EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.11.2021
COM(2021) 708 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Naši odpadki, naša odgovornost
Pošiljke odpadkov v čistem in bolj krožnem gospodarstvu
1.UVOD
Trden in integriran trg sekundarnih surovin je temelj dobro delujočega krožnega gospodarstva. Za obdelavo odpadkov kot vira je treba olajšati njihovo kroženje, da bi lahko zagotovili dragocene tokove materialov v podporo bolj trajnostni in odpornejši proizvodnji, predelavi in ponovni uporabi. To bo prispevalo k izpolnjevanju podnebnih ciljev EU, določenih v podnebnih pravilih 1 in svežnju zakonodajnih predlogov „Pripravljeni na 55“ za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
Danes je recikliranih le 12 % surovin, ki se uporabljajo v industriji EU. Čeprav so se pošiljke odpadkov za predelavo v EU v zadnjem desetletju stalno povečevale, v novih izdelkih v EU preveč odpadnih materialov še vedno ni pripravljenih za ponovno uporabo ali se ne reciklira, kar pomeni znatno izgubo pri njenem prehodu na krožno gospodarstvo. EU vsako leto izvozi približno 33 milijonov ton odpadkov. To predstavlja približno 16 % celotne svetovne trgovine z odpadki, zaradi česar je EU med največjimi izvoznicami odpadkov na svetu. EU prav tako uvozi 16 milijonov ton odpadkov, medtem ko se v njej trguje s 70 milijoni ton odpadkov. EU se močno opira na izvoz številnih tokov odpadkov, zlasti železnih in neželeznih kovin, odpadnega papirja ter plastičnih, tekstilnih in steklenih odpadkov.
Izvoz odpadkov iz EU se je od leta 2004 povečal za 75 %, od tega skoraj polovica v države, ki niso članice OECD. S tem se je povečalo onesnaževanje, povezano z neustrezno obdelavo nekaterih teh odpadkov v številnih namembnih državah. Velike količine odpadkov, izvoženih iz EU, končajo na odprtih odlagališčih ali se sežgejo na prostem, kjer onesnažujejo zrak in vodo, škodujejo javnemu zdravju in sproščajo znatne količine toplogrednih plinov. To je še posebej problematično v državah v razvoju in državah v vzponu, ki se že spopadajo s pomembnimi izzivi pri ravnanju s svojimi odpadki iz gospodinjstev in za katere se pričakuje, da bodo v prihodnosti imele največjo rast nastajanja odpadkov. Tudi uhajanje plastičnih odpadkov, izvoženih v tujino, v oceane je postalo eden od glavnih virov onesnaževanja morja. Vse več držav je uvedlo omejitve ali prepovedi uvoza odpadkov, zlasti Kitajska, ki je bila prej največja uvoznica plastičnih odpadkov in odpadkov iz papirja iz EU, sledili pa so ji drugi večji uvozniki odpadkov iz EU v jugovzhodni Aziji.
Poleg tega je nedovoljena trgovina z odpadki ena najhujših oblik okoljske kriminalitete in področje, na katerem delujejo mreže organiziranega kriminala, tako pri pošiljkah odpadkov znotraj EU kot zunaj EU. Usklajena prizadevanja na področju kazenskega pregona kažejo, da bi bilo lahko med 15 % in 30 % pošiljk odpadkov nezakonitih, kar pomeni 9,5 milijarde EUR letnih prihodkov od nezakonitega trga odpadkov v EU. Nedovoljena trgovina z odpadki poleg okoljske škode pomeni tudi varnostne grožnje, zlasti v primerih, kadar kriminalne združbe, vpletene v take pošiljke, delujejo v več državah. Zato je bistvenega pomena, da EU in države članice boj proti nedovoljeni trgovini z odpadki obravnavajo kot prednostno nalogo organov kazenskega pregona, izboljšajo sodelovanje med vsemi ustreznimi organi in zagotovijo, da so sankcije proti kriminalnim dejavnostim v sektorju odpadkov dejansko odvračilne.
