OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Z Uredbo (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta 1 o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: uredba o obstojnih organskih onesnaževalih) se izvajajo obveznosti Unije iz Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Stockholmska konvencija), ki je bila odobrena s Sklepom Sveta 2006/507/ES 2 , in iz Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (v nadaljnjem besedilu: protokol o obstojnih organskih onesnaževalih), ki je bil odobren s Sklepom Sveta 2004/259/ES 3 .

Glavni namen predloga je, da se za snovi, ki spadajo na njegovo področje uporabe, izvajajo mednarodne obveznosti EU iz Stockholmske konvencije, natančneje obveznosti, ki izhajajo iz uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih. Zato je glavni cilj predloga varovanje zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki, ki jih povzročajo obstojna organska onesnaževala, ter odprava ali zmanjšanje emisij obstojnih organskih onesnaževal iz odpadkov. Ob upoštevanju tega so splošni cilji te pobude tudi zagotoviti, kolikor je to mogoče, optimalno ravnovesje z ambicijami evropskega zelenega dogovora glede doseganja ciklov materialov brez strupov, povečanja recikliranja in krožnosti ter zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Težave, ki jih povzročajo obstojna organska onesnaževala, so povezane z njihovimi intrinzičnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi, načinom in krajem njihove uporabe ter škodljivimi učinki, ki jih ima njihovo postopno sproščanje na zdravje ljudi in ekosistemov ter njihove storitve. Tako ali drugače je za vsa obstojna organska onesnaževala priznano, da imajo škodljive, na splošno dolgoročne učinke na žive organizme. V okolju in našem telesu ostanejo zelo dolgo ter se v nespremenjeni obliki lahko transportirajo do skoraj katere koli oddaljene točke, daleč stran od kraja proizvodnje ali uporabe.

Natančneje je cilj te pobude za nekatere snovi in skupine snovi posodobiti mejne koncentracije iz prilog IV in V k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih, ki določata, kako se odpadki, ki vsebujejo obstojna organska onesnaževala, obdelujejo, zlasti ali jih je mogoče reciklirati ali pa jih je treba uničiti ali ireverzibilno pretvoriti. Ta posodobitev prilogi IV in V usklajuje s Stockholmsko konvencijo in Prilogo I k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih, in sicer z uskladitvijo s tam navedenimi snovmi in uvedbo vrednosti mejnih koncentracij zanje. Poleg tega mejne vrednosti za nekatere snovi, ki so že navedene na seznamu, prilagaja znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Ravnanje z odpadki obstojnih organskih onesnaževal, vključno z njihovim recikliranjem, kadar je to mogoče, bi moralo potekati na okolju prijazen način, z minimalnim učinkom na zdravje ljudi in okolje. Nastali sekundarni materiali bi morali biti vedno varno uporabni in ustrezati svojemu namenu ter biti v največji možni meri brez toksičnih snovi. Prav tako bi bilo treba čim bolj zmanjšati obseg sproščanja strupenih snovi v okolje in tako z zmanjšanjem njihovega učinka na okolje in zdravje prispevati k cilju ničelnega onesnaževanja. Da bi to dosegli, morajo biti na voljo ustrezne najsodobnejše tehnologije za sortiranje in dekontaminacijo.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Sedanja pravila Unije o ravnanju z obstojnimi organskimi onesnaževali so določena v uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih. Poleg tega se obveznosti Unije v zvezi z izvozom obstojnih organskih onesnaževal izvajajo z Uredbo (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 4 .

Predlog spreminja prilogi IV in V k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih, izvaja obveznosti Unije v okviru Stockholmske konvencije in protokola o obstojnih organskih onesnaževalih ter je skladen z Baselsko konvencijo o prehodu nevarnih in drugih odpadkov preko meja ter njihovem odstranjevanju. Predlog za snovi, ki spadajo na njegovo področje uporabe, izvaja obveznost pogodbenic Baselske konvencije, da zagotovijo okolju prijazno ravnanje z nevarnimi in drugimi odpadki. Z vrednostmi iz Priloge IV k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih se na ravni Unije izvaja koncept „nizkih vsebnosti obstojnih organskih onesnaževal“, ki so navedene kot nezavezujoče vrednosti v smernicah „General technical guidelines on the environmentally sound management of wastes consisting of, containing or contaminated with persistent organic pollutants“ („Splošne tehnične smernice za okolju prijazno ravnanje z odpadki, ki so sestavljeni iz obstojnih organskih onesnaževal, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani“) v okviru Baselske konvencije.

• Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je skladen s ciljem strategije na področju kemikalij za trajnostnost 5 , da se bodo čim manj uporabljale in čim bolj nadomeščale kemikalije, ki imajo kroničen učinek na zdravje ljudi in okolje (vrsta problematičnih snovi), ter da se bodo postopno opustile vrste uporabe najnevarnejših kemikalij, ki niso bistvenega pomena za družbo, zlasti tiste v izdelkih za široko porabo.

Predlog je skladen tudi s ciljem, navedenim v evropskem zelenem dogovoru 6 , da se v Evropi doseže podnebna nevtralnost do leta 2050, in s ciljem izvajanja novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo 7 , da se spodbudi razvoj vodilnih trgov za podnebno nevtralne in krožne izdelke v EU in zunaj nje. Predlog je prav tako skladen s sporočilom o akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje 8 , v katerem je EU opredelila vizijo ničelnega onesnaževanja za leto 2050, v skladu s katero bi se onesnaževanje zraka, vode in tal zmanjšalo na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju in naravnim ekosistemom ter ki ustrezajo mejam zmogljivosti našega planeta.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanaša na varstvo okolja, saj je cilj ukrepov, dogovorjenih v okviru Stockholmske konvencije, predvsem okoljski, in sicer odprava ali zmanjšanje emisij obstojnih organskih onesnaževal.

Člen 15(2) uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih določa, da mora Komisija stalno pregledovati prilogi IV in V ter da po potrebi pripravi zakonodajne predloge za njuno spremembo, da se prilagodita spremembam seznamov snovi iz prilog h Konvenciji ali Protokolu ali da se že obstoječi vnosi ali določbe v prilogah k navedeni uredbi spremenijo tako, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku.

•Subsidiarnost

Obstojna organska onesnaževala, ki spadajo na področje uporabe tega predloga, se transportirajo prek notranjih meja EU daleč stran od njihovih virov, preprečevanje izpustov iz odpadkov, ki vsebujejo obstojna organska onesnaževala, pa je prednostna naloga v zvezi s tem.

Varovanje okolja in zdravja ljudi s sistemom, ki zagotavlja dobro ravnanje z odpadki obstojnih organskih onesnaževal, je lahko učinkovito le, če se na ravni EU opredelijo in določijo skupna pravila. Zato države članice same ne morejo doseči ciljev predloga, saj je potreben usklajen pristop za zagotovitev, da Unija kot pogodbenica Stockholmske konvencije izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti.

•Sorazmernost

Uredba o obstojnih organskih onesnaževalih zahteva upoštevanje sorazmernosti, kot je navedeno v uvodni izjavi 34 Uredbe. Namen načela sorazmernosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji, je določiti ukrepe, ki jih sprejmejo institucije EU znotraj določenih omejitev.

Ukrepi iz predloga so omejeni na to, kar je potrebno za doseganje njegovih ciljev, in upoštevajo določbe iz člena 5 Protokola št. 2 k Pogodbi o Evropski uniji o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki navajajo, da „[se] [p]ri osnutkih zakonodajnih aktov [...] upošteva, da so finančne ali upravne obremenitve Unije, nacionalnih vlad, regionalnih ali lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov čim manjše in sorazmerne s ciljem, ki se želi doseči“.

Metodologija za določitev mejnih vrednosti, opisana v Prilogi IV k oceni učinka, podpira razvoj sprejemljivih in izvedljivih mejnih vrednosti za vse zadevne tokove odpadkov. Opravi se ocena tehnične in ekonomske izvedljivosti predlaganih mejnih vrednosti za glavne izvajalce, ki jih to zadeva; vsaka ocena se nanaša na posamezen primer in je pripravljena na podlagi razpoložljivih informacij. Upoštevajo se vidiki, kot so število, velikost in vrsta zadevnih deležnikov ter njihova ocenjena zmogljivost za absorbiranje dodatnih stroškov in naložb, pa tudi razpoložljive zmogljivosti za obdelavo odpadkov, ki jih imajo izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki.

Analiza učinka prednostnih možnosti politike je povzeta v oddelku 8.2 ocene učinka.

•Izbira instrumenta

V skladu s členom 15(2) uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih mora Komisija po potrebi pripraviti zakonodajne predloge za spremembo prilog IV in V k Uredbi, da se prilagodita spremembam seznamov snovi iz prilog h Konvenciji ali Protokolu ali da se že obstoječi vnosi ali določbe v prilogah k navedeni uredbi spremenijo tako, da se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku. Zato je ta pobuda v skladu s členom 15(2) v obliki uredbe o spremembi uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Glede na omejenost in tehnično naravo tega predloga ter ob upoštevanju prenovitve uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih iz leta 2019 se naknadna ocena obstoječe zakonodaje ni štela za potrebno.

