS finančnim institucijam so usklajeni s pragom diverzifikacije, ki se uporablja za tiste ELTIF, ki se tržijo samo malim vlagateljem. V primeru razhajanj med direktivo o UAIS in uredbo o ELTIF bi se pravila uredbe o ELTIF o produktih uporabljala kot lex specialis.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Pričakuje se, da se bo z vzpostavitvijo notranjega trga za sklade, iz katerih se dajejo posojila, povečala razpoložljivost alternativnih virov financiranja za realno gospodarstvo. Dejavnosti takšnih skladov na kreditnem trgu bodo verjetno olajšale prehod v trajnostno prihodnost z naložbami v zeleno gospodarstvo, s čimer se podpirajo širši cilji evropskega zelenega dogovora.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 53(1) PDEU (prejšnji člen 47(2) ES) je pravna podlaga za direktivi 2011/61/EU in 2009/65/ES. Ustrezna pravna podlaga za izbrane možnosti politike in posebno zasnovo pravil je člen 53(1) PDEU o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti samozaposlenih oseb. To se uporablja za urejanje finančnih posrednikov, njihovih investicijskih storitev in dejavnosti.

Namen predlaganih izboljšav direktive o UAIS je spodbujati zanesljive postopke za dajanje posojil iz AIS in nadaljnje povezovanje trga v tem segmentu, hkrati pa zagotoviti, da se tveganja za finančno stabilnost na splošno bolje spremljajo. Pravila o razpoložljivosti in uporabi orodij za upravljanje likvidnosti s strani UAIS in KNPVP je treba harmonizirati, da se zagotovi, da so vsi odzivi upraviteljev odprtih skladov ali nadzornikov ob zaostrenih razmerah na trgu učinkovitejši. Namen olajšanja dostopa do čezmejnega zagotavljanja storitev depozitarjev je nadaljnje povezovanje trga EU AIS, ki zagotavlja visoko raven zaščite vlagateljev. Cilj predloga je doseči usklajen pristop k dejavnostim prenosa s strani upraviteljev evropskih investicijskih skladov in nadzornikov.

Enostranski ukrepi držav članic ne morejo zapolniti regulativnih vrzeli v direktivi o UAIS in teh ciljev doseči posamično. Zato lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlagane izboljšave direktive o UAIS in direktive o KNPVP dopolnjujejo to regulativno strukturo z dodatnimi regulativnimi zahtevami in pojasnili, njihov namen pa je ohraniti ravnotežje med usklajevanjem ključnih ukrepov za obvladovanje tveganja in ohranjanjem prožnosti držav članic pri izvajanju dogovorjenih regulativnih standardov.

•Sorazmernost

Predlagane spremembe so v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev dokončnega oblikovanja enotnega trga za AIS, obenem pa zagotavljajo skladen pristop k makrobonitetnemu nadzoru trga EU AIS in visoki ravni zaščite vlagateljev.

Kjer je to ustrezno, so nove zahteve, naložene UAIS, ki upravljajo AIS, iz katerih se dajejo posojila, oblikovane kot splošna načela. Kjer so regulativne zahteve specifične, ne posegajo po nepotrebnem v obstoječe poslovne modele. V zvezi z zaščito vlagateljev so predlagane dodatne zahteve po razkritju v skladu z najboljšo tržno prakso, ki bi jo bilo treba razširiti na vse vlagatelje v Uniji, da se zagotovi enaka raven zaščite vlagateljev.

S predlogi za omogočanje čezmejnega dostopa do storitev depozitarjev se vzpostavlja pravo ravnotežje med potrebami AIS in potrebami vlagateljev, da se preprečijo tveganja, ki bi se lahko uresničila, če ne bi bilo celovite ureditve storitev depozitarjev na ravni EU. Poleg tega je vključitev centralnih depotnih družb v verigo hrambe potrebna, da se odpravi regulativna vrzel, ki ogroža sposobnost depozitarjev, da opravljajo svoje naloge, in je potencialno škodljiva za vlagatelje v AIS in KNPVP. Predlagani ukrep je sorazmeren in upošteva status že licenciranih subjektov.

S predlaganimi pojasnili ureditev prenosa se ohranjajo dragocene značilnosti teh dejavnosti, hkrati pa zagotavlja, da se zagotovi dovolj človeških virov za nadzor zastopnika in da upravitelj AIS ali KNPVP ohrani temeljne naloge.

Zato je zakonodajni predlog sorazmeren z zastavljenimi cilji.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Komisija je izvedla oceno direktive o UAIS in ugotovila, da je Direktiva na splošno delovala dobro in v veliki meri dosegla svoje cilje vzpostavitve učinkovitega nadzornega okvira za UAIS, pri čemer je zagotovila visoko raven zaščite vlagateljev in olajšala oblikovanje trga EU AIS. Vendar pa bi ji zaradi upoštevanja novega razvoja dogodkov na trgu od začetka njene veljavnosti koristile izboljšave, ki bi bile usmerjene v tiste elemente okvira, ki ob prvotni pripravi Direktive niso bili zadostno obravnavani.

Različni nacionalni pristopi otežujejo zagotavljanje storitev v drugi državi članici in ovirajo razvoj notranjega trga za AIS. Nezadostna ponudba storitev depozitarjev in različni nacionalni regulativni standardi za AIS, iz katerih se dajejo posojila, ogrožajo enake konkurenčne pogoje za AIS. Poleg tega različna nacionalna pravila o AIS, iz katerih se dajejo posojila, in nezadostna dostopnost tržnih podatkov za nadzornike nadzornikom povzročajo težave pri spremljanju tveganja za finančno stabilnost in ohranjanju integritete trga. Podobno različna razpoložljivost orodij za upravljanje likvidnosti omejuje učinkovitost morebitnega odziva upraviteljev odprtih skladov ali nadzornikov ob zaostrenih razmerah na trgu. Nazadnje, različno razumevanje pravil o prenosu s strani nadzornikov zmanjšuje pravno varnost za upravitelje skladov in visoko raven zaščite vlagateljev, zlasti kadar evropski subjekti prenesejo obvladovanje tveganja ali upravljanje premoženja zunaj Evropske unije.

•Posvetovanja z deležniki

Javno posvetovanje o pregledu direktive o UAIS s 102 vprašanjema o različnih vidikih pregleda direktive o UAIS se je začelo 22. oktobra 2020. Zaključilo se je 29. januarja 2021 s 132 odgovori.

Nekaj več kot polovica anketirancev v javnem posvetovanju ni imela mnenja o tem, ali je treba uskladiti zahteve za UAIS, ki upravljajo AIS, iz katerih se dajejo posojila. Ta skupina je vključevala največja industrijska združenja. 23 % anketirancev je menilo, da nadaljnja pravila niso potrebna, medtem ko se je med javnimi organi 7 od 10 držav članic, ki so odgovorile na javno posvetovanje, strinjalo, da je treba zahteve za UAIS, ki upravljajo AIS, iz katerih se dajejo posojila, uskladiti na ravni EU. Menile so, da so pravila EU potrebna za izenačitev konkurenčnih pogojev in obravnavo tveganj, ki se lahko pojavijo zaradi te dejavnosti. Predlog vzpostavlja dobro ravnotežje med tem, kar je potrebno za ohranitev finančne stabilnosti in za lažji razvoj trga AIS, iz katerih se dajejo posojila, v Uniji.

Podobno je večina javnih organov, ki so se odzvali na javno posvetovanje, podprla predlog za pojasnitev pravil o prenosu iz direktive o UAIS in direktive o KNPVP. Nasprotno pa velika večina anketirancev iz industrije meni, da so pravila o prenosu dovolj jasna za preprečevanje ustanavljanja subjektov „poštni nabiralnik“ v EU. Kljub temu so nekateri anketiranci želeli dodatno pojasnilo o tem, ali poslovna praksa spada na področje uporabe prenosa, saj so se razlage držav članic znatno razlikovale. Predlog zagotavlja potrebna pojasnila, hkrati pa ohranja koristi ureditev prenosa v okviru direktive o UAIS in direktive o KNPVP.

Deležniki v zasebnem in javnem sektorju obširno podpirajo uskladitev orodij za upravljanje likvidnosti na ravni EU (28/40 skupaj, 8/9 javni organi, 15/23 industrija). Podpirajo tudi izboljšanje sodelovanja med nacionalnimi pristojnimi organi v primeru aktiviranja orodij za upravljanje likvidnosti (15/40 skupaj, 5/9 javni organi, 6/23 industrija), zlasti v primerih s čezmejnimi posledicami. Podpirajo predlog o razširitvi razpoložljivosti orodij za upravljanje likvidnosti po vsej Uniji in pooblastitvi upraviteljev skladov in nadzornikov za uporabo orodij za upravljanje likvidnosti v zaostrenih razmerah na trgu.

Večina deležnikov (približno 70 %) in ESMA (v svojem mnenju) podpirata vključitev centralnih depotnih družb v verigo hrambe. Predlog je sorazmeren, saj od depozitarjev ne zahteva izvedbe skrbnega pregleda v zvezi z evropskimi centralnimi depotnimi družbami.

V zvezi z vprašanjem manjših trgov depozitarjev so javni organi držav članic v svojem odgovoru na javno posvetovanje navedli, da podpirajo izbrano možnost, da se pristojni nacionalni organi pooblastijo, da dovolijo čezmejno pridobivanje storitev depozitarjev. Večina anketirancev ni podprla uvedbe enotne licence za depozitarje, pri čemer so navedli tveganje koncentracije trga depozitarjev, nižjo zaščito vlagateljev in nadzorne izzive. Komisija zato predlaga ukrep za odprtje dostopa do čezmejnih storitev depozitarjev, kadar je to potrebno, dokler na tem področju ne bo opažen pozitiven regulativni razvoj.

Večina deležnikov je dala prednost postopnemu pristopu k morebitnim spremembam zahtev glede nadzorniškega poročanja za UAIS in KNPVP. Ta pristop je sprejet v predlogu, in sicer z naročilom poglobljene študije izvedljivosti s strani nadzornikov, ki vključuje preučitev morebitnih sinergij med obstoječimi zahtevami glede nadzorniškega poročanja v okviru različnih zakonodaj EU.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je pri pregledu direktive o UAIS upoštevala obsežno pripravljalno delo zunanjega izvajalca, ki je izvedel splošno raziskavo in izdelal študijo učinkovitosti direktive o UAIS, ki je temeljila na dokazih 21 . Komisija je upoštevala tudi ugotovitve s spletne konference o pregledu direktive o UAIS, ki je potekala 25. novembra 2020 in na kateri so sodelovali poslanec Evropskega parlamenta, nacionalni nadzorniki, ESRB, ESMA ter predstavniki industrije in interesov vlagateljev. Poleg tega se je Komisija oprla na podatke organizacije Morningstar ter na informacije, ki so jih v poročilih predložili ESMA, Odbor za finančno stabilnost in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), poleg javno dostopnih poročil, študij, raziskav, dokumentov o stališčih in drugih ustreznih dokumentov, ki so jih pripravili zasebni in javni deležniki. Komisija je preučila prispevke z delavnic, dvostranskih srečanj in posvetovanj z državami članicami in deležniki v industriji, vključno z upravitelji premoženja, proizvajalci produktov, predstavniki malih vlagateljev in investicijskimi skladi, ki se ukvarjajo z alternativnimi naložbami. Nazadnje je bila pregledana akademska literatura, zlasti literatura o učinkih direktive o UAIS na trge, finančno stabilnost in zaščito vlagateljev.

•Ocena učinka

Odbor za regulativni nadzor je 16. julija 2021 izdal pozitivno mnenje o oceni učinka, predloženi za pregled direktive o UAIS, in zahteval dodatna pojasnila.

Podobno so bile za upravljanje likvidnostnega tveganja upoštevane različne ravni ukrepanja za zagotovitev finančne stabilnosti. Izbrana možnost je najmanj predpisujoča. Upravitelji odprtih skladov bi lahko začasno prekinili ponovni odkup ali izplačilo enot ali deležev AIS ali KNPVP. Od njih bi se prav tako zahtevalo, da izberejo vsaj eno drugo orodje za upravljanje likvidnosti, ne da bi bilo določeno katero, s čimer bi bila upraviteljem skladov prepuščena končna odločitev, ki bi ga lahko aktivirali, če bi to zahtevale okoliščine. S tem ukrepom bi se podprla stabilnost finančnega sistema.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Splošni pristop pri pregledu direktive o UAIS je predlagati ukrepe, ki so nujno potrebni v interesu finančne stabilnosti, povezovanja trga ali zaščite vlagateljev, in obravnavati vprašanja, kadar obstajajo jasni pomisleki deležnikov.

Pričakuje se, da bodo s predlagano spremembo, ki bo omogočala dostop do čezmejnih storitev depozitarjev, ustvarjeni prihranki tako za depozitarje kot tudi za uporabnike storitev depozitarjev, vključno z manjšimi UAIS. Enkratne pristojbine za novo licenco in letne pristojbine za licenco za depozitarje znašajo med 6 000 EUR in 9 200 EUR, odvisno od države članice, oziroma med 4 400 EUR in 9 400 EUR, odvisno od države članice. Povečana konkurenca med ponudniki storitev depozitarjev bo verjetno povzročila pritisk na znižanje cene storitev.