Ta razvoj dogodkov je razkril krhkost poslovnega modela, v katerem je izvoz odpadkov postal običajen način ravnanja z nekaterimi tokovi odpadkov, nastalimi v EU. Bistveno je, da EU prevzame večjo odgovornost za svoje odpadke, zagotovi, da se ohrani visoka raven varstva okolja in da odgovornost prevzame povzročitelj.
Posodobitev politike in zakonodaje EU o pošiljkah odpadkov ter prehod na digitalne rešitve bosta spodbudila več pošiljk odpadkov za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje v EU ter zagotovila spodbude za zmanjšanje nastajanja odpadkov. S tem se bo izboljšala zanesljivost oskrbe za industrijske ekosisteme v EU 2 , zmanjšala njihova odvisnost od uporabe primarnih surovin, vključno s kritičnimi surovinami, spodbudila njihova popolna vključitev v krožne modele in zmanjšal njihov ogljični odtis. V tem smislu je dober primer jeklarska industrija, ki je v novi industrijski strategiji Komisije za Evropo 3 opredeljena kot prednostna naloga energijsko intenzivnih industrij za prehod na krožno in podnebno nevtralno evropsko gospodarstvo 4 . Večja uporaba odpadnega jekla je ključnega pomena za razogljičenje jeklarske panoge, saj se z uporabo ene tone odpadnega jekla prihrani približno 1,5 tone emisij toplogrednih plinov (TGP) v primerjavi z uporabo železove rude. Uporaba odpadnih surovin za proizvodnjo aluminija ali bakra omogoča tudi manjše emisije toplogrednih plinov, onesnaževanje in porabo energije.
Evropska komisija je bila z Evropskim zelenim dogovorom 5 , novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo 6 in akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje 7 pozvana, naj predlaga nov pristop k pošiljkam odpadkov EU. Državljani tudi izrecno pozivajo EU, naj se ukvarja s problematiko odpadkov in spodbuja recikliranje, kar je bilo jasno izraženo v okviru konference o prihodnosti Evrope. To sporočilo, ki je priloženo predlogu Komisije za nova pravila o pošiljkah odpadkov 8 , določa prednostne ukrepe EU, katerih namen je zagotoviti:
·da je pošiljanje odpadkov za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje v EU lažje;
·da EU svojih izzivov, povezanih z odpadki, ne izvaža v tretje države in
·da se nezakonite pošiljke odpadkov obravnavajo učinkoviteje.
2.NOVA PRAVILA EU O POŠILJKAH ODPADKOV: NA POTI K POZITIVNIM CIKLOM V EU IN ZUNAJ NJE
2.1. Izkoriščanje potenciala notranjega trga EU
EU ima celovito zakonodajo in ambiciozen načrt za zmanjšanje nastajanja odpadkov ter preoblikovanje odpadkov v vire. Vodilno načelo za revizijo pravil EU o pošiljkah odpadkov, ki ga predlaga Komisija, je vzpostavitev močnega in odpornega krožnega gospodarstva z zmanjšanjem nepotrebnih ovir in bremen, ki zdaj ovirajo nemoten pretok izdelkov, primernih za ponovno uporabo, in sekundarnih surovin v EU. Komisija predlaga, da se olajša pošiljanje odpadkov na notranjem trgu EU, in sicer z naslednjimi ukrepi:
·Tesnejše usklajevanje pravil o pošiljkah odpadkov s hierarhijo ravnanja z odpadki. Komisija predlaga, da se določijo veliko strožja pravila za pošiljke odpadkov, namenjenih za odlaganje ali sežiganje v drugi državi članici. Predlaga tudi okrepitev povezav med pravili o pošiljkah odpadkov in načrti za ravnanje z odpadki, ki so jih države članice pripravile za doseganje svojih ciljev preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi v skladu z zakonodajo EU. To bi naj bi spodbujalo pošiljanje odpadkov za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje ter podpiralo rast, delovna mesta in inovacije v teh sektorjih.