•Posvetovanja z deležniki

Ocena učinka, ki je priložena temu predlogu, je bila predmet temeljitega posvetovanja z deležniki, da bi se zagotovila ustrezna zastopanost in upoštevanje stališč deležnikov. Glede na tehnično naravo predloga in njegovo podrobnost je bilo posvetovanje usmerjeno predvsem v strokovne, akademske in industrijske/sektorske deležnike ter predstavnike civilne družbe, kot so nevladne organizacije, združenja potrošnikov in sindikati.

Načrt začetne ocene učinka je bil objavljen 29. maja 2020, posvetovalno obdobje pa se je zaključilo 7. avgusta 2020; povratne informacije je poslalo 51 sodelujočih. Analiza teh odgovorov je razkrila nekatera jasna razhajanja med deležniki glede tega, kako obravnavati obstojna organska onesnaževala v krožnem gospodarstvu.

Po številnih odzivih, zlasti nevladnih organizacij, recikliranje odpadkov, ki vsebujejo obstojna organska onesnaževala, ni združljivo z varnim krožnim gospodarstvom. Ta argument daje odstranitvi obstojnih organskih onesnaževal iz dobavne verige prednost pred morebitnimi koristmi, povezanimi z recikliranjem takih proizvodov. Odzivi industrije zagotavljajo bolj razdelano stališče in ugotovitev, da politike EU, ki si prizadevajo za „okolje brez strupov“ in tudi za več recikliranja, pogosto zajemajo protislovne usmeritve, zaradi česar se izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki znajdejo v položaju, ko pravila niso niti predvidljiva niti vedno izvedljiva. Dve združenji sta navedli, da bi bilo treba zagotoviti več javne podpore za spodbujanje novih naložb v sortiranje in dekontaminacijo odpadkov, saj bi to omogočilo več recikliranja in boljše recikliranje.

Poleg tega je bilo v okviru podporne študije opravljeno ciljno posvetovanje z deležniki, ki je vključevalo vse vidike, pomembne za oceno učinka, vključno s socialno-ekonomskimi elementi, in sicer z elektronskim vprašalnikom in razgovori z deležniki, ki zastopajo ključne sektorje in organizacije. Ocena učinka, ki podpira ta predlog, temelji tudi na informacijah o stališčih deležnikov in družbe na splošno v zvezi s problematičnimi snovmi v recikliranih materialih, ki so bile zbrane v odprtem javnem posvetovanju o stičišču med zakonodajo o kemikalijah, proizvodih in odpadkih 9 . To posvetovanje, opravljeno leta 2018, je obravnavalo širše, manj tehnične vidike, pomembne za ta ukrep, zato so bile te informacije že na voljo in so bile uporabljene za podporo ukrepu. Zbirno poročilo 10 navedenega posvetovanja je bilo objavljeno 28. februarja 2019.

Podrobna predstavitev posvetovanj z deležniki in njihovih rezultatov je vključena v Prilogo 2 k poročilu o oceni učinka.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

V podporo analizi ocene učinka je Komisija sklenila pogodbo o podpori z zunanjimi svetovalci, ki so izvedli naslednjo študijo: „Study to support the assessment of impacts associated with the review of limit values in waste for POPs listed in Annexes IV and V of Regulation (EU) 2019/1021“ („Študija v podporo oceni učinkov v zvezi s ponovnim pregledom mejnih vrednosti v odpadkih za obstojna organska onesnaževala iz prilog IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021“) (RPA/INERIS, 2021). Ocena se je opirala tudi na študijo, izvedeno v podporo prejšnji spremembi prilog IV in V k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih, zlasti za masne tokove snovi in odpadkov, v okviru prenovitve Uredbe (ES) št. 850/2004: „Study to support the review of waste related issues in Annexes IV and V of Regulation (EC) 850/2004“ („Študija v podporo ponovnemu pregledu vprašanj v zvezi z odpadki iz prilog IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004“) (Ramboll Environment & Health GmbH, januar 2019).

Poleg teh dveh študij so bile upoštevane tudi informacije o ustreznih snoveh iz starejših študij, izvedenih v podporo prejšnjim spremembam uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih:

·„Study on waste related issues of newly listed POPs and candidate POPs“ („Študija o vprašanjih v zvezi z odpadki novonavedenih in možnih obstojnih organskih onesnaževal“) (ESWI Consortium, april 2011);

·„Study to facilitate the implementation of certain waste related provisions of the Regulation on Persistent Organic Pollutants (POPs)“ („Študija za lažje izvajanje nekaterih določb v zvezi z odpadki iz uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih“) (BiPRO, avgust 2005).