S predvidenim pristopom k nadzorniškim podatkom bodo poenostavljene in racionalizirane sedanje obveznosti poročanja. Dolgoročno bo to pomenilo prihranke, saj je njegov cilj zmanjšati število javnih organov, ki jim UAIS sporoča prekrivajoče se podatke. Pristop tudi zagotavlja, da so enkratni stroški, ki izhajajo iz sprememb, čim manjši, in sicer z zagotavljanjem ustreznega vnaprejšnjega načrtovanja in celovitim pogledom na nadzorniško poročanje v različnih aktih zakonodaje EU, ob upoštevanju razvoja v digitalnem okolju.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvajanje ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Spremembe Direktive 2011/61/EU

Vstavljen je člen 15(4a), (4b) in (4c), da se zmanjša tveganje za finančni sistem z omejevanjem posojil na enega posojilojemalca, kadar je ta posojilojemalec finančna institucija.

Vstavljen je člen 15(4d), da se prepreči morebitno nasprotje interesov, tako da se AIS prepove posojanje njegovemu UAIS ali njegovemu osebju, depozitarju ali zastopniku.

Vstavljen je člen 15(4e), da se preprečijo položaji moralnega tveganja, v katerih so posojila dana za takojšnjo prodajo na sekundarnem trgu. Zato se predlaga, da se od AIS zahteva, da ohranijo ekonomski delež v višini 5 % nominalne vrednosti posojil, ki so jih odobrili in prodali.

Vstavljen je člen 16(2a), da se preprečijo neusklajenosti zapadlosti, ki bi lahko povzročile finančna tveganja. Zato se predlaga, da se od AIS zahteva, da sprejmejo zaprto strukturo, če se v velikem obsegu ukvarjajo z dajanjem posojil (60 %).

Za učinkovito obravnavo mikrobonitetnih in makrobonitetnih tveganj je člen 16 dopolnjen z odstavkoma 2b in 2c, da se UAIS, ki upravljajo odprte AIS, omogoči dostop do potrebnih orodij za upravljanje likvidnostnega tveganja v izjemnih okoliščinah. Poleg možnosti začasne prekinitve izplačil se predlaga, da se od takih UAIS zahteva, da izberejo vsaj še eno orodje za upravljanje likvidnosti iz Priloge V, s katero se usklajuje minimalni seznam, ki bi moral biti na voljo kjer koli v Uniji. S členom 16(2e) se zahteva, da države članice zagotovijo, da to velja v njihovih jurisdikcijah. Dodan je odstavek 2d, s katerim se od UAIS zahteva, da pristojne organe uradno obvestijo o aktiviranju ali deaktiviranju orodja za upravljanje likvidnosti.

Namen člena 16(2g) in (2h) je zagotoviti skladno uporabo odstavkov 2b in 2c istega člena. ESMA je zato zadolžen za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov za zagotovitev opredelitev in določitev značilnosti orodij za upravljanje likvidnosti iz Priloge ter za pripravo regulativnih tehničnih standardov za izbiro in uporabo ustreznih orodij za upravljanje likvidnosti s strani UAIS.

Spremenjena je točka (j) v odstavku 2 člena 46, s čimer so pristojni organi pooblaščeni, da zahtevajo, da UAIS aktivira ali deaktivira zadevno orodje za upravljanje likvidnosti. To pooblastilo je razširjeno tudi na ne-EU UAIS, tako da je v odstavek 4 člena 47 dodana točka (d). S predlaganimi odstavki 5a do 5g člena 50 se zahteva, da pristojni organi uradno obvestijo druge zadevne organe, ESMA in ESRB, preden zahtevajo aktivacijo ali deaktivacijo orodja za upravljanje likvidnosti. V predlaganih odstavkih so določena tudi načela sodelovanja v takih primerih. S predlaganim odstavkom 7 člena 50 bi bil ESMA pooblaščen, da razvije regulativne tehnične standarde, v katerih bi bilo navedeno, kdaj bi bilo upravičeno posredovanje pristojnih organov.

Člen 20(1) je spremenjen, da se pojasni, da se ureditve prenosa uporabljajo za vse naloge iz Priloge I in za pomožne storitve, dovoljene v skladu s členom 6(4). Jezik, ki se nanaša na storitve in ne le na naloge, je ustrezno vključen v točko (f) člena 20(1) ter odstavke 3, 4 in 6 člena 20.

Zadnja alinea člena 21(11) je spremenjena, da se centralne depotne družbe vključijo v verigo hrambe, kadar opravljajo konkurenčne storitve skrbništva, s čimer se izenačijo konkurenčni pogoji med skrbniki in zagotovi, da imajo depozitarji dostop do informacij, potrebnih za izvajanje svojih nalog. Predlaga se, da se depozitarje oprosti zahteve po izvedbi predhodnega skrbnega pregleda, kadar je skrbnik centralna depotna družba, ker je bila ta zadostno preverjena pri samem pridobivanju dovoljenja.

Za zagotovitev boljšega nadzora je člen 21(16) spremenjen tako, da depozitarji sodelujejo ne le s svojimi pristojnimi organi, ampak tudi s pristojnimi organi AIS, ki jih je imenoval za depozitarja, in s pristojnimi organi UAIS, ki upravlja AIS.

Člen 23 je dopolnjen z odstavkoma 1 in 4 za izboljšanje preglednosti dejavnosti UAIS za vlagatelje z dodatnimi razkritji, ki jih mora zagotoviti UAIS, in sicer pogoji za uporabo orodij za upravljanje likvidnosti in pristojbinami, ki jih bodo nosili UAIS ali njegove povezane družbe, ter rednim poročanjem o vseh neposrednih in posrednih pristojbinah in dajatvah, ki so bile neposredno ali posredno zaračunane ali dodeljene AIS ali kateri koli njegovi naložbi. UAIS morajo vlagateljem poročati tudi o sestavi portfelja danih posojil.

Člen 24(1) je spremenjen in točka (d) v členu 24(2) je črtana, s čimer so odpravljene omejitve iz odstavka 1 glede podatkov, ki naj bi jih pristojni organi lahko prejemali od UAIS o njegovih upravljanih AIS. Predlaga se, da ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov in osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki bodo nadomestili sedanjo predlogo za nadzorniško poročanje iz Priloge IV k direktivi o UAIS, ki dopolnjuje uredbo o UAIS.

Z vstavitvijo člena 38a se od ESMA zahteva, da redno izvaja medsebojni strokovni pregled nadzornih praks pri uporabi pravil o prenosu s posebnim poudarkom na preprečevanju ustanavljanja subjektov „poštni nabiralnik“. V skladu z novim členom 69b bi morala Komisija pregledati ureditev prenosa iz Direktive 2011/61/EU in njene izvedbene ukrepe, da bi predlagala potrebne spremembe za preprečitev ustanavljanja subjektov „poštni nabiralnik“. Oceniti bi bilo treba tudi možnost uvedbe enotne licence za depozitarje in delovanje pravil o UAIS, ki upravlja AIS, iz katerih se dajejo posojila.

Sodelovanje pri nadzoru je okrepljeno z vstavitvijo odstavkov 5a do 5g v člen 50. Pristojni organ države članice gostiteljice UAIS lahko od pristojnega organa matične države članice UAIS zahteva, da izvaja svoja nadzorna pooblastila, pri čemer navede razloge za svojo zahtevo ter obvesti ESMA in ESRB, če obstajajo tveganja za finančno stabilnost. S spremembami odstavka 5 člena 50 je zmanjšano dokazno breme za pristojne organe, s tem da se zahteva, da organi prejemniki sprejmejo ustrezne ukrepe. ESMA je poleg tega pooblaščen, da od pristojnega organa zahteva, da njegovemu stalnemu odboru predloži primer, ki bi lahko imel čezmejne posledice ali vplival na finančno stabilnost ali zaščito vlagateljev. Poleg tega je ESMA v skladu s členom 50(7) pooblaščen, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih je navedeno, v katerih primerih lahko pristojni organi izvajajo pooblastila v zvezi z orodji za upravljanje likvidnosti.

Predlaga se sprememba odstavka 5 člena 61, ki pristojnim organom omogoča, da dovolijo pridobivanje storitev depozitarjev v drugih državah članicah, dokler ne bodo sprejeti ukrepi po pregledu potrebe po uvedbi enotne licence za depozitarje.

Predlaga se sprememba Priloge I z vključitvijo točke 3 za priznanje posojanja kot zakonite dejavnosti UAIS. To pomeni, da bi lahko AIS posojila odobrili kjer koli v Uniji, vključno čezmejno. V Prilogo I je dodana točka 4 za določitev zakonitosti servisiranja subjektov s posebnim namenom pri listinjenju s strani UAIS.

Predlagane so spremembe člena 21(6)(c), člena 35(2)(b), člena 36(1)(c), člena 37(7)(e), člena 40(2)(b) in člena 42(1)(c), s katerimi so posodobljene zahteve za subjekte iz tretjih držav, ki ne smejo imeti sedeža v jurisdikcijah, opredeljenih kot države z visokim tveganjem v skladu z najnovejšimi evropskimi zakoni proti pranju denarja.

Člen 36(1) in člen 42(1) sta dopolnjena z ustreznima točkama (d) in (d), ki določata, da morajo ne-EU AIS ali ne-EU UAIS, za katere veljajo nacionalna pravila in ki so dejavni v posameznih državah članicah, izpolnjevati zahtevo, da se ne nahajajo v tretji državi, ki se šteje za nekooperativno v davčnih zadevah.

Predlagane so spremembe člena 21(6)(d), člena 35(2)(c), člena 37(7)(f) in člena 40(2)(c) za posodobitev zahtev za subjekte iz tretjih držav, ki bi imeli dostop do notranjega trga le, če imajo sedež v tretjih državah, ki niso uvrščene na seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.

Člen 47(3) je spremenjen, tako da ESMA lahko razkrije tržne podatke, ki jih ima na voljo, v zbirni obliki ali obliki povzetka, s čimer se omili standard zaupnosti.

Vstavljena je klavzula o pregledu – člen 69b –, s katero je Komisija pooblaščena, da začne pregled določb o prenosu, storitvah depozitarjev in uporabi orodij za upravljanje likvidnosti. Poleg tega je ESMA pooblaščen, da izda poročilo, namenjeno racionalizaciji zahtev glede nadzorniškega poročanja za UAIS, in ga uporabi kot podlago za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov za nadzorniško poročanje v skladu s členom 24 direktive o UAIS.

Spremembe Direktive 2009/65/ES

V zadnji alinei člena 22a je četrti odstavek spremenjen, da se centralne depotne družbe štejejo za zastopnike depozitarja, kadar opravljajo konkurenčne storitve skrbništva. S tem se izenačijo konkurenčni pogoji med skrbniki in zagotovi, da imajo depozitarji dostop do informacij, potrebnih za izvajanje svojih nalog.

V členu 13(1) je pojasnjeno, da se ureditve prenosa uporabljajo za vse naloge iz Priloge II in za pomožne storitve, dovoljene v skladu s členom 6(3). Jezik, ki se nanaša na storitve in ne samo na naloge, je ustrezno vključen v točke (b), (g), (h) in (i) člena 13(1).

Za boljšo uskladitev pravnih okvirov za prenos iz direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES ter da lahko nadzorni organi pregledajo razloge za prenos, se predlaga, da se od KNPVP zahteva, da utemelji svojo celotno strukturo prenosa na podlagi objektivnih razlogov, zato je v člen 13(1) vstavljena točka (j).

Predlaga se, da se doda člen 18a (1 in 2), tako da morajo družbe za upravljanje KNPVP poleg možnosti začasne prekinitve izplačil izbrati vsaj še eno orodje za upravljanje likvidnosti iz Priloge IIA, s katero se usklajuje minimalni seznam, ki bi moral biti na voljo kjer koli v EU. Z novim členom 18a se zahteva, da države članice zagotovijo, da to velja v njihovih jurisdikcijah. Predlagana je Priloga IIA z minimalnim seznamom takih orodij. Za zagotovitev dobrega obveščanja vlagateljev se predlaga, da se v seznamu A Priloge I, točka 1.13, pojasnijo postopki in pogoji za ponovni odkup ali izplačilo enot premoženja ter pojasnijo okoliščine, v katerih se lahko ponovni odkup ali izplačilo začasno prekine ali se lahko aktivirajo ali deaktivirajo druga orodja za upravljanje likvidnosti.

Namen člena 18a (3 do 5) je zagotoviti skladno uporabo predhodnih določb. ESMA je zato zadolžen za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov za zagotovitev opredelitev in določitev značilnosti orodij za upravljanje likvidnosti iz Priloge.

Z novim členom 20a se predlaga, da se za družbe za upravljanje uvede obveznost rednega nadzorniškega poročanja o trgih in instrumentih, s katerimi trgujejo v imenu KNPVP.

Z novim členom 20b se predlaga, da se ESMA pooblasti, da v sodelovanju z drugimi evropskimi nadzornimi organi in ECB pripravi poročilo o izvedljivosti v zvezi z učinkovitostjo v nadzorniškem poročanju. Poročilo bi vsebovalo informacije o morebitni pripravi predloge za nadzorniško poročanje za družbe za upravljanje KNPVP, ESMA pa mora na podlagi njegovih ugotovitev oblikovati regulativne tehnične standarde in osnutke izvedbenih tehničnih standardov.

Člen 22a(2) se spremeni, da se depozitarje oprosti zahteve po izvedbi predhodnega skrbnega pregleda, kadar je skrbnik centralna depotna družba, ker je bila ta zadostno preverjena pri samem pridobivanju dovoljenja.