·Prehod na digitalne rešitve za izdajanje in izmenjavo informacij in dokumentov, potrebnih za pošiljanje odpadkov med državami članicami EU. Vsi akterji, ki sodelujejo pri pošiljkah odpadkov, tako javni kot zasebni, bodo lahko posredovali informacije in dostopali do njih prek spletnih orodij. To bo pospešilo izmenjavo dokumentov in nadomestilo sedanje, večinoma zastarele papirne postopke ter omogočilo boljše spremljanje in nadzor čezmejnih tokov odpadkov.
·Izboljšanje skrajšanega postopka za pošiljke odpadkov. Vzpostavljeni bi bili usklajeni pogoji za lažje pošiljanje v obrate za predelavo, za katere je potrebno predhodno soglasje pristojnih organov, in za zagotovitev, da jih vzajemno priznavajo vse države članice. S tem se bo pospešilo pošiljanje v obrate za predelavo odpadkov, ki delujejo v skladu z visokimi standardi kakovosti.
·Bolj usklajeno razvrščanje odpadkov, poslanih znotraj EU. Komisija predlaga, da se merila, ki se uporabljajo za razvrščanje nekaterih tokov odpadkov, kot so ravni kontaminacije, določijo na ravni EU. To bo odpravilo sedanjo razdrobljenost notranjega trga EU, pri kateri imajo države članice različna mnenja o tem, ali bi morala za posamezne tokove odpadkov veljati priglasitvena ureditev EU, in posledično uporabljajo različna pravila za njihovo pošiljanje.
S temi ukrepi bo lažje izboljšati krožnosti izdelkov in materialov, z njimi pa bodo zagotovljene tudi spodbude za naložbe ter razvoj in uporabo novih tehnologij v vrednostnih verigah. Sektor odpadkov bodo spodbudili k pospešitvi modernizacije, k povečanju zmogljivosti za ravnanje z dodatnimi odpadki, zlasti s plastiko in tekstilnimi odpadki, ter k sodelovanju pri visokokakovostnem recikliranju, medtem ko bo imela predelovalna industrija koristi od večje razpoložljivosti recikliranih materialov za proizvodnjo.
Doslej neprimerljiva raven javne finančne podpore za naložbe za pomoč podjetjem in industrijskim panogam pri okrevanju po krizi, povezani s pandemijo COVID-19, ki jo je uvedla EU, zagotavlja znatne priložnosti za vse akterje v sektorju odpadkov, zlasti za MSP, in za industrijske panoge, ki predelujejo odpadke, da pospešijo prehod na krožno gospodarstvo.
2.2. Ustavitev izvoza izzivov, povezanih z odpadki, iz EU
Veljavna zakonodaja EU poleg prepovedi izvoza nevarnih odpadkov v države, ki niso članice OECD, določa, da se odpadki lahko izvozijo iz EU le, če se v namembnih državah trajnostno upravljajo pod pogoji, ki so na splošno enakovredni pogojem v EU. Ker ni jasnih določb in mehanizmov za izvajanje tega ključnega načela, se to načelo izvaja pomanjkljivo. V praksi se je od sprejetja sedanje uredbe o pošiljkah odpadkov leta 2006 izvoz odpadkov iz EU povečal, pri čemer je bilo malo ali ni bilo nobenega nadzora nad tem, ali se v namembnih državah trajnostno obdelujejo. To velja zlasti za nenevarne odpadke (odpadke „na zelenem seznamu“), za izvoz katerih ni potrebno predhodno dovoljenje ustreznih organov.