Pri pripravi ocene učinka v podporo predlogu je pomagala tudi medsektorska usmerjevalna skupina za oceno učinka. To skupino je ustanovil GD za okolje in se je od julija 2020 do junija 2021 sestala štirikrat.

•Ocena učinka

Predlog temelji na oceni učinka. Po obravnavi pripomb, ki jih je Odbor za regulativni nadzor navedel v svojem prvem mnenju z dne 5. marca 2021, je bilo v zvezi z oceno učinka 29. junija 2021 izdano pozitivno mnenje s pridržki. Odbor je v končnem mnenju zaprosil za dodatne podrobnosti o metodologiji, uporabljeni za predlaganje različnih mejnih vrednosti za obstojna organska onesnaževala v okviru področja uporabe predloga.

Možnosti politike, obravnavane v oceni učinka, se nanašajo na razpon mejnih vrednosti za vrednosti iz Priloge IV, ki se predlagajo za različne snovi v okviru področja uporabe predloga. Vrednosti iz Priloge IV (znane tudi kot „nizke mejne koncentracije obstojnih organskih onesnaževal“) so opredeljene v členu 7(4), točka (a), uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih. Določajo vrednost za obstojna organska onesnaževala v odpadkih, pri kateri ali nad katero jih je treba uničiti ali ireverzibilno pretvoriti. V praksi to pomeni, da se lahko odpadki pod to vrednostjo, ki vsebujejo obstojna organska onesnaževala, obdelajo drugače, vključno z recikliranjem.

Možnost politike 1 za vsako snov, ki spada na področje uporabe predloga, opisuje sedanje izhodišče in predstavlja najvišjo obravnavano vrednost (ali odsotnost mejne vrednosti za snovi, ki še niso uvrščene na seznam). V skladu z osnovnim scenarijem v prilogah IV in V k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih ne bi bile uvedene nobene spremembe. To pomeni, da novonavedene snovi iz Konvencije ne bi bile vključene v ustrezni prilogi 11 . Enako bi veljalo tudi za snovi, za katere so bile mejne vrednosti že določene v uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih, za katere bi bilo treba v skladu z znanstvenim in tehničnim napredkom vrednosti ponovno pregledati.

Možnost politike 2 predstavlja vrednosti v sredini obravnavanega razpona. Pri tej možnosti se predlaga, da se v Prilogi IV določijo nove mejne vrednosti za nove snovi, za nekatera obstojna organska onesnaževala s seznama pa se predlaga poostritev mejnih vrednosti, kadar je to upravičeno. Prvo velja za novonavedeno snov PFOA, njene soli in njej sorodne spojine. Za dikofol in pentaklorofenol vmesne vrednosti možnosti 2 niso bile upoštevane. Za preostale snovi, ki spadajo na področje uporabe tega predloga, tj. za PBDE, HBCDD, SCCP ter dioksine in furane (vključno z dl-PCB), je bila v oceni učinka upoštevana mejna vrednost v sredini razpona.

Pri možnosti politike 3 so predlagane strožje mejne vrednosti iz Priloge IV za osem snovi 12 . Za PBDE možnost 3 analizira dve podmožnosti, pri čemer se pri eni nižja mejna vrednost izvaja takoj, druga pa predvideva odloženo izvajanje 5 let po začetku veljavnosti ukrepa (v vmesnem času se izvaja možnost 2).

Za dioksine in furane (PCDD/F) je bila upoštevana možnost politike 4 z dodatno nižjo vrednostjo. Razlog za to dodatno možnost je, da se oceni možnost določitve nižje vrednosti iz Priloge IV za te snovi, za dodatno podmožnost pa, da se določi nižja posebna vrednost, ki se uporablja le kot omejitev za neobdelane odpadke, ki se uporabljajo neposredno na zemljiščih (npr. pri uporabi v kmetijstvu).