Za učinkovito obravnavo mikrobonitetnih in makrobonitetnih tveganj se predlaga sprememba člena 84(3), da se od družb za upravljanje KNPVP zahteva, da pristojne organe uradno obvestijo o aktiviranju ali deaktiviranju orodja za upravljanje likvidnosti. S spremembo točke (b) odstavka 2 člena 84 so pristojni organi pooblaščeni, da posredujejo in od družb za upravljanje KNPVP zahtevajo, da aktivirajo ali deaktivirajo zadevno orodje za upravljanje likvidnosti. S predlaganimi odstavki 3a do 3e člena 84 se zahteva, da pristojni organi uradno obvestijo druge zadevne organe, ESMA in ESRB, preden zahtevajo aktivacijo ali deaktivacijo orodja za upravljanje likvidnosti, in da v takih primerih določijo načela sodelovanja. S predlaganim odstavkom 3f člena 84 bi bil ESMA pooblaščen, da razvije regulativne tehnične standarde, v katerih bi bilo navedeno, kdaj bi bilo upravičeno posredovanje pristojnih organov.

S členom 84(5) se predlaga, da se ESMA pooblasti za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov o izbiri in uporabi ustreznih orodij za upravljanje likvidnosti s strani KNPVP.

Člen 98 je dopolnjen z odstavkoma 3 in 4 za okrepitev sodelovanja pri nadzoru. Pristojni organ države članice gostiteljice KNPVP lahko od pristojnega organa matične države članice KNPVP zahteva, da izvede svoja nadzorna pooblastila, pri čemer navede razloge za svojo zahtevo ter obvesti ESMA in ESRB, če obstajajo tveganja za finančno stabilnost. ESMA je poleg tega pooblaščen, da od pristojnega organa zahteva, da se ESMA predloži primer, ki bi lahko imel čezmejne posledice ali vplival na finančno stabilnost ali zaščito vlagateljev.

Predlaga se nov člen 101a, s katerim se od ESMA zahteva, da redno izvaja medsebojni strokovni pregled nadzornih praks pri uporabi pravil o prenosu s posebnim poudarkom na preprečevanju ustanavljanja subjektov „poštni nabiralnik“. V skladu z novim členom 110a bi morala Komisija pregledati ureditev prenosa iz te direktive in njene izvedbene ukrepe, da bi predlagala potrebne spremembe za preprečevanje ustanavljanja subjektov „poštni nabiralnik“.

Členi o prenosu in začetku veljavnosti

Člen 3 predloga določa, da imajo države članice na voljo 24 mesecev po začetku veljavnosti direktive o spremembi, da sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z navedeno direktivo. Države članice Komisiji sporočijo ukrepe za prenos.

Predlaga se, da začne direktiva o spremembi veljati dvajseti dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2021/0376 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 24 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je v skladu s členom 69 Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta 25 pregledala uporabo in področje uporabe navedene direktive ter sklenila, da so bili cilji povezovanja trga Unije za alternativne investicijske sklade (v nadaljnjem besedilu: AIS), zagotavljanja visoke ravni zaščite vlagateljev in zaščite finančne stabilnosti večinoma izpolnjeni. Vendar je Komisija v navedenem pregledu ugotovila tudi, da je treba harmonizirati pravila za upravitelje alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: UAIS), ki upravljajo AIS, iz katerih se dajejo posojila, pojasniti standarde, ki se uporabljajo za UAIS, ki svoje naloge prenesejo na tretje osebe, zagotoviti enako obravnavo skrbnikov, izboljšati čezmejni dostop do storitev depozitarjev, optimizirati zbiranje nadzorniških podatkov in olajšati uporabo orodij za upravljanje likvidnosti po vsej Uniji. Zato so za izboljšanje delovanja Direktive 2011/61/EU potrebne spremembe za odpravo navedenih regulativnih vrzeli.

(2)Zanesljiva ureditev prenosa, enaka obravnava skrbnikov, skladnost nadzorniškega poročanja in usklajen pristop k uporabi orodij za upravljanje likvidnosti so potrebni tudi za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP). Zato je primerno spremeniti tudi Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta 26 , ki določa pravila o odobritvi in delovanju KNPVP, na področjih prenosa, hrambe sredstev, nadzorniškega poročanja in upravljanja likvidnostnega tveganja.

(3)Za povečanje učinkovitosti dejavnosti UAIS bi bilo treba seznam odobrenih pomožnih storitev iz člena 6(4) Direktive 2011/61/EU razširiti tako, da bi vključeval upravljanje referenčnih vrednosti, ki ga ureja Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta 27 , in servisiranje kreditov, ki ga ureja Direktiva 2021/…./EU Evropskega parlamenta in Sveta 28 .

(4)Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da za UAIS, ki zagotavljajo pomožne storitve, ki vključujejo finančne instrumente, veljajo pravila iz Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 29 . V zvezi z drugimi sredstvi, ki niso finančni instrumenti, bi morali UAIS izpolnjevati zahteve iz Direktive 2011/61/EU.

(5)Za zagotovitev enotne uporabe zahtev iz členov 7 in 8 Direktive 2011/61/EU za potrebne človeške vire UAIS bi bilo treba pojasniti, da bi morali UAIS ob vložitvi zahteve za dovoljenje pristojnim organom zagotoviti informacije o človeških in tehničnih virih, ki jih bo UAIS uporabil za opravljanje svojih nalog in po potrebi za nadzor zastopnikov. Najmanj dva višja vodstvena delavca bi morala biti zaposlena ali opravljati posle UAIS s polnim delovnim časom in imeti stalno prebivališče v Uniji.

(6)Za razvoj zanesljivega pregleda nad dejavnostmi prenosa v Uniji, ki jih ureja člen 20 Direktive 2011/61/EU, in zagotovitev podlage za prihodnje odločitve o politiki ali nadzorne ukrepe bi morali pristojni organi Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) predložiti uradna obvestila o prenosu, če UAIS prenese več nalog upravljanja premoženja ali obvladovanja tveganj AIS, kot jih upravlja sam, na subjekte v tretjih državah.

(7)Da se zagotovi dosledna uskladitev postopka uradnega obveščanja na področju prenosa, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 30 sprejme regulativne tehnične standarde za opredelitev vsebine, obrazcev in postopkov za standardizacijo postopka uradnega obveščanja o ureditvah prenosa UAIS. Obrazec uradnega obvestila bi moral vsebovati podatkovna polja, v katerih so navedene dejavnosti, ki sestavljajo naloge obvladovanja tveganj in upravljanja premoženja, da se ugotovi, ali je UAIS prenesel več takih nalog, kot jih je ohranil. Navedene regulativne tehnične standarde bi bilo treba sprejeti na podlagi osnutka, ki ga pripravi ESMA.

(8)Za okrepitev enotne uporabe Direktive 2011/61/EU bi bilo treba pojasniti, da se pravila o prenosu iz člena 20 uporabljajo za vse naloge iz Priloge I k navedeni direktivi in za pomožne storitve iz člena 6(4) navedene direktive.

(9)Določiti bi bilo treba tudi skupna pravila za vzpostavitev učinkovitega notranjega trga za AIS, iz katerih se dajejo posojila, zagotovitev enotne ravni zaščite vlagateljev v Uniji, omogočanje AIS, da razvijajo svoje dejavnosti z dajanjem posojil v vseh državah članicah Unije, in olajšanje dostopa do financiranja za družbe EU, kar je ključni cilj unije kapitalskih trgov 31 . Vendar je treba glede na hitro rastoči trg zasebnih kreditov obravnavati morebitna mikrobonitetna in makrobonitetna tveganja, ki bi jih lahko predstavljali AIS, iz katerih se dajejo posojila, in jih razširili na širši finančni sistem. Pravila, ki se uporabljajo za UAIS, ki upravljajo sklade, iz katerih se dajejo posojila, bi bilo treba harmonizirati, da bi izboljšali obvladovanje tveganj na celotnem finančnem trgu in povečali preglednost za vlagatelje.

(10)Da se podpre strokovno upravljanje AIS in ublažijo tveganja za finančno stabilnost, bi morali UAIS, ki upravljajo AIS, ki se ukvarjajo s posojilnimi dejavnostmi, vključno s kupovanjem posojil na sekundarnem trgu, imeti učinkovite politike, postopke in procese za odobritev posojil, ocenjevanje kreditnega tveganja ter upravljanje in spremljanje njihovega kreditnega portfelja, ki bi jih bilo treba redno pregledovati.

(11)Da se omeji tveganje medsebojne povezanosti med AIS, iz katerih se dajejo posojila, in drugimi udeleženci na finančnem trgu, bi morali UAIS teh AIS, kadar je posojilojemalec finančna institucija, diverzificirati svoje tveganje in svojo izpostavljenost podrediti posebnim omejitvam.

(12)Da se omejijo nasprotja interesov, UAIS in njihovo osebje ne bi smeli prejemati posojil od AIS, iz katerih se dajejo posojila, ki jih upravljajo. Podobno bi bilo treba depozitarju AIS in njegovemu osebju ali zastopniku UAIS in njegovemu osebju prepovedati prejemanje posojil od povezanih AIS.

(13)V Direktivi 2011/61/EU bi morala biti AIS priznana pravica do dajanja posojil in trgovanja z njimi na sekundarnem trgu. Da bi preprečili moralno tveganje in ohranili splošno kreditno kakovost posojil, ki se dajejo iz AIS, bi bilo treba za taka posojila zahtevati zadržanje tveganja, da se preprečijo položaji, v katerih so posojila dana izključno z namenom njihove prodaje.

(14)Dolgoročna nelikvidna posojila, ki jih ima AIS, lahko povzročijo likvidnostna neskladja, če odprta struktura AIS vlagateljem omogoča, da pogosto zahtevajo izplačilo svojih enot ali deležev v skladih. Zato je treba ublažiti tveganja, povezana s spremembo zapadlosti, z določitvijo zaprte strukture za AIS, iz katerih se dajejo posojila, ker zaprti skladi ne bi bili ranljivi za zahteve za izplačilo in bi lahko dana posojila imeli do zapadlosti.

(15)Pojasniti bi bilo treba, da bi morala, kadar za UAIS veljajo zahteve iz Direktive 2011/61/EU v zvezi s posojilnimi dejavnostmi AIS, ki ga upravlja, ter zahteve iz uredb (EU) št. 345/2013 32 , (EU) št. 346/2013 33 in (EU) 2015/760 34 Evropskega parlamenta in Sveta, posebna pravila o produktih iz člena 3 Uredbe (EU) št. 345/2013 in člena 3 Uredbe (EU) št. 346/2013 ter poglavja II Uredbe (EU) 2015/760 prevladati nad splošnejšimi pravili iz Direktive 2011/61/EU.

(16)V podporo spremljanju trga s strani nadzornih organov bi bilo mogoče izboljšati zbiranje in izmenjavo informacij prek nadzorniškega poročanja. Da bi se izboljšala učinkovitost in zmanjšala upravna bremena za UAIS, bi se lahko odpravile podvojene zahteve glede poročanja, ki obstajajo v okviru zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje, zlasti Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 35 , Uredbe (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta 36 , Uredbe (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke 37 in Uredbe (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke 38 . Evropski nadzorni organi in Evropska centralna banka (ECB) bi morali ob podpori pristojnih nacionalnih organov, kadar je to potrebno, oceniti potrebe po podatkih različnih nadzornih organov, da bi bile spremembe predloge za nadzorniško poročanje za UAIS učinkovite.

(17)V okviru priprav na prihodnje spremembe obveznosti nadzorniškega poročanja bi bilo treba razširiti obseg podatkov, ki se lahko zahtevajo od UAIS, tako da se odpravijo omejitve, ki se osredotočajo na glavne posle in izpostavljenosti ali nasprotne stranke. Če ESMA določi, da je redno razkritje celotnega premoženja nadzornikom upravičeno, bi morale določbe Direktive 2011/61/EU vključevati potrebno razširitev obsega poročanja.

(18)Za zagotovitev dosledne uskladitve obveznosti nadzorniškega poročanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 39 sprejme regulativne tehnične standarde za določitev vsebine, obrazcev in postopkov za standardizacijo postopka nadzorniškega poročanja s strani UAIS. V regulativnih tehničnih standardih bi morali biti določeni vsebina, obrazci in postopki za standardizacijo postopka nadzorniškega poročanja, s čimer bi bila nadomeščena predloga za poročanje iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 231/2013 40 . Navedene regulativne in izvedbene tehnične standarde bi bilo treba sprejeti na podlagi osnutka, ki ga pripravi ESMA.

(19)Za standardizacijo postopka nadzorniškega poročanja bi bilo treba Komisijo pooblastiti tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA v zvezi z obrazci in standardi za podatke, pogostostjo poročanja in časovnim okvirom za poročanje s strani UAIS. Komisija bi morala navedene izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(20)Za zagotovitev učinkovitejšega odziva na pritiske na likvidnost v času zaostrenih razmer na trgu in boljšo zaščito vlagateljev bi bilo treba v Direktivi 2011/61/EU določiti pravila za izvajanje priporočil Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) 41 .

(21)Da bi upravitelji odprtih AIS s sedežem v kateri koli državi članici lahko obvladovali pritiske za izplačilo ob zaostrenih razmerah na trgu, bi bilo treba od njih zahtevati, da poleg možnosti začasne prekinitve izplačil izberejo vsaj eno orodje za upravljanje likvidnosti z usklajenega seznama iz Priloge. Kadar UAIS sprejme odločitev o aktiviranju ali deaktiviranju orodja za upravljanje likvidnosti, bi moral o tem obvestiti nadzorne organe. To bi nadzornim organom omogočilo boljše obvladovanje morebitnega prelivanja likvidnostnih napetosti na širši trg.

(22)Da bi lahko vlagatelji sprejeli odločitev o naložbah v skladu z njihovo pripravljenostjo prevzeti tveganje in likvidnostnimi potrebami, bi jih bilo treba obvestiti o pogojih za uporabo orodij za upravljanje likvidnosti.