Komisija predlaga uvedbo trdne ureditve za izvoz odpadkov iz EU, in sicer na podlagi naslednjih ukrepov:
·Omejitev izvoza vseh odpadkov v države, ki niso članice OECD. Izvoz odpadkov „na zelenem seznamu“ iz EU bi bilo treba odobriti le za države nečlanice OECD, ki EU izrecno obvestijo o svoji pripravljenosti za sprejetje pošiljk odpadkov iz EU in ki dokažejo, da so sposobne ravnati s temi odpadki na okoljsko trajnosten način. Te tretje države bodo vključene na seznam držav, v katere bi bil dovoljen izvoz odpadkov na zelenem seznamu. Seznam bo pripravila Komisija, izvoz pa ne bo mogoč za države in odpadke, ki ne bodo na seznamu.
·Okrepitev spremljanja odpadkov EU, ki se izvažajo v države OECD. Države članice OECD morajo opraviti postopek pregleda v zvezi s svojimi sistemi ravnanja z odpadki. Države OECD imajo na splošno zakone in prakse, namenjene zagotavljanju trajnostnega ravnanja z odpadki, pošiljke odpadkov med državami OECD pa so predmet posebne mednarodne pravne ureditve 9 . Zato bi morali biti ukrepi za zagotovitev, da izvoz odpadkov iz EU ne povzroča okoljske škode v tretjih državah, ki so članice OECD, sorazmerni in ne morejo predvideti splošnih omejitev, kakršne veljajo za države, ki niso članice OECD. Komisija predlaga, da bi se tak izvoz moral spremljati, in če se pojavijo dvomi, da bi lahko določen izvoz povzročil okoljsko škodo v namembni državi, bo začela dialog s to državo in nazadnje ustavila izvoz odpadkov, če se z njimi ne ravna na okoljsko trajnosten način.
·Zahtevanje od izvoznih družb EU, da dokažejo trajnostnost svojega izvoza. Bistveno je tudi, da izvozne družbe prevzamejo odgovornost za svoj izvoz. Komisija predlaga, da vse družbe, ki izvažajo odpadke iz EU, opravljajo neodvisne preglede v obratih, kamor pošiljajo odpadke, da bi zagotovile delovanje teh obratov v skladu z merili, kar bi dokazovalo, da ravnajo z odpadki na okolju primeren način. Če pregledi pokažejo, da ni tako, bi morale te družbe prenehati izvažati svoje odpadke v zadevni obrat.
·Določitev jasnih meril za preprečevanje, da bi se odpadki napačno izvažali kot „rabljeno blago“. To bi Komisiji omogočilo, da v sodelovanju z ustreznimi deležniki in državami članicami sprejme merila za specifične sporne odpadke, da bi se razlikovalo med rabljenim blagom in odpadki. S tem bo zagotovljeno, da se predmeti, kot so izrabljena motorna vozila, odpadne baterije ali tekstilni odpadki, ki so pogosto označeni kot rabljeno blago, ne izvažajo zunaj OECD, kjer je verjetno, da bodo povzročili znatno okoljsko škodo in škodo za zdravje.
2.3. Učinkovitejše obravnavanje nezakonitih pošiljk odpadkov
Komisija predlaga, da se v pravila EU vključijo naslednje določbe za obravnavanje nezakonitih pošiljk odpadkov:
·Ustanovitev „skupine EU za kazenski pregon v zvezi s pošiljkami odpadkov“ za okrepitev sodelovanja in usklajevanja v boju proti nezakonitim pošiljkam odpadkov. To skupino bodo sestavljali okoljski, carinski, policijski in drugi ustrezni nacionalni inšpekcijski organi ter evropske in mednarodne mreže kazenskega pregona 10 . Osredotočala se bo na nezakonite pošiljke odpadkov znotraj EU in zunaj nje ter bo delovala kot forum za izmenjavo najboljših praks in informacij, opredelitev prednostnih nalog EU za kazenski pregon v zvezi s pošiljkami odpadkov in olajšanje skupnega ukrepanja držav članic EU.