V naslednji tabeli je predstavljen razpon vrednosti (možnosti politike) za Prilogo IV za vsako obravnavano snov/skupino snovi:

Tabeli 1 in 2: Možnosti politike, obravnavane za omejitve iz Priloge IV

Tabela 1	Možnost 1 (osnovni scenarij 13 )	Možnost 2	Možnost 3
PFOA, njene soli in njej sorodne spojine (mg/kg)	–	50 za PFOA in njene soli; 2 000 za sorodne spojine	0,025 za PFOA in njene soli; 1 za sorodne spojine#
Dikofol (mg/kg)	–	–	50
Pentaklorofenol (PCP), njegove soli in estri (mg/kg)	–	–	100
Vsota 5 PBDE (mg/kg)	1 000	500	200
SCCP (mg/kg)	10 000	1 500	420
HBCDD (mg/kg)	1 000	500	100

Opomba: Izhodiščna vrednost za PFOA, dikofol in PCP ni na voljo, saj gre za novonavedene snovi.

Tabela 2

Možnost 1 (osnovni scenarij)

Možnost 2

Možnost 3

Možnost 4

Dioksini in furani*

(mg/kg)

0,015

0,010

0,005+ (0,001)

0,001++ (0,00005)

*: Oceni se tudi ustreznost vključitve dioksinom podobnih PCB v skupinsko vrednost za dioksine in furane.

+/++: Možnosti 3 in 4 za dioksine in furane opredeljujeta splošno uporabno vrednost za vse postopke ravnanja z odpadki. Vsaka vključuje morebitno podmožnost, ki bi vključevala dodatno posebno mejno vrednost v oklepajih, ki bi se uporabljala samo za uporabo odpadkov na zemljiščih.

Po oceni okoljskega, socialnega in gospodarskega učinka različnih možnosti politike, obravnavanih za vrednosti iz Priloge IV za zadevna obstojna organska onesnaževala, so v spodnji tabeli poudarjene prednostne možnosti.

Tabela 3: Prednostna možnost za omejitve iz Priloge IV (zasenčena)

Snov	Možnost 1 (osnovni scenarij)	Možnost 2	Možnost 3	Možnost 4
PBDE	1 000 mg/kg	500 mg/kg	Začetna uporaba 500 mg/kg, ki ji sledi zmanjšanje na 200 mg/kg 14 5 let po začetku uporabe začetne omejitve	n. r. (ni relevantno)
HBCDD	1 000 mg/kg	500 mg/kg	100 mg/kg	n. r.
PCDD/F (dioksini in furani) 15	0,015 mg TEQ/kg	0,010 mg TEQ/kg	0,005 mg TEQ/kg	0,001 mg TEQ/kg
Dioksinom podobni PCB 16	brez posebne obravnave dl-PCB (vključeni v obstoječo skupno omejitev za PCB 50 mg/kg)	opredelitev posebne samostojne omejitve za dl-PCB	vključitev dl-PCB v omejitev za PCDD/F (v okviru PCDD/F možnosti 3 – 0,005 mg TEQ/kg)	n. r.
Kratkoverižni klorirani parafini (SCCP)	10 000 mg/kg	1,500 mg/kg	420 mg/kg	n. r.
PFOA, njene soli in njej sorodne spojine	ni omejitev	50 mg/kg (PFOA in soli) 2 000 mg/kg (PFOA sorodne spojine)	1 mg/kg za PFOA in soli ter 40 mg/kg za PFOA sorodne spojine [Opomba: Navedena vrednost se predlaga namesto prvotno obravnavane možnosti 3: 0,025 mg/kg (PFOA in soli); 1 mg/kg (PFOA sorodne spojine).]	n. r.
Pentaklorofenol (PCP), njegove soli in estri	ni omejitev	n. r.	100 mg/kg	n. r.
Dikofol	ni omejitev	n. r.	50 mg/kg	n. r.

Poleg zgoraj navedenih vrednosti iz Priloge IV se v oceni učinka za snovi, za katere se predlaga nova uvrstitev na seznam, obravnava tudi ena možnost politike, ki predstavlja vrednost, ki se vključi v Prilogo V k Uredbi. Zaradi doslednosti se predlaga, da se tudi snov decaBDE vključi v mejno vrednost za (na seznamu navedene) PBDE. Vrednosti iz Priloge V so navedene v členu 7(4), točka (b), uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih in so znane tudi kot „največje mejne koncentracije obstojnih organskih onesnaževal“.

Tabela 4: Predlagane omejitve iz Priloge V

Snov	Vrednost
PBDE (vključno z decaBDE)	10 000 mg/kg
PFOA, njene soli in njej sorodne spojine	50 mg/kg za PFOA in soli 2 000 mg/kg za PFOA sorodne snovi
Pentaklorofenol (PCP)	1 000 mg/kg
Dikofol	5 000 mg/kg

Predlagane prednostne možnosti politike so podprte z metodologijo, opisano v oddelku 5.2 in Prilogi IV k poročilu o oceni učinka. V njih so upoštevani splošni cilji varovanja zdravja ljudi in okolja (krovni cilj), več recikliranja in uporabe sekundarnih surovin ter prispevanja k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (v podporo podnebnim ciljem EU).