(23)Za zagotovitev dosledne uskladitve na področju upravljanja likvidnostnega tveganja s strani upraviteljev odprtih skladov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 42 sprejme regulativne tehnične standarde za določitev postopka za izbiro in uporabo orodij za upravljanje likvidnosti za spodbujanje tržne konvergence in konvergence nadzora. Navedene regulativne tehnične standarde bi bilo treba sprejeti na podlagi osnutka, ki ga pripravi ESMA.

(24)Da bi zagotovili zaščito vlagateljev in obravnavali tveganja za finančno stabilnost, bi morali imeti pristojni organi možnost zahtevati, da upravitelj odprtega sklada aktivira ali deaktivira ustrezno orodje za upravljanje likvidnosti.

(25)Depozitarji imajo pomembno vlogo pri varovanju interesov vlagateljev in bi morali imeti možnost opravljati svoje naloge ne glede na vrsto skrbnika, ki hrani sredstva skladov. Zato je treba centralne depotne družbe vključiti v verigo hrambe, kadar opravljajo storitve skrbništva za AIS, da se v vseh primerih zagotovi stabilen pretok informacij med skrbnikom sredstev AIS in depozitarjem. Da bi se izognili nepotrebnemu delu, depozitarjem ni treba izvesti predhodnega skrbnega pregleda, kadar nameravajo prenesti skrbništvo na centralne depotne družbe.

(26)Za izboljšanje sodelovanja in učinkovitosti pri nadzoru bi morali imeti pristojni organi države gostiteljice možnost, da na pristojni organ UAIS naslovijo utemeljeno zahtevo za sprejetje nadzornih ukrepov proti določenemu UAIS.

(27)Poleg tega bi moral imeti ESMA možnost, da za izboljšanje sodelovanja pri nadzoru zahteva, da pristojni organ predloži primer ESMA, če ima ta primer čezmejne posledice in lahko vpliva na zaščito vlagateljev ali finančno stabilnost. Analize teh primerov s strani ESMA bodo drugim pristojnim organom omogočile boljše razumevanje obravnavanih vprašanj in bodo prispevale k preprečevanju podobnih primerov v prihodnosti ter zaščitile integriteto trga AIS.

(28)Da bi podprli konvergenco nadzora na področju prenosa, bi moral ESMA opraviti medsebojni strokovni pregled nadzornih praks s posebnim poudarkom na preprečevanju ustanavljanja subjektov „poštni nabiralnik“. Analiza medsebojnih strokovnih pregledov s strani ESMA bo prispevala k pregledu ukrepov, sprejetih v tej direktivi, z njo pa bodo Evropski parlament, Svet in Komisija obveščeni o vseh dodatnih ukrepih, ki bodo morda potrebni, da se podpre učinkovitost ureditev prenosa iz Direktive 2011/61/EU.

(29)Nekateri koncentrirani trgi nimajo konkurenčne ponudbe storitev depozitarjev. Za odpravo tega pomanjkanja ponudnikov storitev, ki bi lahko povzročilo višje stroške za UAIS in manj učinkovit trg AIS, bi morali imeti pristojni organi možnost, da UAIS ali AIS dovolijo pridobitev storitev depozitarjev v drugih državah članicah, medtem ko Komisija v okviru pregleda Direktive 2011/61/EU ocenjuje, ali bi bilo primerno predlagati ukrepe za doseganje bolj povezanega trga.

(30)Odpiranje možnosti imenovanja depozitarja v drugi državi članici bi moral spremljati večji doseg nadzora. Zato bi bilo treba od depozitarja zahtevati, da sodeluje ne le s svojimi pristojnimi organi, ampak tudi s pristojnimi organi AIS, ki ga je imenoval, in pristojnimi organi UAIS, ki upravlja AIS, če so ti pristojni organi v drugi državi članici kot depozitar.

(31)Za boljšo zaščito vlagateljev bi bilo treba povečati pretok informacij od UAIS do vlagateljev v AIS. Da bi vlagateljem v AIS omogočili boljše spremljanje stroškov investicijskega sklada, bi morali UAIS opredeliti pristojbine, ki jih bo nosil UAIS ali njegove povezane družbe, ter redno poročati o vseh pristojbinah in stroških, ki so neposredno ali posredno dodeljeni AIS ali kateri koli njegovi naložbi. Od UAIS bi bilo treba zahtevati tudi, da vlagateljem poročajo o sestavi portfelja danih posojil.

(32)Za povečanje preglednosti trga in učinkovito uporabo razpoložljivih tržnih podatkov AIS bi bilo treba ESMA dovoliti, da tržne podatke, ki jih ima na voljo, razkrije v zbirni obliki ali obliki povzetkov, zato bi bilo treba standard zaupnosti omiliti, da se omogoči taka uporaba podatkov.

(33)Zahteve za subjekte iz tretjih držav, ki imajo dostop do notranjega trga, bi bilo treba uskladiti s standardi iz sklepov Sveta iz leta 2020 o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene 43 in Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta 44 . Poleg tega bi morali ne-EU AIS ali ne-EU UAIS, za katere veljajo nacionalna pravila in ki so dejavni v posameznih državah članicah, izpolnjevati zahtevo, da se ne nahajajo v tretji državi, ki se šteje za nekooperativno v davčnih zadevah.

(34)Z Direktivo 2009/65/ES bi morali biti za družbe za upravljanje KNPVP zagotovljeni primerljivi pogoji, kadar ni razloga za ohranjanje regulativnih razlik za KNPVP in UAIS. To se nanaša na ureditev prenosa, regulativno obravnavo skrbnikov, zahteve glede nadzorniškega poročanja ter razpoložljivost in uporabo orodij za upravljanje likvidnosti.

(35)Za zagotovitev enotne uporabe vsebinskih zahtev za družbe za upravljanje KNPVP bi bilo treba pojasniti, da bi morale družbe za upravljanje ob vložitvi zahteve za dovoljenje pristojnim organom zagotoviti informacije o človeških in tehničnih virih, ki jih bodo uporabile za opravljanje svojih nalog in po potrebi za nadzor zastopnikov. Najmanj dva višja vodstvena delavca bi morala biti zaposlena ali opravljati posle družbe za upravljanje s polnim delovnim časom in imeti stalno prebivališče v Uniji.

(36)Za zagotovitev enotne uporabe Direktive 2009/65/ES bi bilo treba pojasniti, da se pravila o prenosu iz člena 13 navedene direktive uporabljajo za vse naloge iz Priloge II k navedeni direktivi in za pomožne storitve iz člena 6(3) navedene direktive.

(37)Za uskladitev pravnih okvirov direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES glede prenosa bi bilo treba zahtevati, da družbe za upravljanje KNPVP pristojnim organom utemeljijo prenos svojih nalog in navedejo objektivne razloge za prenos.

(38)Za razvoj zanesljivega pregleda nad dejavnostmi prenosa v Uniji, ki jih ureja člen 13 Direktive 2009/65/ES, in zagotovitev podlage za prihodnje odločitve o politiki ali nadzorne ukrepe bi morali pristojni organi ESMA predložiti uradna obvestila o prenosu, če družba za upravljanje KNPVP prenese več nalog upravljanja premoženja ali obvladovanja tveganj, kot jih upravlja sama, na subjekte v tretjih državah.

(39)Da se zagotovi dosledna uskladitev postopka uradnega obveščanja na področju prenosa, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 45 sprejme regulativne tehnične standarde za opredelitev vsebine, obrazcev in postopkov za standardizacijo postopka uradnega obveščanja o ureditvah prenosa KNPVP. Obrazec uradnega obvestila bi moral vsebovati podatkovna polja, v katerih so navedene dejavnosti, ki sestavljajo naloge obvladovanja tveganj in upravljanja premoženja, da se ugotovi, ali je družba za upravljanje KNPVP prenesla več takih nalog, kot jih je ohranila. Navedene regulativne tehnične standarde bi bilo treba sprejeti na podlagi osnutka, ki ga pripravi ESMA.

(40)Za nadaljnjo uskladitev pravil o prenosu, ki se uporabljajo za UAIS in KNPVP, in za dosego enotnejše uporabe direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov na podlagi člena 290 PDEU v zvezi z določitvijo pogojev za prenos z družbe za upravljanje KNPVP na tretjo osebo in pogojev, pod katerimi se družba za upravljanje KNPVP lahko šteje za subjekt „poštni nabiralnik“ in se zato ne more več šteti za upravitelja KNPVP. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 46 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(41)S to direktivo se izvajajo priporočila ESRB 47 za uskladitev orodij za upravljanje likvidnosti in njihove uporabe s strani upraviteljev odprtih skladov, kar vključuje KNPVP, da se omogočita učinkovitejši odziv na likvidnostne pritiske v času zaostrenih razmer na trgu in boljša zaščita vlagateljev.

(42)Da bi družbe za upravljanje KNPVP s sedežem v kateri koli državi članici lahko obvladovale pritiske za izplačilo ob zaostrenih razmerah na trgu, bi bilo treba od njih zahtevati, da poleg možnosti začasne prekinitve izplačil izberejo vsaj eno orodje za upravljanje likvidnosti z usklajenega seznama iz Priloge. Ko družba za upravljanje sprejme odločitev o aktiviranju ali deaktiviranju orodja za upravljanje likvidnosti, bi morala o tem obvestiti nadzorne organe. To bi nadzornim organom omogočilo boljše obvladovanje morebitnega prelivanja likvidnostnih napetosti na širši trg.

(43)Da bi lahko vlagatelji v KNPVP sprejeli odločitev o naložbah v skladu z njihovo pripravljenostjo prevzeti tveganje in likvidnostnimi potrebami, bi jih bilo treba obvestiti o pogojih za uporabo orodij za upravljanje likvidnosti.

(44)Da bi zagotovili zaščito vlagateljev in obravnavali tveganja za finančno stabilnost, bi morali imeti pristojni organi možnost zahtevati, da družba za upravljanje KNPVP aktivira ali deaktivira ustrezno orodje za upravljanje likvidnosti.

(45)Za zagotovitev dosledne uskladitve na področju upravljanja likvidnostnega tveganja s strani upraviteljev KNPVP, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 48 sprejme regulativne tehnične standarde za določitev postopka za izbiro in uporabo orodij za upravljanje likvidnosti za spodbujanje tržne konvergence in konvergence nadzora. Navedene regulativne tehnične standarde bi bilo treba sprejeti na podlagi osnutka, ki ga pripravi ESMA.

(46)V podporo spremljanju trga s strani nadzornih organov bi bilo mogoče izboljšati zbiranje in izmenjavo informacij prek nadzorniškega poročanja, tako da se za KNPVP uvedejo obveznosti nadzorniškega poročanja. Od evropskih nadzornih organov in ECB bi bilo treba zahtevati, da ob podpori nacionalnih pristojnih organov, kadar je to potrebno, ocenijo potrebe po podatkih različnih nadzornih organov ob upoštevanju obstoječih zahtev glede poročanja iz druge zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje, zlasti Uredbe (EU) št. 600/2014, Uredbe (EU) 2019/834, Uredbe (EU) št. 1011/2012 in Uredbe (EU) št. 1073/2013. Rezultat tega pripravljalnega dela bi omogočil informirano odločitev o politiki v zvezi s tem, v kakšnem obsegu in v kakšni obliki bi moral KNPVP poročati pristojnim organom o svojih poslih.

(47)Za zagotovitev dosledne uskladitve obveznosti nadzorniškega poročanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z delegiranimi akti na podlagi člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v skladu s členi 10 do 14 in členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 49 sprejme regulativne tehnične standarde za določitev vsebine, obrazcev in postopkov za standardizacijo postopka nadzorniškega poročanja s strani KNPVP. Navedene regulativne tehnične standarde bi bilo treba sprejeti na podlagi osnutka, ki ga pripravi ESMA.

(48)Za standardizacijo postopka nadzorniškega poročanja bi bilo treba Komisijo pooblastiti tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA v zvezi z obrazci in standardi za podatke, pogostostjo poročanja in časovnim okvirom za poročanje s strani KNPVP. Komisija bi morala navedene izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(49)Da se zagotovi zaščita vlagateljev in zlasti da se v vseh primerih zagotovi stabilen pretok informacij med skrbnikom sredstev KNPVP in depozitarjem, bi bilo treba pravila o depozitarjih razširiti, da se centralne depotne družbe vključijo v verigo hrambe, kadar opravljajo storitve skrbništva za KNPVP. Da bi se izognili nepotrebnemu delu, depozitarjem ni treba izvesti predhodnega skrbnega pregleda, kadar nameravajo prenesti skrbništvo na centralne depotne družbe.

(50)Da bi podprli konvergenco nadzora na področju prenosa, bi moral ESMA opraviti medsebojne strokovne preglede nadzornih praks s posebnim poudarkom na preprečevanju ustanavljanja subjektov „poštni nabiralnik“. Analiza medsebojnih strokovnih pregledov s strani ESMA bi prispevala k pregledu ukrepov, sprejetih v tej direktivi, z njo pa bi bili Evropski parlament, Svet in Komisija obveščeni o tem, kateri dodatni ukrepi bodo morda potrebni, da se podpre učinkovitost ureditve prenosa iz Direktive 2009/65/ES.

(51)Za izboljšanje sodelovanja in učinkovitosti pri nadzoru bi morali imeti pristojni organi države članice gostiteljice možnost, da na pristojni organ matične države članice KNPVP naslovijo utemeljeno zahtevo za sprejetje nadzornih ukrepov proti določenemu KNPVP.