·Pooblastitev Komisije, da podpre mednarodne preiskave nedovoljene trgovine z odpadki, ki jih izvajajo države članice EU. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ima v zvezi s tem ustrezno strokovno znanje in lahko pomaga organom držav članic bodisi s pregledi, ki jih neposredno izvaja OLAF, bodisi z usklajevanjem pregledov, ki jih izvajajo različne države članice. To bo okrepilo splošno zmogljivost kazenskega pregona EU in njenih držav članic ter zagotovilo učinkovitejšo uporabo pogosto omejenih sredstev kazenskega pregona. Podobno lahko Eurojust nudi svojo pomoč in strokovno znanje, da bi olajšal nadnacionalne preiskave držav članic, ki zadevajo ravnanje z odpadki, ter podprl izmenjavo najboljših praks in vzajemnih pristopov, da bi spodbudil učinkovitost kazenskega pregona in okrepil čezmejne preiskave.
·Okrepitev obstoječih pravil o upravnih kaznih za nezakonito pošiljanje odpadkov. S skupnimi merili za določanje vrst in ravni kazni, ki se naložijo za kršitve, bodo kazni bolj odvračilne in se bodo dosledno uporabljale po vsej EU. Ta merila bi vključevala naravo in težo kršitve ter druge dejavnike, kot so gospodarske koristi, ki izhajajo iz kršitve, in okoljska škoda, ki jo je povzročila kršitev, če jih je mogoče določiti. Države članice bi morale ta merila upoštevati pri določanju kazni za kršitelje.
Poleg tega bo Komisija predlagala revizijo direktive o kazenskopravnem varstvu okolja 11 , v kateri bo preučila možnost določitve novih pravil o kazenskih sankcijah (vključno z njihovimi ravnmi) in drugih orodij za učinkovitejše izvajanje okoljske zakonodaje EU. Cilj revidirane direktive o kazenskopravnem varstvu okolja bo med drugim izboljšati operativno učinkovitost nacionalnih verig izvrševanja, da bi spodbudili preiskave, pregon in sankcioniranje. Na nizke stopnje sankcioniranih kaznivih dejanj zoper okolje se bo odzvala z odvračilnimi in sorazmernimi vrstami in ravnmi sankcij, kar bo olajšalo delo nacionalnih pravosodnih organov.
3.MEDNARODNO SODELOVANJE ZA BOLJ TRAJNOSTNO RAVNANJE Z ODPADKI
Ravnanje z odpadki ostaja eden od najbolj ključnih okoljskih izzivov našega planeta. To velja zlasti za države v vzponu in države v razvoju, kjer se pričakuje, da bosta hitra urbanizacija in izboljšanje življenjskega standarda povzročila močno povečanje nastajanja odpadkov. V mnogih od njih politike, zakonodaja in infrastruktura ne obstajajo ali ne zadostujejo za obvladovanje porasta nastajanja odpadkov iz gospodinjstev in industrijskih odpadkov. Velike količine odpadkov, ki se zakonito ali nezakonito izvozijo iz EU, bi lahko še povečale težave, s katerimi se te države že spopadajo pri ravnanju z lastnimi odpadki. Zato bi morala EU skupaj s svojimi mednarodnimi partnerji kot prednostno nalogo določiti boljše obvladovanje svetovne trgovine z odpadki, boljše ravnanje z odpadki v tretjih državah in boj proti nedovoljeni trgovini z odpadki.
3.1.Boljše obvladovanje svetovne trgovine z odpadki
EU ima vodilno vlogo pri spodbujanju večstranskih pobud za boljše ravnanje z odpadki in boljše spremljanje mednarodnih pošiljk odpadkov.
Zaradi izpostavljenosti negativnim vplivom na okolje, povezanim z naraščajočo količino plastičnih odpadkov, izvoženih v države v razvoju, je 187 pogodbenic Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja leta 2019 sprejelo nova svetovna pravila, ki urejajo trgovino s plastičnimi odpadki. Pravila EU, ki presegajo Baselsko konvencijo, od leta 2021 prepovedujejo izvoz nesortiranih plastičnih odpadkov iz EU v države, ki niso članice OECD 12 .