Predlagane vrednosti za Prilogo V temeljijo na rezultatih uporabe metodologije in v končni obliki na obstoječih dogovorjenih vrednostih iz Priloge V za podobne snovi.

Poleg zgoraj navedenih snovi je bila v oceni učinka obravnavana tudi dodatna snov perfluoroheksan sulfonska kislina (PFHxS). Odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal, ki deluje v okviru Stockholmske konvencije, je sprejel sklep, v katerem je konferenci pogodbenic priporočil, naj preuči uvrstitev PFHxS, njenih soli in njej sorodnih spojin na seznam v Prilogi A h Konvenciji brez posebnih izjem. Zaradi pandemije COVID-19 je bila odločitev o tej vključitvi, ki je bila prvotno načrtovana za julij 2021, odložena, zdaj pa naj bi bila sprejeta med zasedanjem 10. konference pogodbenic Stockholmske konvencije, ki naj bi potekalo od 6. do 17. junija 2022. Ker PFHxS v Konvenciji še ni navedena, njena uvrstitev na seznam v uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih trenutno ni predlagana. Če se taka uvrstitev na seznam v okviru Konvencije izvede med postopkom soodločanja, se lahko predlaga vključitev v uredbo na podlagi analize, izvedene v oceni učinka.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ukrepi za poenostavitev niso bili opredeljeni, saj je bila uredba o obstojnih organskih onesnaževalih nedavno prenovljena. Pobuda je omejena na določitev vrednosti za posamezne snovi v prilogah IV in V k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih; zato predlog sledi natančno določenemu pravnemu okviru in obliki.

•Temeljne pravice

Neustrezno ravnanje z nevarnimi snovmi, zlasti z obstojnimi organskimi onesnaževali, prispeva k splošnemu onesnaževanju okolja, ki lahko resno vpliva na pravico do življenja, pravico do osebne celovitosti, pravico do poštenih in pravičnih delovnih pogojev ter pravico do zdravega okolja.

Uredba o obstojnih organskih onesnaževalih izvaja določbe Stockholmske konvencije in Protokola v Uniji. Uredba ob upoštevanju načel 14 in 15 Deklaracije iz Ria o okolju in razvoju določa ukrepe za čim večje zmanjšanje izpustov obstojnih organskih onesnaževal in njihovo čimprejšnjo odpravo, kadar je to izvedljivo. Vsebuje tudi določbe o odpadkih, ki so sestavljeni iz navedenih snovi, jih vsebujejo ali so z njimi kontaminirani.

Predlog spreminja prilogi IV in V k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih, kar Uniji omogoča, da spoštuje svoje obveznosti za snovi s področja uporabe predloga, ki jih je Unija sprejela v okviru Stockholmske konvencije in Protokola.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlagani ukrep ne predvideva proračunskih posledic za Evropsko komisijo. Zato ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga ni predložena.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spremljanje učinka in učinkovitosti uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih, vključno z njenimi določbami o odpadkih, je obstoječa obveznost iz Uredbe; zato v tem predlogu niso predvideni nobeni dodatni ukrepi ali mehanizmi. Redno se objavljajo zbirna poročila, ki jih pripravlja Komisija na podlagi poročil držav članic o izvajanju uredbe o obstojnih organskih onesnaževalih 17 .

•Obrazložitveni dokumenti

Ker je predlagani pravni instrument uredba, ki se neposredno uporablja v državah članicah, obrazložitveni dokument ni potreben.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 določa spremembo prilog IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021.

Člen 2 vsebuje določbe o začetku veljavnosti ukrepa.

Priloga vsebuje posebne določbe o spremembi prilog IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021.

2021/0340 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi prilog IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta o obstojnih organskih onesnaževalih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 18 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 19 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Z Uredbo (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta 20 o obstojnih organskih onesnaževalih se v pravo Unije prenašajo obveznosti iz Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki je bila v imenu Skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 2006/507/ES 21 , in iz Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, ki je bil v imenu Skupnosti odobren s Sklepom Sveta 2004/259/ES 22 .