(52)Poleg tega bi moral imeti ESMA možnost, da za izboljšanje sodelovanja pri nadzoru zahteva, da pristojni organ predloži primer ESMA, če ima ta primer čezmejne posledice in lahko vpliva na zaščito vlagateljev ali finančno stabilnost. Analize teh primerov s strani ESMA bodo drugim pristojnim organom omogočile boljše razumevanje obravnavanih vprašanj in bodo prispevale k preprečevanju podobnih primerov v prihodnosti ter zaščitile integriteto trgov KNPVP –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2011/61/EU

Direktiva 2011/61/EU se spremeni:

(1)v členu 4(1) se doda naslednja točka (ap):

„(ap) ‚centralna depotna družba‘ pomeni centralno depotno družbo, kot je opredeljena v členu 2(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta*.

* Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“;

(2)člen 6 se spremeni:

(a)v odstavku 4 se dodata naslednji točki (c) in (d):

„(c) upravljanje referenčnih vrednosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1011;

(d) servisiranje kreditov v skladu z Direktivo 2021/… Evropskega parlamenta in Sveta.“;

(b)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Kadar storitve iz odstavka 4, točki (a) in (b), opravljajo UAIS, se uporabljajo člen 2(2), člen 15, člen 16, razen prvega pododstavka odstavka 5, ter členi 23, 24 in 25 Direktive 2014/65/EU.“;

(3)člen 7 se spremeni:

(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice zahtevajo, da UAIS, ki vloži zahtevo za dovoljenje, pristojnim organom svoje matične države članice predloži naslednje informacije o UAIS:

(a)informacije o osebah, ki dejansko vodijo posle UAIS, zlasti v zvezi z nalogami iz Priloge I, vključno s:

(i) podrobnim opisom njihove vloge, naziva in položaja;

(ii) opisom njihovih linij poročanja in odgovornosti v UAIS in zunaj njega;

(iii) pregledom njihovega časa, dodeljenega vsaki odgovornosti;

(iv) opisom tehničnih in človeških virov, ki podpirajo njihove dejavnosti;

(b)informacije o istovetnosti delničarjev ali članov UAIS, neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih osebah, ki imajo kvalificirane deleže, in o zneskih teh deležev;

(c)program dejavnosti z navedeno organizacijsko strukturo UAIS, vključno z informacijami o tem, kako namerava UAIS izpolniti svoje obveznosti iz poglavij II, III, IV in, kjer je to primerno, iz poglavij V, VI, VII in VIII, ter podroben opis ustreznih človeških in tehničnih virov, ki jih bo UAIS uporabil v ta namen;

(d)informacije o politiki in praksah prejemkov v skladu s členom 13;

(e)informacije o dogovorih za prenos in nadaljnji prenos nalog na tretje osebe, kot je navedeno v členu 20, ter podroben opis človeških in tehničnih virov, ki jih bo UAIS uporabil za spremljanje in nadzor zastopnika.“;

(b)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Pristojni organi vsako četrtletje ESMA obvestijo o dovoljenjih, odobrenih ali odvzetih v skladu s tem poglavjem.

ESMA vodi osrednji javni register, v katerem so navedeni vsak UAIS, ki ima dovoljenje v skladu s to direktivo, seznam AIS, ki jih taki UAIS upravljajo in/ali tržijo v Uniji, ter pristojni organ za vsak tak UAIS. Register je na voljo v elektronski obliki.

Kadar UAIS prenese več nalog upravljanja premoženja ali obvladovanja tveganj na subjekte v tretjih državah, kot jih ohrani, pristojni organi vsako leto uradno obvestijo ESMA o vseh takih prenosih (v nadaljnjem besedilu: uradna obvestila o prenosu).

Uradna obvestila o prenosu vključujejo:

(a)informacije o zadevnem UAIS in AIS;

(b)informacije o zastopniku z navedbo njegovega stalnega prebivališča in tega, ali gre za regulirano osebo ali ne;

(c)opis prenesenih nalog upravljanja premoženja in obvladovanja tveganj;

(d)opis ohranjenih nalog upravljanja premoženja in obvladovanja tveganj;

(e)vse druge informacije, potrebne za analizo ureditve prenosa;

(f)opis nadzornih dejavnosti pristojnih organov, vključno z dokumentacijskimi pregledi in inšpekcijskimi pregledi na kraju samem ter rezultati takih dejavnosti;

(g)vse podrobnosti o sodelovanju med pristojnim organom UAIS in nadzornim organom zastopnika.“;

(c)dodata se naslednja odstavka 8 in 9:

„8. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev vsebine uradnih obvestil o prenosu ter standardnih obrazcev, predlog in postopkov za pošiljanje uradnih obvestil o prenosu v jeziku, ki se običajno uporablja na finančnem področju. Standardni obrazci in predloge vključujejo informacijska polja, ki zajemajo vse informacije iz odstavka 5, četrti pododstavek.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

9. ESMA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji vsaj vsaki dve leti predloži redna poročila, v katerih analizira tržne prakse v zvezi s prenosom na subjekte v tretjih državah in skladnostjo s členoma 7 in 20.“;

(4)v členu 8(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) osebe, ki dejansko vodijo posle UAIS, imajo zadosten ugled in dovolj izkušenj tudi glede naložbenih strategij, ki jih uporablja AIS, ki ga upravlja UAIS, pri čemer se imena teh oseb in vseh oseb, ki jih nadomestijo v tej funkciji, nemudoma sporočijo pristojnim organom matičnih držav članic UAIS, poslovne odločitve UAIS pa sprejemata najmanj dve fizični osebi, ki sta v tem UAIS zaposleni s polnim delovnim časom ali sta se zavezali, da bosta posle tega UAIS vodili s polnim delovnim časom, in imata stalno prebivališče v Uniji ter izpolnjujeta take pogoje;“;

(5)člen 15 se spremeni:

(a)v odstavku 3 se doda naslednja točka (d):

„(d) za dejavnosti odobritve posojil izvajati učinkovite politike, postopke in procese za odobritev kreditov, ocenjevanje kreditnega tveganja ter upravljanje in spremljanje njihovega kreditnega portfelja, posodabljati te politike, postopke in procese ter jih redno in vsaj enkrat letno pregledati.“;

(b)med odstavka 4 in 5 se vstavijo naslednji odstavki 4a do 4e:

„4a. UAIS zagotovi, da posojilo, ki je dano kateremu koli posameznemu posojilojemalcu s strani AIS, ki ga UAIS upravlja, ne presega 20 % kapitala AIS, če je posojilojemalec eno od naslednjega:

(a)finančno podjetje v smislu člena 13, točka 25, Direktive 2009/138/ES;

(b)kolektivni naložbeni podjem v smislu člena 4(1), točka (a), te direktive ali v smislu člena 1(2) Direktive 2009/65/ES.

Omejitev iz prvega pododstavka ne posega v pragove, omejitve in pogoje iz uredb (EU) 2015/760 50 , (EU) št. 345/2013 51 in (EU) št. 346/2013 52 .

4b. Naložbena omejitev v višini 20 % iz odstavka 4a se:

(a)začne uporabljati do datuma, navedenega v pravilih ali aktih o ustanovitvi AIS;

(b)preneha uporabljati, ko AIS začne prodajati sredstva za izplačilo enot ali deležev vlagateljev po izteku življenjske dobe AIS;

(c)začasno umakne za obdobje do 12 mesecev, ko AIS zbira dodatni kapital ali zmanjša obstoječi kapital.

4c. Pri datumu uporabe iz odstavka 4b, točka (a), se upoštevajo posebnosti in značilnosti sredstev, ki jih bo vlagal AIS, in ni poznejši od polovice življenjske dobe AIS, kot je navedena v aktih o ustanovitvi AIS. V izjemnih primerih lahko pristojni organ UAIS ob predložitvi ustrezno utemeljenega naložbenega načrta odobri podaljšanje te časovne omejitve, vendar ne več kot za dodatno leto.

4d. AIS ne odobri posojil naslednjim subjektom:

(a)svojemu UAIS ali osebju svojega UAIS;

(b)svojemu depozitarju;

(c)subjektu, na katerega je njegov UAIS prenesel naloge v skladu s členom 20.

4e. UAIS zagotovi, da AIS, ki ga upravlja, neprekinjeno ohranja 5 % nominalne vrednosti posojil, ki jih je dal in nato prodal na sekundarnem trgu.

Zahteva iz prvega pododstavka se ne uporablja za posojila, ki jih je AIS kupil na sekundarnem trgu.“;

(6)v člen 16 se vstavijo naslednji odstavki 2a do 2h:

„2a. UAIS zagotovi, da je AIS, ki ga upravlja, zaprt sklad, če nominalna vrednost njegovih danih posojil presega 60 % njegove čiste vrednosti sredstev.

Zahteva iz prvega pododstavka ne posega v pragove, omejitve ali pogoje iz uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) 2015/760.

2b. UAIS, ki upravlja odprti AIS, po oceni primernosti v zvezi z zastavljeno naložbeno strategijo, likvidnostnim profilom in politiko izplačil izbere vsaj eno ustrezno orodje za upravljanje likvidnosti s seznama iz Priloge V, točke 2 do 4, za morebitno uporabo v interesu vlagateljev AIS. UAIS izvaja podrobne politike in postopke za aktivacijo in deaktivacijo katerega koli izbranega orodja za upravljanje likvidnosti ter operativne in upravne ureditve za uporabo takega orodja.

2c. UAIS, ki upravlja odprti AIS, lahko v interesu vlagateljev v AIS začasno prekine ponovni odkup ali izplačilo enot AIS ali aktivira druga orodja za upravljanje likvidnosti, izbrana s seznama iz Priloge V, točke 2 do 4, in vključena v pravila sklada ali akte o ustanovitvi UAIS.

Začasna prekinitev iz prvega pododstavka je mogoča le v izjemnih primerih, če to zahtevajo okoliščine in če je prekinitev utemeljena z upoštevanjem interesov vlagateljev v AIS.

2d. UAIS nemudoma uradno obvesti pristojne organe svoje matične države članice, ko aktivira ali deaktivira orodje za upravljanje likvidnosti iz odstavka 2b.

Pristojni organi matične države članice UAIS nemudoma obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice UAIS, ESMA in ESRB o vseh uradnih obvestilih, prejetih v skladu s tem odstavkom.

2e. Države članice zagotovijo, da so UAIS, ki upravljajo odprte AIS, na voljo vsaj orodja za upravljanje likvidnosti iz Priloge V.

2f. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev značilnosti orodij za upravljanje likvidnosti iz Priloge V.

2g. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o merilih za izbiro in uporabo ustreznih orodij za upravljanje likvidnosti s strani UAIS za upravljanje likvidnostnega tveganja, vključno z ustreznimi razkritji vlagateljem, pri čemer upošteva zmožnost takih orodij, da zmanjšajo neupravičene prednosti za vlagatelje, ki prvi zahtevajo izplačilo svojih naložb, in da zmanjšajo tveganja za finančno stabilnost.

2h. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz odstavkov 2f in 2g tega člena v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(7)člen 20 se spremeni:

(a)odstavek 1 se spremeni:

(a)uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„1. UAIS, ki nameravajo na tretje osebe prenesti nalogo, da v njihovem imenu opravljajo eno ali več nalog iz Priloge I ali storitev iz člena 6(4), o tem uradno obvestijo pristojne organe svoje matične države članice, in sicer preden ureditev prenosa začne učinkovati. Izpolnjeni so naslednji pogoji:“;

(b)točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f) UAIS mora biti sposoben dokazati, da je izbrani zastopnik usposobljen in zmožen prevzeti zadevne naloge in opravljati zadevne storitve, da je bil izbran z vso potrebno skrbnostjo in da lahko UAIS vedno učinkovito spremlja preneseno dejavnost, lahko kadar koli izbranemu zastopniku da nadaljnja navodila in prekliče prenos s takojšnjim učinkom, če je to v interesu vlagateljev.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Na odgovornost UAIS do njegovih strank, AIS in njegovih vlagateljev nikakor ne vpliva dejstvo, da je UAIS naloge prenesel na tretjo osebo ali opravil kakršen koli nadaljnji prenos, prav tako UAIS svojih nalog ne prenese v tolikšni meri, da se v bistvu ne more več šteti za upravitelja AIS ali ponudnika storitev in se njegova vloga zmanjša na vlogo subjekta ‚poštnega nabiralnik‘.“;

(c)v odstavku 4 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„4. Tretja oseba lahko nadalje prenese naloge in opravljanje storitev, ki jih je prevzela, če so izpolnjeni naslednji pogoji:“;

(8)člen 21 se spremeni:

(a)v odstavku 6 se točki (c) in (d) nadomestita z naslednjim:

„(c) tretja država, v kateri ima depozitar sedež, ni opredeljena kot tretja država z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849;“;

(d) države članice, v katerih se nameravajo tržiti enote ali deleži ne-EU AIS, ter matična država članica UAIS, če je ta različna, so podpisale sporazum s tretjo državo, kjer ima depozitar sedež, ki v celoti izpolnjuje standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, vključno z morebitnimi večstranskimi davčnimi sporazumi, pri čemer ta tretja država ni navedena v Prilogi I k sklepom Sveta iz leta 2020 o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene 53 ;“;

(b)odstavek 11 se spremeni:

(i) v drugem pododstavku se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) depozitar je pri izbiri in imenovanju vsake tretje osebe, na katero želi prenesti del svojih nalog, uporabil vso potrebno strokovnost, skrbnost in vestnost, razen kadar je ta tretja oseba centralna depotna družba (CDD), ki deluje v vlogi izdajateljske CDD, kot je opredeljena v členu 1, točka (e), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/392*, ter nadaljuje z uporabo vse potrebne strokovnosti, skrbnosti in vestnosti pri rednem pregledovanju in stalnem spremljanju vsake tretje osebe, na katero je prenesel del svojih nalog, ter ureditev te tretje osebe v zvezi z zadevami, ki so bile nanjo prenesene;

* Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/392 z dne 11. novembra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede izdaje dovoljenj, nadzora in poslovanja za centralne depotne družbe (UL L 65, 10.3.2017, str. 48).“;

(ii) peti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Za namene tega odstavka se opravljanje storitev s strani centralne depotne družbe, ki deluje v vlogi izdajateljske CDD, kot je opredeljena v členu 1, točka (e), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/392, ne šteje za prenos depozitarjevih nalog hrambe. “;

(c)odstavek 16 se nadomesti z naslednjim:

„16. Depozitar na zahtevo da na voljo svojim pristojnim organom, pristojnim organom AIS, ki ga je imenoval za depozitarja, in pristojnim organom UAIS, ki upravlja navedeni AIS, vse informacije, ki jih je dobil med izvajanjem svojih nalog in bi jih pristojni organi AIS ali UAIS lahko potrebovali. Če so pristojni organi AIS ali UAIS različni od depozitarjevih, pristojni organi depozitarja prejete informacije nemudoma posredujejo pristojnim organom AIS in UAIS.“;

(9)člen 23 se spremeni:

(a)odstavek 1 se spremeni:

(i) točka (h) se nadomesti z naslednjim:

„(h) opis upravljanja likvidnostnega tveganja AIS, vključno s pravicami do izplačila v običajnih in izrednih okoliščinah, pri čemer se razkrijejo možnost in pogoji za uporabo orodij za upravljanje likvidnosti, izbranih v skladu s členom 16(2b), ter obstoječimi dogovori o izplačilih z vlagatelji.“;

(ii) vstavi se točka (ia):

„(ia) seznam pristojbin in dajatev, ki se bodo uporabljale v zvezi z delovanjem AIS in jih bodo nosili UAIS ali njegove povezane družbe;“;

(b)v odstavku 4 se dodajo naslednje točke (d), (e) in (f):

„(d) portfelj danih posojil;

(e) vsako četrtletje vse neposredne in posredne pristojbine in dajatve, ki so bile neposredno ali posredno zaračunane ali dodeljene AIS ali katerim koli njegovim naložbam;

(f) vsako četrtletje katero koli nadrejeno družbo, podrejeno družbo ali subjekt za posebne namene, ustanovljen v zvezi z naložbami AIS s strani UAIS, osebja UAIS ali neposrednih ali posrednih povezanih družb UAIS.“;

(10) člen 24 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. UAIS redno poroča pristojnim organom svoje matične države članice o trgih in instrumentih, s katerimi trguje v imenu AIS, ki jih upravlja.

UAIS zagotovi informacije o instrumentih, s katerimi trguje, trgih, katerih član je ali na katerih aktivno trguje, in izpostavljenostih vsakega AIS, ki ga upravlja.“;

(b)v odstavku 2 se črta točka (d);

(c)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi podrobnosti, o katerih je treba poročati v skladu z odstavkoma 1 in 2. ESMA upošteva druge zahteve glede poročanja, ki veljajo za UAIS, in poročilo, izdano v skladu z odstavkom 2 člena 69b.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstavite datum: 36 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(d)doda se naslednji odstavek 7:

„7. ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)obliko in standarde za podatke za poročila iz odstavkov 1 in 2;

(b)pogostost in časovni razpored poročanja.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstavite datum: 36 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(11)v členu 35(2) se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

„(b) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS, ni opredeljena kot tretja država z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849;

(c) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS, je podpisala sporazum z matično državo članico UAIS, ki ima dovoljenje, in z vsako drugo državo članico, v kateri se nameravajo tržiti enote ali deleži ne-EU AIS, ki v celoti izpolnjuje standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, vključno z morebitnimi večstranskimi davčnimi sporazumi, pri čemer ta tretja država ni navedena v Prilogi I k sklepom Sveta iz leta 2020 o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene 54 .“;

(12)člen 36(1) se spremeni:

(a)točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS, ni opredeljena kot tretja država z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849;“;

(b)doda se naslednja točka (d):

„(d) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS, je podpisala sporazum z matično državo članico UAIS, ki ima dovoljenje, in z vsako drugo državo članico, v kateri se nameravajo tržiti enote ali deleži ne-EU AIS, ki v celoti izpolnjuje standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, vključno z morebitnimi večstranskimi davčnimi sporazumi, pri čemer ta tretja država ni navedena v Prilogi I k sklepom Sveta iz leta 2020 o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.“;

(13)v členu 37(7) se točki (e) in (f) nadomestita z naslednjim:

„(e) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU UAIS, ni opredeljena kot tretja država z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849;

(f) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU UAIS, je podpisala sporazum z referenčno državo članico, ki v celoti izpolnjuje standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, vključno z morebitnimi večstranskimi davčnimi sporazumi, pri čemer ta tretja država ni navedena v Prilogi I k sklepom Sveta iz leta 2020 o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.“;

(14)vstavi se naslednji člen 38a:

„Člen 38a

Medsebojni strokovni pregled uporabe ureditve prenosa

1.ESMA redno in vsaj vsaki dve leti opravi analizo medsebojnih strokovnih pregledov nadzornih dejavnosti pristojnih organov v zvezi z uporabo člena 20. Ta analiza medsebojnih strokovnih pregledov je osredotočena na ukrepe, sprejete za preprečitev, da UAIS, ki prenesejo upravljanje premoženja ali obvladovanje tveganj na tretje osebe, ki se nahajajo v tretjih državah, postanejo subjekti ‚poštni nabiralnik‘.

2.ESMA pri izvajanju analize medsebojnih strokovnih pregledov uporablja pregledne metode, da zagotovi objektivno oceno in primerjavo med pregledanimi pristojnimi organi.“;

(15) v členu 40(2) se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

„(b) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS, ni opredeljena kot tretja država z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849;

(c) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS, je podpisala sporazum z referenčno državo članico in vsako drugo državo članico, v kateri se nameravajo tržiti enote ali deleži ne-EU AIS, ki v celoti izpolnjuje standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, vključno z morebitnimi večstranskimi davčnimi sporazumi, pri čemer ta tretja država ni navedena v Prilogi I k sklepom Sveta iz leta 2020 o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.“;

(16)člen 42(1) se spremeni:

(a)točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU UAIS ali ne-EU AIS, ni opredeljena kot tretja država z visokim tveganjem v skladu s členom 9(2) Direktive (EU) 2015/849;“;

(b)doda se naslednja točka (d):

„(d) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS ali ne-EU UAIS, je podpisala sporazum z državo članico, v kateri se nameravajo tržiti enote ali deleži ne-EU AIS, ki v celoti izpolnjuje standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, vključno z morebitnimi večstranskimi davčnimi sporazumi, pri čemer ta tretja država ni navedena v Prilogi I k sklepom Sveta iz leta 2020 o posodobljenem seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.“;

(17)v členu 46(2) se točka (j) nadomesti z naslednjim:

„(j) zahtevanje v interesu vlagateljev ali javnosti, da UAIS aktivirajo ali deaktivirajo orodje za upravljanje likvidnosti, ki je navedeno v točki 1 ali 2 Priloge V ali ki ga je UAIS izbral v skladu s členom 16(2b), kar je bolj primerno glede na vrsto zadevnega odprtega AIS ali skupino zadevnih odprtih AIS in tveganja za zaščito vlagateljev ali finančno stabilnost, zaradi katerih je potrebna ta zahteva.“;

(18)člen 47 se spremeni:

(a)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Vse informacije, izmenjane na podlagi te direktive med ESMA, pristojnimi organi, EBA, Evropskim nadzornim organom (Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta*, ter ESRB, se štejejo za zaupne, razen:

(a)kadar ESMA ali pristojni organ ali drug zadevni organ ali telo v času sporočanja navede, da se take informacije lahko razkrijejo;

(b)kadar je razkritje potrebno zaradi pravnih postopkov;

(c)kadar se razkrite informacije uporabijo v obliki povzetka ali zbirni obliki, v kateri ni mogoče identificirati posameznih udeležencev na finančnem trgu.

*Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).“;

(b)v odstavku 4 se doda naslednja točka (d):

„(d) zahtevanje, da ne-EU UAIS, ki v Uniji tržijo AIS, ki jih upravljajo, ali EU UAIS, ki upravljajo ne-EU AIS, aktivirajo ali deaktivirajo orodje za upravljanje likvidnosti, ki je navedeno v točki 1 ali 2 Priloge V ali ki ga je UAIS izbral, kar je bolj primerno glede na vrsto zadevnega odprtega AIS in tveganja za zaščito vlagateljev ali finančno stabilnost, zaradi katerih je potrebna ta zahteva.“;

(19) člen 50 se spremeni:

(a)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Če imajo pristojni organi ene od držav članic utemeljene razloge za sum, da prihaja ali je prihajalo do dejanj UAIS, ki niso pod nadzorom teh pristojnih organov, ki so v nasprotju s to direktivo, o tem kar se da podrobno in uradno obvestijo ESMA ter pristojne organe matične države članice in države članice gostiteljice zadevnega UAIS. Organi, ki prejmejo to obvestilo, ustrezno ukrepajo ter ESMA in pristojne organe, ki so to obvestilo poslali, obvestijo o izidu ukrepanja in, kolikor mogoče, o pomembnih vmesnih dogodkih. Ta odstavek ne posega v pristojnosti pristojnega organa, ki je poslal uradno obvestilo.“;

(b)vstavijo se naslednji odstavki 5a do 5g:

„5a. Pristojni organi matične države članice UAIS pred izvajanjem pooblastil v skladu s členom 46(2), točka (j), ali členom 47(4), točka (d), obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice UAIS, ESMA in ESRB.

5b. Pristojni organ države članice gostiteljice UAIS lahko od pristojnega organa matične države članice UAIS zahteva, da izvaja pooblastila iz člena 46(2), točka (j), ali člena 47(4), točka (d), pri čemer navede razloge za zahtevo ter o tem obvesti ESMA in ESRB.

5c. Če se pristojni organ matične države članice UAIS ne strinja z zahtevo iz odstavka 5b, o tem obvesti pristojni organ države članice gostiteljice UAIS, ESMA in ESRB ter navede svoje razloge.

5d. Na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkoma 5b in 5c, ESMA pristojnim organom matične države članice UAIS izda mnenje o izvajanju pooblastil iz člena 46(2), točka (j), ali člena 47(4), točka (d).

5e. Kadar pristojni organ ne ukrepa v skladu z mnenjem ESMA iz odstavka 5d ali ga ne namerava upoštevati, o tem obvesti ESMA in navede razloge za neupoštevanje ali namero neupoštevanja. ESMA lahko objavi dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati njegovega mnenja. ESMA se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki jih je v zvezi s tem navedel pristojni organ. ESMA o taki objavi vnaprej obvesti zadevne pristojne organe.

5f. Pristojni organ države članice gostiteljice UAIS lahko od pristojnega organa matične države članice UAIS zahteva, naj nemudoma izvede pooblastila iz člena 46(2), pri čemer navede razloge za svojo zahtevo ter o tem obvesti ESMA in, če obstajajo morebitna tveganja za stabilnost in integriteto finančnega sistema, ESRB.

Pristojni organ matične države članice UAIS o izvedenih pooblastilih in ugotovitvah nemudoma obvesti pristojni organ države članice gostiteljice UAIS, ESMA in, če obstajajo morebitna tveganja za stabilnost in integriteto finančnega sistema, ESRB.

5g. ESMA lahko od pristojnega organa zahteva, da mu predloži pojasnila v zvezi s posebnimi primeri, ki imajo čezmejne posledice, zadevajo vprašanja zaščite vlagateljev ali predstavljajo tveganje za finančno stabilnost.“;

(c)doda se naslednji odstavek 7:

„7. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih navede, v katerih primerih lahko pristojni organi izvajajo pooblastila iz člena 46(2), točka (j), in v katerih primerih lahko predložijo zahteve iz odstavkov 5b in 5f. ESMA pri pripravi teh standardov upošteva možne posledice takega nadzorniškega posredovanja za zaščito vlagateljev in finančno stabilnost v drugi državi članici ali Uniji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(20)v členu 61 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Pristojni organi matične države članice AIS ali v primeru, ko AIS ni reguliran, pristojni organi matične države članice UAIS, lahko institucijam iz člena 21(3), točka (a), s sedežem v drugi državi članici odobrijo, da so imenovane za depozitarje. Ta določba ne posega v celovito uporabo člena 21, razen točke (a) odstavka 5 navedenega člena o sedežu depozitarja.“;

(21)vstavi se naslednji člen 69b:

„Člen 69b

Pregled

1.Komisija do [vstavite datum: 60 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] in po medsebojnih strokovnih pregledih ESMA iz člena 38a ter poročilih, ki jih pripravi ESMA v skladu s členom 7(9), začne pregled delovanja pravil iz te direktive in izkušenj, pridobljenih pri njihovi uporabi. Navedeni pregled vključuje oceno naslednjih vidikov:

(a)vpliva razpoložljivosti in aktiviranja orodij za upravljanje likvidnosti s strani UAIS na finančno stabilnost;

(b)učinkovitosti zahtev za dovoljenja UAIS iz členov 7 in 8 ter ureditve prenosa iz člena 20 te direktive v zvezi s preprečevanjem ustanavljanja subjektov ‚poštni nabiralnik‘ v Uniji;

(c)ustreznosti zahtev, ki se uporabljajo za UAIS, ki upravljajo AIS, iz katerih se dajejo posojila, iz člena 15;

(d)ustreznosti dopolnitve te direktive z enotno licenco za depozitarje.