Tekoče delo v zvezi s plastičnimi odpadki bo še naprej pomembna prednostna naloga in Komisija bo nadzorovala izvoz plastičnih odpadkov, da bi zagotovila pravilno izvajanje novih pravil iz Baselske konvencije. Komisija bo posebej pozorna tudi na to, da se plastični odpadki, ki so se prej izvažali iz EU, ne preusmerjajo v države članice EU, ki nimajo zadostnih zmogljivosti za njihovo obdelavo na trajnosten način. Komisija bo leta 2023 predložila poročilo o pošiljkah plastičnih odpadkov.
EU bo na podlagi nedavnih sklepov Baselske konvencije o trgovini s plastičnimi odpadki še naprej podpirala večstranske institucije, ki prevzemajo vodilno vlogo pri reševanju svetovnih izzivov, povezanih s pošiljkami odpadkov, zlasti prek Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in Baselske konvencije. Komisija bo imela še posebej dejavno vlogo pri določanju nadaljnjih ustreznih svetovnih pravil in zahtev glede trgovine z odpadki, ki pomenijo posebne izzive za okolje in javno zdravje, zlasti kar zadeva:
·krepitev nadzora nad mednarodno trgovino z e-odpadki v okviru razprave o predlogu za pojasnitev njihovega statusa in boljše spremljanje mednarodne trgovine na Baselski konvenciji leta 2022;
·podpiranje svetovnih ukrepov za izvoz rabljenih vozil, da bi preprečili pošiljanje rabljenih vozil, ki onesnažujejo okolje in niso tehnično brezhibna, v države v razvoju, in sicer na podlagi pobud afriških držav glede uvoza rabljenih avtomobilov;
·povečanje preglednosti in trajnostnosti v svetovni trgovini s tekstilnimi odpadki in rabljenim tekstilom;
·preučitev možnosti, da bi bili dodatni odpadki pod nadzorom Baselske konvencije, potem ko bo dokazano, da sedanji vzorci trgovanja teh tokov odpadkov niso trajnostni;
·nadaljevanje prizadevanj za posodobitev Baselske konvencije, zlasti z zagotavljanjem boljšega delovanja postopka priglašanja, spodbujanjem pogodbenic k uporabi digitalnih rešitev za izmenjavo informacij ter nadaljnjim prizadevanjem za razvrščanje postopkov obdelave odpadkov in nevarnih lastnosti odpadkov.
EU bo spodbujala tudi izboljšanje pravnega okvira OECD za pošiljke odpadkov 13 . To bi bilo treba doseči z vključitvijo jasnih določb, ki odražajo potrebo, da vsaka država OECD uvede postopke obdelave odpadkov, ki so v skladu z merili za okoljsko primerno ravnanje, ter zagotovi ustrezen nadzor in inšpekcijske preglede pošiljk odpadkov.
Na dvostranski ravni bo EU okrepila sodelovanje pri vprašanjih v skupnem interesu, povezanih s pošiljkami odpadkov. To bo storila z dialogi o okolju s tretjimi državami in regijami ter v okviru poglavij o trajnostnem razvoju v dvostranskih in medregionalnih trgovinskih sporazumih EU v skladu s splošnimi cilji EU za povečanje trajnostne razsežnosti trgovinske politike 14 .
EU bo še naprej tesno sodelovala s prebivalstvom, ki izrecno vztraja, naj EU obravnava težave z odpadki in spodbuja recikliranje, ter sodeluje z organizacijami civilne družbe in jih podpira.. Te organizacije so ključnega pomena pri ozaveščanju o izzivih za okolje in javno zdravje, povezanih s pošiljkami odpadkov v tretje države, ter pri poskusih obravnave teh izzivov.