(2)Na sedmem zasedanju konference pogodbenic Konvencije, ki je potekalo od 4. do 15. maja 2015, je bilo dogovorjeno, da se pentaklorofenol, njegove soli in estri (v nadaljnjem besedilu: pentaklorofenol) vključi v Prilogo A h Konvenciji. Na devetem zasedanju konference pogodbenic Konvencije, ki je potekalo od 29. aprila do 10. maja 2019, je bilo dogovorjeno, da se dikofol ter perfluorooktanojska kislina (PFOA), njene soli in njej sorodne spojine vključijo v Prilogo A h Konvenciji. Glede na navedene spremembe Konvencije in za zagotovitev, da se z odpadki, ki vsebujejo navedene snovi, ravna v skladu z določbami Konvencije, je treba spremeniti tudi prilogi IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021, tako da se pentaklorofenol, dikofol ter perfluorooktanojska kislina (PFOA), njene soli in njej sorodne spojine vključijo v prilogi ter da se navedejo njihove ustrezne mejne koncentracije.

(3)Pentaklorofenol je bil prej vključen v prilogi IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 23 z Uredbo Komisije (EU) 2019/636 24 , pri čemer je bila njegova vrednost iz Priloge IV 100 mg/kg, vrednost iz Priloge V pa 1 000 mg/kg. Uredba (ES) št. 850/2004 je bila razveljavljena z Uredbo (EU) 2019/1021, vendar je bil pentaklorofenol nenamerno izpuščen iz navedene uredbe. Zato je treba spremeniti prilogi IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021, da se vključi pentaklorofenol.

(4)Prilogi IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021 že vsebujeta mejne koncentracije za naslednje snovi ali skupine snovi: (a) vsota koncentracij tetrabromodifenil etra, pentabromodifenil etra, heksabromodifenil etra, heptabromodifenil etra in dekabromodifenil etra (razen zadnje snovi, ki ni navedena v Prilogi V k navedeni uredbi); (b) heksabromociklododekan; (c) klorirani alkani C10–C13 (klorirani parafini s kratkimi verigami – SCCP); (d) poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani (PCDD/PCDF). V skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) 2019/1021 je primerno spremeniti mejne koncentracije iz Priloge IV za navedene snovi, da se njihove mejne vrednosti prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku. Zaradi skladnosti s seznamom polibromiranih difenil etrov (PBDE) iz Priloge IV k Uredbi (EU) 2019/1021 bi bilo treba snov dekabromodifenil eter vključiti med PBDE iz tretjega stolpca Priloge V k navedeni uredbi.

(5)Glede na to, da ima podskupina 12 kongenerjev PCB 25 , znana kot dioksinom podobni PCB (dl-PCB), toksikološke lastnosti, ki so zelo podobne lastnostim PCDD/PCDF, in da bi se upošteval zbirni učinek vseh dioksinom podobnih spojin, navedenih v Uredbi (EU) 2019/1021, je dl-PCB primerno vključiti v obstoječi skupinski vnos za PCDD/PCDF v prilogah IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021. Seznam vrednosti faktorjev ekvivalence toksičnosti v delu 2 Priloge V k navedeni uredbi bi bilo treba spremeniti, da se uvedejo ustrezne vrednosti za posamezne kongenerje dl-PCB.

(6)Predlagane mejne koncentracije iz prilog IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021 so bile določene z uporabo iste metodologije, kot je bila uporabljena za določitev mejnih koncentracij v prejšnjih spremembah prilog IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004. Predlagane mejne koncentracije bi morale doseči cilj visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja, povezan z uničenjem ali ireverzibilno pretvorbo zadevnih snovi. Pri navedenih omejitvah bi bilo treba upoštevati tudi širši cilj politike, tj. doseganje podnebno nevtralnega in krožnega gospodarstva, kot je določen v evropskem zelenem dogovoru 26 .

(7)Uredbo (EU) 2019/1021 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)Primerno je zagotoviti dovolj časa, da se podjetja in pristojni organi lahko prilagodijo novim zahtevam –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi IV in V k Uredbi (EU) 2019/1021 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od [Urad za publikacije: vstaviti datum 6 mesecev po objavi v Uradnem listu Evropske unije].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

(1) Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (prenovitev) (UL L 169, 25.6.2019, str. 45).

(2) Sklep Sveta 2006/507/ES z dne 14. oktobra 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 209, 31.7.2006, str. 1).

(3) Sklep Sveta 2004/259/ES z dne 19. februarja 2004 o sklenitvi Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja v imenu Evropske skupnosti (UL L 81, 19.3.2004, str. 35).

(4) Uredba (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 201, 27.7.2012, str. 60).

(5) COM(2020) 667 final.

(6) COM(2019) 640 final.

(7) COM(2020) 98 final.

(8) COM(2021) 400 final.

(9) COM(2018) 32.

