Bruselj, 26.10.2021

COM(2021) 669 final

2021/0349(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Konvenciji za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) o sprejetju sklepa o določitvi Sredozemskega morja kot celote za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (Med SOx ECA) na podlagi Priloge VI k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (konvencija MARPOL)


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog zadeva stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 22. zasedanju pogodbenic Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (v nadaljnjem besedilu: Barcelonska konvencija) in njenih protokolov o sklepu, da se leta 2022 na oseminsedemdesetem (78.) zasedanju Odbora Mednarodne pomorske organizacije (v nadaljnjem besedilu: IMO) za varstvo morskega okolja (v nadaljnjem besedilu: MEPC 78) predloži predlog, na podlagi katerega se Sredozemsko morje kot celota določi za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (Med SOx ECA).

2.Ozadje predloga

2.1.Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem

Barcelonska konvencija s svojimi sedmimi protokoli je bila sprejeta v okviru akcijskega načrta za Sredozemlje in je glavni regionalni pravno zavezujoči večstranski okoljski sporazum za Sredozemsko morje.

Cilj Barcelonske konvencije je preprečevanje, zmanjšanje in odprava onesnaževanja ter boj proti njemu na območju Sredozemskega morja ter izboljšanje varovanja zdravja ljudi in morskega okolja na tem območju, da bi prispevali k njegovemu trajnostnemu razvoju.

Evropska unija je pogodbenica Barcelonske konvencije (kakor je bila spremenjena) 1 .

2.2.Zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov

Na zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov sodelujejo ministri in visoki uradniki, ki zastopajo vse pogodbenice Barcelonske konvencije in njenih protokolov. Pogodbenice se bodo med 7. in 10. decembrom 2021 sestale v Antalyi v Turčiji.

V skladu s členom 25 Barcelonske konvencije Evropska unija uveljavlja svojo pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njenih držav članic, ki so pogodbenice navedene konvencije in enega ali več protokolov. Unija ne uveljavlja svoje pravice do glasovanja, če jo uveljavljajo njene države članice, in obratno.

V skladu s členom 43 Poslovnika za zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov se, razen če Konvencija, protokoli ali finančna pooblastila ne določajo drugače, vsebinske odločitve, priporočila in resolucije sprejmejo z dvotretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo.

2.3.Predvideni akt 22. zasedanja pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov

V skladu s členom 6 Barcelonske konvencije pogodbenice sprejmejo vse ukrepe v skladu z mednarodnim pravom, da preprečijo, zmanjšajo in v največji možni meri odpravijo onesnaževanje območja Sredozemskega morja, ki ga povzročajo izpusti z ladij, ter se proti njemu bojujejo, in na tem območju zagotovijo učinkovito izvajanje pravil o nadzoru te vrste onesnaževanja, ki so splošno priznana na mednarodni ravni.

V skladu s členom 18(1), točka (vii), Barcelonske konvencije lahko zasedanje pogodbenic navedene konvencije obravnava in sprejme kakršne koli ukrepe, ki bi lahko bili potrebni za doseganje ciljev Konvencije in protokolov.

Vzpostavitev območja nadzora nad emisijami žveplovih oksidov bi izpolnila zgoraj navedene cilje z uvedbo posebnih zahtev za zmanjšanje emisij onesnaževal zraka z ladij v Sredozemlju.

3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

Potreba po zaščiti morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov v Sredozemskem morju, tudi na morskih območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, je bila večkrat priznana.

Emisije onesnaževal zraka z ladij zelo škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in okolje. Eden od načinov za boj proti izzivu, ki ga predstavljajo emisije z ladij, je, da se v skladu s Prilogo VI k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (v nadaljnjem besedilu: konvencija MARPOL) Sredozemsko morje določi za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (Med SOx ECA), na katerem se bodo izvajale posebne zahteve za zmanjšanje emisij z ladij.

Stališče Unije je potrebno zaradi pravno zavezujočih učinkov predvidenega predloga. Ker je predlog v skladu s prizadevanji Unije za zmanjšanje onesnaževanja in izboljšanje varstva okolja, se predlaga, da Unija podpre sprejetje predvidenega akta.

4.Pravna podlaga

4.1.Postopkovna pravna podlaga

4.1.1.Načela

Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 2 .

4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov je organ, ustanovljen s sporazumom, tj. Barcelonsko konvencijo.

S predvidenim aktom bo leta 2022 na MEPC 78 IMO predložen predlog, da se Sredozemsko morje določi za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (MED SOx ECA). Zato je njegovo sprejetje akt s pravnim učinkom.

Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Barcelonske konvencije in njenih protokolov.

Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

4.2.Materialna pravna podlaga

4.2.1.Načela

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.

4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na varstvo okolja.

Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 192(1) PDEU.

4.3.Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 192(1) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.

2021/0349 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Konvenciji za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) o sprejetju sklepa o določitvi Sredozemskega morja kot celote za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (Med SOx ECA) na podlagi Priloge VI k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (konvencija MARPOL)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Spremenjeno Konvencijo o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem (Barcelonska konvencija) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 1999/802/ES 3 , veljati pa je začela 9. julija 2004.

(2)V skladu s členom 18(1), točka (vii), Barcelonske konvencije lahko zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov obravnava in sprejme kakršne koli ukrepe, ki bi lahko bili potrebni za doseganje ciljev Konvencije in protokolov. V skladu s členom 43 Poslovnika za zasedanje pogodbenic se, razen če Konvencija, protokoli ali finančna pooblastila ne določajo drugače, vsebinske odločitve sprejmejo z dvotretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo.

(3)Pogodbenice Barcelonske konvencije in njenih protokolov morajo na svojem 22. zasedanju od 7. do 10. decembra 2021 sprejeti sklep, s katerim bodo leta 2022 na oseminsedemdesetem (78.) zasedanju Odbora Mednarodne pomorske organizacije (v nadaljnjem besedilu: IMO) predložile predlog za varstvo morskega okolja (v nadaljnjem besedilu: MEPC 78). Namen predloga je določitev Sredozemskega morja kot celote za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (Med SOx ECA) in določitev datuma začetka njegove veljavnosti.

(4)Treba je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa na zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov, saj bo s predvidenim sklepom na MEPC 78 IMO v imenu organizacije, katere pogodbenica je Unija, predložen predlog o določitvi Sredozemskega morja kot celote za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (MED SOx ECA), zato je njegovo sprejetje akt s pravnim učinkom.

(5)Ker je namen predvidenega sklepa posodobiti zahteve glede varstva Sredozemskega morja v skladu s prizadevanji Unije za zmanjšanje onesnaževanja in varovanje zdravja ljudi, se predlaga, da Unija podpre sprejetje sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 22. zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov, je, da se podpre sprejetje sklepa za predložitev predloga na oseminsedemdesetem (78.) zasedanju Odbora Mednarodne pomorske organizacije (IMO) za varstvo morskega okolja (MEPC 78) o določitvi Sredozemskega morja kot celote za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov (Med SOx ECA) in datuma začetka njegove veljavnosti.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

   Za Svet

   predsednik

(1)    UL L 322, 14.12.1999, str. 32.
(2)    Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014 v zadevi C-399/12, Nemčija/Svet, ECLI:EU:C:2014:2258, točke 61 do 64.
(3)    UL L 322, 14.12.1999, str. 32.