3.2. Izboljšanje ravnanja z odpadki in krožnega gospodarstva v tretjih državah
EU si bo še naprej prizadevala za „diplomacijo evropskega zelenega dogovora“, pri čemer bo svoj vpliv na svetovni ravni učinkovito izkoristila za spodbujanje boljšega ravnanja z odpadki in uporabe modelov krožnega gospodarstva po vsem svetu. To vključuje zagotavljanje strokovnega znanja in finančnih sredstev za krepitev mednarodnih partnerstev ter ukrepov v tretjih državah in z njimi. To je glavna prednostna naloga v večstranski okoljski agendi EU, zlasti v skupščini Združenih narodov za okolje, G20, G7 in OECD, v večstranskih okoljskih sporazumih, kot so Baselska, Rotterdamska in Stockholmska konvencija ter Konvencija Minamata, in v Mednarodnem forumu za vire. EU je imela ključno vlogo pri oblikovanju svetovnega zavezništva za krožno gospodarstvo in učinkovito rabo virov (GACERE 15 ), ki ga podpira instrument partnerstva EU 16 , ki prav tako spodbuja sodelovanje z različnimi regijami za boj proti onesnaževanju s plastiko in spodbujanje prehoda na modele krožnega gospodarstva. EU dejavno spodbuja sprejetje svetovnega sporazuma o plastiki v okviru skupščine Združenih narodov za okolje. EU sodeluje tudi z regionalnimi zavezništvi in koalicijami za krožno gospodarstvo, ki so bila ustanovljena v drugih regijah, zlasti v Afriki 17 in Latinski Ameriki 18 .
EU podpira posebno delo v okviru Baselske konvencije za izboljšanje upravljanja vrste tokov odpadkov, zlasti odpadkov iz gospodinjstev, plastičnih odpadkov, e-odpadkov, odpadnih baterij ali odpadkov, ki vsebujejo obstojna organska onesnaževala, bodisi z razvojem posebnih tehničnih smernic bodisi prek globalnih partnerstev, ki združujejo deležnike in države, da bi oblikovali konkretne rešitve za vprašanja glede ravnanja z odpadki. Obravnava morskih odpadkov bo prav tako ostala pomembna prednostna naloga v večstranskih forumih, kot sta Organizacija za prehrano in kmetijstvo ter Mednarodna pomorska organizacija.
Na regionalni in dvostranski ravni se bodo te prednostne naloge uresničevale s posebnim poudarkom na območju Balkana, Sredozemlju (zlasti Turčiji, ki je daleč največji namembni kraj odpadkov, izvoženih iz EU), afriški celini, državah jugovzhodne Azije ter malih karibskih in tihooceanskih otoških državah v razvoju.
Te diplomatske dejavnosti bodo podprte z vključitvijo ravnanja z odpadki in krožnega gospodarstva v večletne programe številnih tretjih držav za obdobje 2021–2027 v okviru instrumenta za predpristopno pomoč in Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI). Komisija bo še naprej podpirala večstranske pobude, katerih cilj je spodbujanje krožnega gospodarstva ter izboljšanje trajnostnega in varnega ravnanja z odpadki, zlasti v okviru Baselske in Stockholmske konvencije. Pri obravnavanju onesnaževanja v državah v razvoju je bil pomemben tudi posebni program UNEP za kemikalije in odpadke.
3.3. Mobilizacija vseh akterjev v boju proti mednarodni kriminaliteti na področju ravnanja z odpadki
Komisija bo povečala svojo vključenost v boj proti nezakonitim pošiljkam odpadkov in podporo vsem, ki se ukvarjajo s tem področjem, da bi to postalo pomembnejša prednostna naloga za organe kazenskega pregona po vsej EU. To je v skladu z nedavno sprejeto strategijo EU proti organiziranemu kriminalu in prednostno obravnavo nedovoljene trgovine z odpadki v politiki EU proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2022–2025 v okviru procesa Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT) 19 .