(10) https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/summary-report-public-consultation-chemical-product-waste-legilsation.pdf .

(11) Kot je pojasnjeno v oddelku 3.1 poročila o oceni učinka, je to povsem hipotetična možnost politike „brez sprememb“, saj je taka uvrstitev na seznam obvezna, in če se te snovi ne bi vključile v Prilogo IV, EU ne bi mogla izpolniti svoje obveznosti, da zagotovi okolju prijazno ravnanje z odpadki obstojnih organskih onesnaževal.

(12) Opozoriti je treba, da se ocena za dioksinom podobne PCB osredotoča na njihovo vključitev v mejno vrednost za dioksine in furane.

(13) Sedanje izhodiščne vrednosti iz Priloge IV k uredbi o obstojnih organskih onesnaževalih.

(14) Ali vrednost za vsoto PBDE iz Priloge I za zmesi ali izdelke, če je takrat višja.

(15) Podmožnosti 3 in 4, ki vključujeta dodatno posebno nižjo vrednost za odpadke, ki se uporabljajo na zemljiščih, sta bili obravnavani, vendar nista bili ohranjeni zaradi nesorazmernega učinka in pomislekov glede ustreznosti instrumenta (druga namenska zakonodaja se zdi primernejša). Glej oddelek 5.2 poročila o oceni učinka.

(16) Možnosti 2 in 3 ne predstavljata številčnih vrednosti, temveč različne pristope k določanju omejitve za dl-PCB.

(17) https://ec.europa.eu/environment/chemicals/international_conventions/index_en.htm .

(18) UL C , , str. .

(19) UL C , , str. .

(20) Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (prenovitev) (UL L 169, 25.6.2019, str. 45).

(21) Sklep Sveta 2006/507/ES z dne 14. oktobra 2004 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 209, 31.7.2006, str. 1).

(22) Sklep Sveta 2004/259/ES z dne 19. februarja 2004 o sklenitvi Protokola o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja v imenu Evropske skupnosti (UL L 81, 19.3.2004, str. 35).

(23) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 7).

(24) Uredba Komisije (EU) 2019/636 z dne 23. aprila 2019 o spremembi prilog IV in V k Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 109, 24.4.2019, str. 6).

(25) PCB-77, PCB-81, PCB-105, PCB-114, PCB-118, PCB-123, PCB-126, PCB-156, PCB-157, PCB-167, PCB-169 in PCB 189.

(26) COM(2019) 640 final.

„Tetrabromodifenil eter C12H6Br4O	40088-47-9 in druge	254-787-2 in druge	Vsota koncentracij tetrabromodifenil etra, pentabromodifenil etra, heksabromodifenil etra, heptabromodifenil etra in dekabromodifenil etra: (a) do [Urad za publikacije: vstaviti datum dan pred datumom iz naslednje točke] 500 mg/kg; (b) od [Urad za publikacije: vstaviti datum 5 let po začetku veljavnosti te uredbe] 200 mg/kg ali, če je vrednost višja, vsota koncentracij navedenih snovi, kadar so prisotne v zmeseh ali izdelkih, kot je določeno v Prilogi I, četrti stolpec, točka 2, za snovi tetrabromodifenil eter, pentabromodifenil eter, heksabromodifenil eter, heptabromodifenil eter in dekabromodifenil eter.“
Pentabromodifenil eter C12H5Br5O	32534-81-9 in druge	251-084-2 in druge
Heksabromodifenil eter C12H4Br6O	36483-60-0 in druge	253-058-6 in druge
Heptabromodifenil eter C12H3Br7O	68928-80-3 in druge	273-031-2 in druge
Bis(pentabromofenil)eter (dekabromodifenil eter; dekaBDE) C12Br10O	1163-19-5 in druge	214-604-9 in druge

PCDD	TEF
2,3,7,8-TeCDD	1
1,2,3,7,8-PeCDD	1
1,2,3,4,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDD	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD	0,01
OCDD	0,0003
PCDF	TEF
2,3,7,8-TeCDF	0,1
1,2,3,7,8-PeCDF	0,03
2,3,4,7,8-PeCDF	0,3
1,2,3,4,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDF	0,1
2,3,4,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF	0,01
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF	0,01
OCDF	0,0003
dl-PCBs	TEF
PCB 77	0,0001
PCB 81	0,0003
PCB 105	0,00003
PCB 114	0,00003
PCB 118	0,00003
PCB 123	0,00003
PCB 126	0,1
PCB 169	0,03
PCB 156	0,00003
PCB 157	0,00003
PCB 167	0,00003
PCB 189	0,00003