2.ESMA do [vstavite datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] Komisiji predloži poročilo za razvoj integriranega zbiranja nadzorniških podatkov, ki je osredotočeno na to, kako:

(a)zmanjšati podvajanja in nedoslednosti med okviri poročanja v sektorju upravljanja premoženja in drugih sektorjih finančne industrije;

(b)izboljšati standardizacijo podatkov ter učinkovito izmenjavo in uporabo podatkov, ki se že sporočajo v katerem koli okviru Unije za poročanje, s strani vseh ustreznih pristojnih organov na ravni Unije ali nacionalni ravni.

3.ESMA pri pripravi poročila iz odstavka 2 tesno sodeluje z Evropsko centralno banko (ECB), drugimi evropskimi nadzornimi organi in po potrebi nacionalnimi pristojnimi organi.

4.Po pregledu iz odstavka 1 in posvetovanju z ESMA Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem predstavi ugotovitve navedenega pregleda.“;

(22)Priloga I se spremeni, kot je določeno v Prilogi I k tej direktivi;

(23)besedilo iz Priloge II k tej direktivi se doda kot Priloga V.

Člen 2

Spremembe Direktive 2009/65/ES

Direktiva 2009/65/ES se spremeni:

(1)v členu 2(1) se doda naslednja točka (u):

„(u) ‚centralna depotna družba‘ pomeni centralno depotno družbo, kot je opredeljena v členu 2(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta*.

* Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“;

(2)člen 7(1) se spremeni:

(a) točki (b) in (c) se nadomestita z naslednjim:

„(b) imajo osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost družbe za upravljanje, zadosten ugled in izkušnje tudi glede na vrsto KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje, pri čemer se imena teh oseb in vseh oseb, ki jih nadomestijo v tej funkciji, nemudoma sporočijo pristojnim organom, in poslovne odločitve družbe za upravljanje sprejemata najmanj dve fizični osebi, ki sta v tej družbi za upravljanje zaposleni s polnim delovnim časom ali sta se zavezali, da bosta posle te družbe za upravljanje vodili s polnim delovnim časom, in imata stalno prebivališče v Uniji ter izpolnjujeta take pogoje;

(c) je zahtevi za izdajo dovoljenja priložen program dejavnosti, ki prikazuje najmanj organizacijsko strukturo družbe za upravljanje, tehnične in človeške vire, ki se bodo uporabljali za opravljanje poslov družbe za upravljanje, in informacije o osebah, ki dejansko opravljajo posle te družbe za upravljanje, vključno z naslednjim:

(i) podrobnim opisom njihove vloge, naziva in položaja;

(ii) opisom njihovih linij poročanja in odgovornosti znotraj družbe za upravljanje in zunaj nje;

(iii) pregledom njihovega časa, dodeljenega vsaki odgovornosti;“;

(b)doda se naslednja točka (e):

„(e) družba za upravljanje zagotovi informacije o ureditvah za prenos nalog na tretje osebe v skladu s členom 13 ter podrobno predstavitev človeških in tehničnih virov, ki jih bo družba za upravljanje uporabila za spremljanje in nadzor zastopnika.“;

(3)člen 13 se spremeni:

(a)odstavek 1 se spremeni:

(i) uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

„1. Družbe za upravljanje, ki nameravajo na tretje osebe prenesti nalogo, da v njihovem imenu opravljajo eno ali več nalog iz Priloge II in storitev iz člena 6(3), o tem uradno obvestijo pristojne organe svoje matične države članice, in sicer preden ureditev prenosa začne učinkovati. Izpolnjeni so naslednji pogoji:“;

(ii) točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) pooblastilo ne sme preprečevati učinkovitosti nadzora nad družbo za upravljanje in zlasti ne sme preprečiti družbi za upravljanje, da ravna v najboljšem interesu svojih vlagateljev in strank, ali KNPVP, da je upravljan v najboljšem interesu svojih vlagateljev in strank.“;

(iii) točke (g), (h) in (i) se nadomestijo z naslednjim:

„(g) pooblastilo ne sme preprečevati osebam, ki opravljajo dejavnost družbe za upravljanje, da bi kadar koli dale nadaljnja navodila podjemu, na katerega se prenesejo naloge ali opravljanje storitev, ali da pooblastilo prekličejo s takojšnjim učinkom, če je to v interesu vlagateljev in strank;

(h) ob upoštevanju značilnosti nalog in opravljanja storitev, ki so predmet prenosa, mora biti podjem, na katerega se bodo prenesle naloge ali opravljanje storitev, usposobljen in zmožen prevzeti zadevne naloge ali opravljati zadevne storitve in

(i) prospekti KNPVP morajo navajati seznam storitev in nalog, ki jih je družbi za upravljanje v skladu s tem členom dovoljeno prenesti;“;

(iv) doda se naslednja točka (j):

„(j) družba za upravljanje mora imeti objektivne razloge, s katerimi lahko upraviči svojo celotno strukturo prenosa.“;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Na odgovornost družbe za upravljanje in depozitarja ne vpliva dejstvo, da je družba za upravljanje katere koli naloge ali opravljanje storitev prenesla na tretje osebe. Družba za upravljanje svojih nalog ali opravljanja storitev ne prenese v tolikšni meri, da se v bistvu ne more več šteti za upravitelja KNPVP in se njena vloga zmanjša na vlogo subjekta ‚poštni nabiralnik‘.“;

(c)dodajo se naslednji odstavki 3, 4, 5 in 6:

„3. Kadar družba za upravljanje prenese več nalog upravljanja premoženja ali obvladovanja tveganj na subjekte v tretjih državah, kot jih ohrani, pristojni organi vsako leto uradno obvestijo ESMA o vseh takih prenosih (v nadaljnjem besedilu: uradna obvestila o prenosu).

Uradna obvestila o prenosu vključujejo:

(a)informacije o zadevnem KNPVP in njegovi družbi za upravljanje;

(b)informacije o zastopniku z navedbo njegovega stalnega prebivališča in tega, ali gre za regulirano osebo ali ne;

(c)opis prenesenih nalog upravljanja premoženja in obvladovanja tveganj;

(d)opis ohranjenih nalog upravljanja premoženja in obvladovanja tveganj;

(e) vse druge informacije, potrebne za analizo ureditve prenosa;

(f)opis nadzornih dejavnosti pristojnih organov, vključno z dokumentacijskimi pregledi in inšpekcijskimi pregledi na kraju samem ter rezultati takih dejavnosti;

(g)vse podrobnosti o sodelovanju med pristojnim organom in nadzornim organom zastopnika.

4. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev vsebine uradnih obvestil o prenosu ter standardnih obrazcev, predlog in postopkov za pošiljanje uradnih obvestil o prenosu v jeziku, ki se običajno uporablja na finančnem področju. Standardni obrazci in predloge vključujejo informacijska polja, ki zajemajo vse informacije iz odstavka 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5. ESMA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji vsaj vsaki dve leti predloži redna poročila, v katerih analizira tržne prakse v zvezi s prenosom na subjekte v tretjih državah in skladnostjo s členoma 7 in 13.

6. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 112a sprejme ukrepe, ki določajo:

(a)pogoje za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 1;

(b)pogoje, pod katerimi se šteje, da je družba za upravljanje KNPVP prenesla svoje naloge v tolikšni meri, da se njena vloga zmanjša na vlogo subjekta ‚poštni nabiralnik‘ in je ni več mogoče šteti za upravitelja KNPVP, kot je določeno v odstavku 2.“;

(4)vstavi se naslednji člen 18a:

„Člen 18a

1.Države članice zagotovijo, da so KNPVP na voljo vsaj orodja za upravljanje likvidnosti iz Priloge IIA.

2.Družba za upravljanje po oceni primernosti v zvezi z zastavljeno naložbeno strategijo, likvidnostnim profilom in politiko izplačil izbere vsaj eno ustrezno orodje za upravljanje likvidnosti s seznama iz Priloge IIA, točke 2 do 4, in ga vključi v pravila sklada ali akte o ustanovitvi investicijske družbe za morebitno uporabo v interesu vlagateljev KNPVP. Družba za upravljanje izvaja podrobne politike in postopke za aktivacijo in deaktivacijo katerega koli izbranega orodja za upravljanje likvidnosti ter operativne in upravne ureditve za uporabo takega orodja.

3.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za opredelitev in določitev značilnosti orodij za upravljanje likvidnosti iz Priloge IIA.

4.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov o merilih za izbiro in uporabo ustreznih orodij za upravljanje likvidnosti s strani družb za upravljanje za upravljanje likvidnostnega tveganja, vključno z ustreznimi razkritji vlagateljem, pri čemer upošteva zmožnost takih orodij, da zmanjšajo neupravičene prednosti za vlagatelje, ki prvi zahtevajo izplačilo svojih naložb, in da zmanjšajo tveganja za finančno stabilnost.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz odstavkov 3 in 4 v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(5)vstavita se naslednja člena 20a in 20b:

„Člen 20a

1.Družba za upravljanje redno poroča pristojnim organom svoje matične države članice o trgih in instrumentih, s katerimi trguje v imenu KNPVP, ki ga upravlja.

2.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi podrobnosti, o katerih je treba poročati v skladu z odstavkom 1. ESMA upošteva druge zahteve glede poročanja, ki veljajo za družbe za upravljanje, in poročilo, izdano v skladu s členom 20b.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstavite datum: 36 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)obliko in standarde za podatke za poročila iz odstavka 1;

(b)    pogostost in časovni razpored poročanja.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [vstavite datum: 36 mesecev po začetku veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 20b

1.ESMA do [vstavite datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] Komisiji predloži poročilo za razvoj integriranega zbiranja nadzorniških podatkov, ki je osredotočeno na to, kako:

(b)zmanjšati podvajanja in nedoslednosti med okviri poročanja v sektorju upravljanja premoženja in drugih sektorjih finančne industrije ter

(c)izboljšati standardizacijo podatkov ter učinkovito izmenjavo in uporabo podatkov, ki se že sporočajo v katerem koli okviru Unije za poročanje, s strani vseh ustreznih pristojnih organov na ravni Unije ali nacionalni ravni.

2.ESMA pri pripravi poročila iz odstavka 1 tesno sodeluje z Evropsko centralno banko (ECB), drugimi evropskimi nadzornimi organi in po potrebi nacionalnimi pristojnimi organi.“;

(6)člen 22a se spremeni:

(a)v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) depozitar je pri izbiri in imenovanju vsake tretje osebe, na katero namerava prenesti del svojih nalog, uporabil vso potrebno strokovnost, skrbnost in vestnost, razen kadar je ta tretja oseba centralna depotna družba (CDD), ki deluje v vlogi izdajateljske CDD, kot je opredeljena v členu 1, točka (e), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/392*, ter nadaljuje z uporabo vse potrebne strokovnosti, skrbnosti in vestnosti pri rednem pregledovanju in stalnem spremljanju vsake tretje osebe, na katero je prenesel del svojih nalog, ter ureditev te tretje osebe v zvezi z zadevami, ki so bile nanjo prenesene.            

* Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/392 z dne 11. novembra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o zahtevah glede izdaje dovoljenj, nadzora in poslovanja za centralne depotne družbe (UL L 65, 10.3.2017, str. 48).“;

(b)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Za namene tega odstavka se opravljanje storitev s strani centralne depotne družbe, ki deluje v vlogi izdajateljske CDD, kot je opredeljena v členu 1, točka (e), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/392, ne šteje za prenos depozitarjevih funkcij skrbništva. “;

(7)v členu 29(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) direktorji investicijske družbe morajo imeti zadosten ugled in izkušnje tudi glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravlja investicijska družba, in v ta namen: se morajo imena teh direktorjev in vseh oseb, ki jih nadomestijo v tej funkciji, nemudoma sporočiti pristojnim organom; poslovne odločitve investicijske družbe morata sprejemati najmanj dva zaposlena s polnim delovnim časom ali dve fizični osebi, ki sta se zavezali, da bosta posle te družbe za upravljanje vodili s polnim delovnim časom in imata stalno prebivališče v Uniji ter izpolnjujeta take pogoje; in ‚direktorji‘ pomenijo tiste osebe, ki po zakonu ali ustanovnih listinah zastopajo investicijsko družbo ali ki dejansko določajo politiko družbe;“;

(8)v členu 84 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2. Z odstopanjem od odstavka 1:

(a)lahko KNPVP v interesu svojih imetnikov enot začasno prekine ponovni odkup ali izplačilo svojih enot ali aktivira drugo orodje za upravljanje likvidnosti, izbrano v skladu s členom 18a(2);

(b)lahko pristojni organi matične države članice KNPVP v interesu imetnikov enot ali javnosti zahtevajo, da KNPVP aktivira orodje za upravljanje likvidnosti, ki je navedeno točki 1 ali 2 Priloge IIA ali ki ga je KNPVP izbral in priglasil v skladu s členom 18a(2), kar je bolj primerno glede na vrsto KNPVP in tveganja, ki zahtevajo sprejetje tega ukrepa.

Začasna prekinitev iz točke (a) prvega pododstavka je mogoča le v izjemnih primerih, če tako zahtevajo okoliščine in če je prekinitev utemeljena z upoštevanjem interesov imetnikov enot premoženja.

3. KNPVP ob aktiviranju ali deaktiviranju orodja za upravljanje likvidnosti iz odstavka 2, točka (a), nemudoma uradno obvesti pristojne organe svoje matične države članice in pristojne organe vseh držav članic, v katerih trži svoje enote.

Pristojni organi matične države članice KNPVP nemudoma obvestijo ESMA in ESRB o vsakem uradnem obvestilu, prejetem v skladu s tem odstavkom.

3a. Pristojni organi matične države članice KNPVP pred izvajanjem pooblastil v skladu z odstavkom 2, točka (b), obvestijo pristojne organe vseh držav članic, v katerih KNPVP trži svoje enote, ESMA in ESRB.

