Bruselj, 4.10.2021

COM(2021) 624 final

2021/0317(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Finsko

{SWD(2021) 284 final}


2021/0317 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Finsko

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Izbruh COVID-19 negativno vpliva na gospodarstvo Finske. V letu 2019 je bruto domači proizvod na prebivalca (BDP na prebivalca) Finske znašal 139 % povprečja EU. V skladu s poletno napovedjo Komisije iz leta 2021 se je realni BDP Finske v letu 2020 zmanjšal za 2,8 %, v obdobju 2020–2021 pa naj bi se skupno zmanjšal za 0,1 %. Dolgoročni vidiki, ki vplivajo na srednjeročno gospodarsko uspešnost, vključujejo počasno rast produktivnosti, velike potrebe po naložbah v zeleni prehod ter raziskave in razvoj, vedno višjo raven zadolženosti gospodinjstev ter delovanje socialnega in zdravstvenega sistema.

(2)Svet je 9. julija 2019 in 20. julija 2020 v okviru evropskega semestra na Finsko naslovil priporočila. Finski je priporočil zlasti, naj izboljša stroškovno učinkovitost socialnih in zdravstvenih storitev ter enak dostop do njih, odpravi pomanjkanje zdravstvenih delavcev, izboljša spodbude za delo, okrepi znanja in spretnosti ter aktivno vključevanje, podpre zaposlovanje in okrepi aktivne politike zaposlovanja, politiko v zvezi z naložbami osredotoči na raziskave in inovacije, zeleni in digitalni prehod, okrepi spremljanje zadolženosti gospodinjstev ter zagotovi učinkovit nadzor in izvrševanje okvira za boj proti pranju denarja. Komisija je po oceni napredka pri izvajanju teh priporočil za posamezno državo ob predložitvi načrta za okrevanje in odpornost ugotovila, da so bila priporočila o sprejetju vseh potrebnih ukrepov v skladu s splošno odstopno klavzulo Pakta za stabilnost in rast za učinkovit odziv na pandemijo, ohranjanje gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo, v celoti izvedena. Dosežen je bil znaten napredek z zvezi s priporočilom o sprejetju ukrepov za zagotovitev likvidnosti realnemu gospodarstvu, zlasti malih in srednjih podjetij.

(3)Svet je v priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja državam članicam euroobmočja priporočil, naj ukrepajo, tudi prek svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da bi med drugim zagotovile naravnanost politike, ki podpira okrevanje, ter dodatno izboljšale konvergenco, odpornost ter trajnostno in vključujočo rast. Svet je v priporočilu državam članicam euroobmočja priporočil tudi, naj se okrepijo nacionalni institucionalni okviri, zagotovi makrofinančna stabilnost, dokonča ekonomska in monetarna unija ter okrepi mednarodna vloga eura.

(4)Finska je 27. maja 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Načrt je bil predložen po postopku posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, izvedenem v skladu z nacionalnim pravnim okvirom. Prevzemanje odgovornosti za načrte za okrevanje in odpornost na nacionalni ravni je temelj za njihovo uspešno izvajanje in trajen učinek na nacionalni ravni ter verodostojnost na evropski ravni. Komisija je na podlagi člena 19 Uredbe (EU) 2021/241 ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi.

(5)Načrti za okrevanje in odpornost bi morali slediti splošnim ciljem mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241, in instrumenta Evropske unije za okrevanje, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 2 , da bi podprli okrevanje po krizi zaradi COVID-19. Spodbujati bi morali ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije s prispevanjem k šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241.

(6)Izvajanje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost bo pomenilo usklajena prizadevanja, ki bodo vključevala reforme in naložbe po vsej Uniji. Z usklajenim in hkratnim izvajanjem ter izvajanjem čezmejnih in večdržavnih projektov se bodo reforme in naložbe medsebojno krepile in ustvarile pozitivne učinke prelivanja po Uniji. Približno tretjina učinka mehanizma za okrevanje in odpornost na rast in ustvarjanje delovnih mest v državah članicah bo tako posledica prelivanja iz drugih držav članic.

Uravnotežen odziv, ki prispeva k šestim stebrom

(7)V skladu s členom 19(3), točka (a), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.1, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 navedene uredbe ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice.

(8)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, ki prispevajo k vsem šestim stebrom, več komponent načrta za okrevanje in odpornost pa obravnava več stebrov hkrati. Tak pristop pomaga zagotoviti, da se vsak steber obravnava celovito in usklajeno. Poleg tega glede na specifične izzive Finske in poseben poudarek na zelenem prehodu ter pametni, trajnostni in vključujoči rasti kot tudi glede na težo posameznih stebrov načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere.

(9)Številni ukrepi v okviru stebra za zeleni prehod iz načrta za okrevanje in odpornost prispevajo k cilju Finske, da do leta 2035 postane ogljično nevtralna. Med takšne ukrepe spadajo zlasti reforme in naložbe, ki povečujejo delež energije iz obnovljivih virov v mešanici virov energije, pospešujejo razogljičenje industrije, zmanjšujejo emisije javnih in zasebnih stavb ter spodbujajo načine prevoza z nizkimi emisijami.