Komisija namerava okrepiti sodelovanje z IMPEL, ki ima ključno vlogo pri sodelovanju evropskih držav pri kazenskem pregonu v zvezi z nezakonitimi pošiljkami odpadkov, in državam članicam še naprej pomagati s številnimi programi in pobudami, in sicer s forumom za okoljsko skladnost in upravljanje, programom TAIEX-EIR PEER-2-PEER in Svežnjem za usposabljanje o okoljski zakonodaji EU. Komisija bo zlasti spodbujala organe kazenskega pregona pri njihovih prizadevanjih za boljše obravnavanje nedovoljene trgovine z odpadki, in sicer z usposabljanjem in izmenjavo najboljših praks o posebnih značilnostih tovrstnega kriminala, pa tudi o njenih povezavah z organiziranim kriminalom, korupcijo in pranjem denarja, o uporabi posebnih preiskovalnih orodij in kazenskem pregonu, vključno z dodano vrednostjo ustanovitve specializiranih uradov za kazenski pregon in tožilstev za okoljsko kriminaliteto.
Komisija je zavezana zagotavljanju znatne finančne podpore za operativne projekte, ki so neposredno usmerjeni v nedovoljeno trgovino z odpadki, s poudarkom na posebnih tokovih odpadkov, kot so plastični odpadki ali e-odpadki 20 , in bo zagotovila, da bodo takšni projekti še naprej upravičeni v okviru finančnih programov EU, kot sta LIFE ali Sklad za notranjo varnost – policija.
Za krepitev ukrepov proti nezakonitim pošiljkam odpadkov na svetovni ravni bo EU še naprej sodelovala s ključnimi partnerji ter podpirala globalno in regionalno sodelovanje, na primer prek instrumentov EU za zunanje financiranje v kombinaciji z ukrepi, kot so Baselska konvencija, Interpol 21 , Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), WCO in Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), ki nadzoruje pranje denarja in financiranje terorizma na svetovni ravni. EU na primer zagotavlja 3 milijone EUR za podporo sodelovanju med EU in Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN) v boju proti nedovoljeni trgovini z odpadki. To je ključnega pomena zaradi velikega obsega pošiljk odpadkov (zakonitih in nezakonitih) med obema regijama in preteklih izzivov v zvezi z opredelitvijo nezakonitih trgovskih poti, vpletenimi izvajalci in izvajanjem ukrepov „vračila“, tj. vračanja nezakonitih odpadkov iz Azije v države članice EU.
Komisija bo še naprej tesno sodelovala z organizacijami civilne družbe, ki so pogosto v prvih bojnih vrstah v boju proti nezakonitim pošiljkam odpadkov in okoljski škodi, ki jo ti povzročajo v tretjih državah.
COM(2020) 80 final.
COM(2020) 474 final.
COM(2021) 350 final.
SWD(2021) 353 final.
COM(2019) 640 final.
COM(2020) 98 final.
COM(2021) 400 final.
COM(2021) XXX final.
Sklep Sveta OECD o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja (OECD/LEGAL/0266).
To vključuje Mrežo Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (IMPEL), Europol, Eurojust, Evropsko mrežo tožilcev za okolje, Forum sodnikov Evropske unije za okolje, Baselsko konvencijo, Interpol in Svetovno carinsko organizacijo (WCO).
UL L 328, 6.12.2008, str. 28.
UL L 433, 22.12.2020, str. 11.
OECD/LEGAL/0266.
COM(2021) 66 final.
https://ec.europa.eu/environment/international_issues/gacere.html .
https://www.coalicioneconomiacircular.org/en/elementor-7/inicio-english/ .
Dokument Sveta 8665/21.
Na primer https://www.wasteforceproject.eu , http://www.lifesmartwaste.com , https://opfawaste-project.eu , ali https://www.sweap.eu/ .
Interpolov program za okoljsko varnost sodeluje z agencijami v državah članicah pri preprečevanju, odkrivanju in onemogočanju kriminalitete na področju onesnaževanja, vključno s kriminaliteto na področju ravnanja z odpadki, ter razbija skupine, ki stoji za njo, https://www.interpol.int/en/Crimes/Environmental-crime/Pollution-crime .