3b. Pristojni organ države članice, v kateri KNPVP trži svoje enote, lahko od pristojnega organa matične države članice KNPVP zahteva, da izvaja pooblastila iz odstavka 2, točka (b), pri čemer navede razloge za zahtevo ter o tem obvesti ESMA in ESRB.

3c. Če se pristojni organ matične države članice KNPVP ne strinja z zahtevo iz odstavka 3b, o tem obvesti pristojni organ, ki je vložil zahtevo, ESMA in ESRB ter navede razloge za nestrinjanje.

3d. ESMA na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkoma 3b in 3c, pristojnim organom matične države članice KNPVP izda mnenje o izvajanju pooblastil iz odstavka 2, točka (b).

3e. Kadar pristojni organ ne ukrepa v skladu z mnenjem ESMA iz odstavka 3d ali ga ne namerava upoštevati, o tem obvesti ESMA in navede razloge za neupoštevanje ali namero neupoštevanja. ESMA lahko objavi dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati njegovega mnenja. ESMA se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki jih je v zvezi s tem navedel pristojni organ. ESMA o taki objavi vnaprej obvesti zadevne pristojne organe.

3f. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih navede, v katerih primerih lahko pristojni organi izvajajo pooblastila iz odstavka 2, točka (b). ESMA pri pripravi teh standardov upošteva možne posledice takega nadzorniškega posredovanja za zaščito vlagateljev in finančno stabilnost v drugi državi članici ali Uniji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(9)v členu 98 se dodata naslednja odstavka 3 in 4:

„3. Pristojni organ države članice gostiteljice KNPVP lahko od pristojnega organa matične države članice KNPVP zahteva, naj nemudoma izvede pooblastila iz odstavka 2, pri čemer navede razloge za svojo zahtevo ter o tem obvesti ESMA in, če obstajajo morebitna tveganja za stabilnost in integriteto finančnega sistema, ESRB.

Pristojni organ matične države članice KNPVP o izvedenih pooblastilih in ugotovitvah nemudoma obvesti pristojni organ države članice gostiteljice KNPVP, ESMA in, če obstajajo morebitna tveganja za stabilnost in integriteto finančnega sistema, ESRB.

4. ESMA lahko od pristojnega organa zahteva, da mu predloži pojasnila v zvezi s posebnimi primeri, ki imajo čezmejne posledice, zadevajo vprašanja zaščite vlagateljev ali predstavljajo tveganje za finančno stabilnost.“;

(10)vstavi se naslednji člen 101a:

„Člen 101a

1.ESMA redno in vsaj vsaki dve leti opravi analizo medsebojnih strokovnih pregledov nadzornih dejavnosti pristojnih organov v zvezi z uporabo člena 13. Ta analiza medsebojnih strokovnih pregledov je osredotočena na ukrepe, sprejete za preprečitev, da družbe za upravljanje, ki prenesejo upravljanje premoženja ali obvladovanje tveganj na tretje osebe, ki se nahajajo v tretjih državah, postanejo subjekti ‚poštni nabiralnik‘.

2.ESMA pri izvajanju analize medsebojnih strokovnih pregledov uporablja pregledne metode, da zagotovi objektivno oceno in primerjavo med pregledanimi pristojnimi organi.“;

(11)vstavi se naslednji člen 110a:

„Člen 110a

Komisija do [vstavite datum: 30 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] ter po medsebojnih pregledih in analizi iz člena 101a in poročilu, ki ga pripravi ESMA v skladu s členom 13(4), začne pregled ureditve prenosa iz člena 13 v zvezi s preprečevanjem ustanavljanja subjektov ‚poštni nabiralnik‘ v Uniji.“;

(12) člen 112a se spremeni:

(a) v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:

„Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo za štiri leta od [vstavite datum začetka veljavnosti te direktive.]“;

(b)v odstavku 3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Prenos pooblastila iz členov 12, 13, 14, 18a, 20a, 26b, 43, 50a, 51, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 95 in 111 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

(c)v odstavku 5 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 12, 13, 14, 18a, 20a, 26b, 43, 50a, 51, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 95 in 111, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

(13)Priloga I se spremeni, kot je določeno v Prilogi III k tej direktivi;

(14)besedilo iz Priloge IV k tej direktivi se doda kot Priloga IIA.

Člen 3

Prenos

1.Države članice najpozneje do [vstavite datum: 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

2.Države članice te predpise uporabljajo od […].

3.Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

4.Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

(1)    Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1) (direktiva o UAIS).

(2)    Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (prenovitev) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(3)    Glej opombo 1 zgoraj.

(4)    Uvodne izjave 2–4 in 94 direktive o UAIS.

(5)    Člen 32(1) direktive o UAIS.

(6)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt (COM(2020) 590 final).

(7)    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni uporabe in področja uporabe Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (COM (2020) 232 final).

(8)    UAIS morajo imenovati enega depozitarja za vsak AIS, ki ga upravljajo, za hrambo sredstev AIS, spremljanje denarnih tokov in zagotavljanje skladnosti AIS z ustreznimi predpisi in pravili sklada.

(9)    Glej opombo 7 zgoraj.

(10)    Vir: SDW ECB. Leta 2008 so sredstva investicijskih skladov euroobmočja znašala približno 13 % vseh sredstev finančnega sektorja, leta 2020 pa skoraj 20 % (vir: ECB Macroprudential Bulletin (Makrobonitetni bilten ECB), april 2021).

(11)    Glej npr. NBFI Monitor ESRB iz leta 2020, str. 59, 62 in 63 (vir: https://www.esrb.europa.eu/pub/pdf/reports/nbfi_monitor/esrb.202010_eunon-bankfinancialintermediationriskmonitor2020~89c25e1973.en.pdf?588be9e8391cfb17584d2a283dfe0abe).

(12)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za digitalne finance (COM(2020) 591 final).

(13)    Poleg tega lahko neobstoj minimalnega sklopa orodij za upravljanje likvidnosti povzroči razlike med državami članicami z vidika povezovanja trga.

(14)    Centralne depotne družbe kot del potrgovalnih infrastruktur upravljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev, sodelujejo pri nadzoru celote izdaje, s katerim preprečujejo neupravičeno povečevanje ali zmanjševanje števila izdanih vrednostnih papirjev, ter so vključene v zagotavljanje zavarovanja za operacije monetarne politike in zagotavljanje zavarovanja med kreditnimi institucijami. Centralne depotne družbe imajo tudi vrednostne papirje svojih udeležencev.

(15)    Zadnja alinea člena 21(11) direktive o UAIS.

(16)    Dopis ESMA Evropski komisiji z dne 18. avgusta 2020 o pregledu direktive o UAIS (vir: esma34-32-551_esma_letter_on_aifmd_review.pdf (europa.eu) ).

(17)    Delegirana uredba Komisije (EU) št. 231/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom, vključno s podrobnimi zahtevami glede nadzorniškega poročanja AIS (UL L 83, 22.3.2013, str. 1) (uredba o UAIS).

(18)    Glej opombo 6 zgoraj.

(19)    Glej opombo 12 zgoraj.

(20)    Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98).

(21)    Poročilo o delovanju direktive o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (direktiva o UAIS) – Direktiva 2011/61/EU (poročilo družbe KPMG, december 2018).

(22)    Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(23)    Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014).

(24)    UL C , , str. .

(25)    Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(26)    Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(27)    Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

(28)    UL C , , str. .

(29)    Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(30)    Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(31)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt (COM(2020) 590 final).

(32)    Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

(33)    Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

(34)    Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98).

(35)    Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (Besedilo velja za EGP) (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(36)    Uredba (EU) 2019/834 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 glede obveznosti kliringa, uvedbe mirovanja obveznosti kliringa, zahtev glede poročanja, tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracije in nadzora repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev za repozitorije sklenjenih poslov (UL L 141, 28.5.2019, str. 42).

(37)    Uredba (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (UL L 305, 1.11.2012, str. 6).

(38)    Uredba (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (UL L 297, 7.11.2013, str. 73).

(39)    Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(40)    Delegirana uredba Komisije (EU) št. 231/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom (UL L 83, 22.3.2013, str. 1).

(41)    Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 7. decembra 2017 o likvidnostnem tveganju in tveganju finančnega vzvoda v investicijskih skladih, ESRB/2017/6, 2018/C 151/01.

(42)    Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(43)    UL C 64, 27.2.2020, str. 8.

(44)    Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(45)    Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(46)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(47)    Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 7. decembra 2017 o likvidnostnem tveganju in tveganju finančnega vzvoda v investicijskih skladih, ESRB/2017/6, 2018/C 151/01.

(48)    Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(49)    Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(50)    Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98).

(51)    Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

(52)    Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

(53)    UL C 64, 27.2.2020, str. 8.

(54)    UL C 64, 27.2.2020, str. 8.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.11.2021

COM(2021) 721 final

PRILOGE

k

Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta

o spremembi direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov

{SEC(2021) 570 final} - {SWD(2021) 340 final} - {SWD(2021) 341 final}

PRILOGA I

V Prilogi I se dodata naslednji točki 3 in 4:

„3. Dajanje posojil.

4. Servisiranje subjektov s posebnim namenom pri listinjenju.“

PRILOGA II

„PRILOGA V

INSTRUMENTI ZA UPRAVLJANJE LIKVIDNOSTI, KI SO NA VOLJO UAIS, KI UPRAVLJAJO AIS ODPRTEGA TIPA

(1)Začasna prekinitev izplačil in vpisov: začasna prekinitev izplačil in vpisov pomeni, da vlagatelji začasno ne morejo zahtevati izplačila ali kupiti delnic sklada.

(2)Omejitve izplačil: omejitev izplačil je začasna omejitev pravice delničarjev, da unovčijo svoje delnice. Ta omejitev je lahko popolna, tako da vlagatelji sploh ne morejo unovčiti svojih delnic, ali delna, tako da lahko vlagatelji unovčijo le določen delež svojih delnic.

(3)Roki za obvestilo: rok za obvestilo se nanaša na to, koliko vnaprej morajo vlagatelji obvestiti upravitelja sklada, da želijo unovčiti svoje delnice.

(4)Provizije za izplačila: provizija za izplačila je provizija, ki se zaračuna vlagateljem pri unovčenju delnic njihovega sklada.

(5)Prilagajanje čiste vrednosti sredstev (swing pricing): prilagajanje čiste vrednosti sredstev se lahko uporabi za prilagoditev cene delnic v investicijskem skladu, tako da odraža stroške transakcij sklada, ki izhajajo iz dejavnosti vlagateljev.

(6)Dajatev proti razvodenitvi: dajatev proti razvodenitvi je dajatev, ki se uporablja za posamezne vlagatelje v transakciji in se plača skladu, da se preostali vlagatelji zaščitijo pred tem, da bi morali kriti stroške, povezane z nakupi ali prodajo sredstev zaradi velikih prilivov ali odlivov. Dajatev proti razvodenitvi ne vključuje nikakršne prilagoditve vrednosti delnic sklada.

(7)Izplačila v naravi: izplačila v naravi upravitelju sklada omogočajo izpolnitev zahteve za izplačilo tako, da se na delničarje, ki zahtevajo izplačilo, namesto denarja prenesejo vrednostni papirji, ki jih ima sklad.

(8)Stranski žepi: stranski žepi omogočajo ločitev nelikvidnih naložb od preostalih likvidnih naložb investicijskega sklada.“

PRILOGA III

V Prilogi I, seznam A, tabela, se točka 1.13 nadomesti z naslednjim:

PRILOGA IV

„PRILOGA IIA

INSTRUMENTI ZA UPRAVLJANJE LIKVIDNOSTI, KI SO NA VOLJO KNPVP

(1)Začasna prekinitev izplačil in vpisov: začasna prekinitev izplačil in vpisov pomeni, da vlagatelji začasno ne morejo zahtevati izplačila ali kupiti delnic sklada.

(2)Omejitve izplačil: omejitev izplačil je začasna omejitev pravice delničarjev, da unovčijo svoje delnice. Ta omejitev je lahko popolna, tako da vlagatelji sploh ne morejo unovčiti svojih delnic, ali delna, tako da lahko vlagatelji unovčijo le določen delež svojih delnic.

(3)Roki za obvestilo: rok za obvestilo se nanaša na to, koliko vnaprej morajo vlagatelji obvestiti upravitelja sklada, da želijo unovčiti svoje delnice.

(4)Provizije za izplačila: provizija za izplačila je provizija, ki se zaračuna vlagateljem pri unovčenju delnic njihovega sklada.

(5)Prilagajanje čiste vrednosti sredstev (swing pricing): prilagajanje čiste vrednosti sredstev se lahko uporabi za prilagoditev cene delnic v investicijskem skladu, tako da odraža stroške transakcij sklada, ki izhajajo iz dejavnosti vlagateljev.

(6)Dajatev proti razvodenitvi: dajatev proti razvodenitvi je dajatev, ki se uporablja za posamezne vlagatelje v transakciji in se plača skladu, da se preostali vlagatelji zaščitijo pred tem, da bi morali kriti stroške, povezane z nakupi ali prodajo sredstev zaradi velikih prilivov ali odlivov. Dajatev proti razvodenitvi ne vključuje nikakršne prilagoditve vrednosti delnic sklada.

(7)Izplačila v naravi: izplačila v naravi upravitelju sklada omogočajo izpolnitev zahteve za izplačilo tako, da se na delničarje, ki zahtevajo izplačilo, namesto denarja prenesejo vrednostni papirji, ki jih ima sklad.

(8)Stranski žepi: stranski žepi omogočajo ločitev nelikvidnih naložb od preostalih likvidnih naložb investicijskega sklada.“