(10)Za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti so v načrtu za okrevanje in odpornost predvideni ukrepi za povečanje stopnje zaposlenosti, privabljanje mednarodnih talentov in povečanje produktivnosti. Da bi ublažili negativne pretrese in se bolje odzvali na krize, načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe za reševanje dolgoletnih problemov enakega dostopa do socialnega in zdravstvenega sistema ter njune stroškovne učinkovitosti. V načrtu za okrevanje in odpornost so celovito zajete različne razsežnosti stebra za digitalno preobrazbo, pri čemer je več komponent posredno ali neposredno usmerjenih v digitalno preobrazbo. Čeprav je Finska vodilna v svetu na digitalnem področju, se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zapolnil preostale vrzeli v digitalni infrastrukturi z izboljšanjem in razširitvijo širokopasovnih omrežij visokih hitrosti. Poleg tega se pričakuje, da bodo reforme in naložbe podpirale digitalizacijo podjetij in javnega sektorja, vključno s socialnim in zdravstvenim varstvom, okrepile digitalne spretnosti in znanja, spodbujale raziskave in inovacije na področju digitalnih tehnologij, obenem pa podpirale razvoj kibernetske in informacijske varnosti ter vlagale v digitalizacijo železniškega prometa.

(11)Načrt za okrevanje in odpornost naj bi pozitivno prispeval h koheziji in konvergenci z obravnavanjem obstoječih regionalnih razlik, ki se pojavljajo pri zagotavljanju javnih storitev, in preostalih vrzeli pri dostopu do širokopasovne povezave. V zvezi s politikami za naslednjo generacijo so reforme in naložbe namenjene podpiranju nenehnega učenja, tudi prek bolj integriranih digitalnih platform in spletnih storitev, ter povečanju števila študijskih mest na visokošolski ravni za smeri, ki so povezane s sektorji, v katerih primanjkuje delovne sile.

Obravnava vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo

(12)V skladu s členom 19(3), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.2, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov (ocena A), opredeljenih v zadevnih priporočilih za Finsko, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra.

(13)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen sklop reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in prispevajo k učinkovitemu reševanju vseh ali znatnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opisanih v priporočilih za posamezno državo, ki jih je Svet naslovil na Finsko v okviru evropskega semestra v letih 2019 in 2020, zlasti na področju znanj in spretnosti, dejavnega vključevanja, integriranih storitev za brezposelne in delovno neaktivne, raziskav in inovacij, nizkoogljičnega in energijskega prehoda ter spremljanja zadolženosti gospodinjstev. Reforme in naložbe v načrtu za okrevanje in odpornost so namenjene tudi izboljšanju stroškovne učinkovitosti socialnih in zdravstvenih storitev ter enakega dostopa do njih. Poleg tega so v načrt vključeni ukrepi za okrepitev učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za boj proti pranju denarja.

(14)Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje več ciljno usmerjenih reform in naložb, namenjenih podpiranju zaposlovanja in povečanju stopnje zaposlenosti z izboljšanjem integriranih storitev za brezposelne in delovno neaktivne ter podpiranju aktivnih politik zaposlovanja s poudarkom na mladih in osebah z delno delovno zmožnostjo. Vključeni so ukrepi za izboljšanje znanj in spretnosti za trg dela, zlasti v okviru digitalnega in zelenega prehoda, namenjeni pa so tudi nizko usposobljenim osebam iz nezadostno zastopanih skupin.

(15)Načrt za okrevanje in odpornost bo po pričakovanjih prispeval k odpornosti socialnega in zdravstvenega sistema. Pričakuje se, da bo strukturna reforma, ki obravnava jamstvo oskrbe v okviru reforme socialnega in zdravstvenega varstva, skupaj z znatnimi naložbami izboljšala enak dostop do socialnih in zdravstvenih storitev ter njihovo stroškovno učinkovitost. Poudarek je predvsem na spreminjajočih se vzorcih zdravstvenega varstva, zagotavljanju novih rešitev, zlasti digitalnih, zgodnjem prepoznavanju težav ter razvoju nizkopražnih socialnih in zdravstvenih storitev. Vse to pa spremljajo ukrepi za izboljšanje stroškovne učinkovitosti s ciljno usmerjenimi prizadevanji za digitalizacijo, vključno z večjo razpoložljivostjo podatkov in odločanjem na podlagi dokazov, ter z uporabo rešitev za e-zdravje. Cilj načrta za okrevanje in odpornost je tudi povečati število študijskih mest na visokošolski ravni za smeri, ki so povezane s sektorji, v katerih primanjkuje delovne sile. Pričakuje se, da bo to srednjeročno prispevalo k odpravljanju pomanjkanja zdravstvenih delavcev.

(16)V načrtu za okrevanje in odpornost je velik poudarek na naložbah v raziskave in inovacije, zeleni in digitalni prehod, nizkoogljični in energijski prehod ter trajnostno in učinkovito infrastrukturo. Namen subvencijskih shem je spodbuditi naložbe v nove tehnologije čiste energije, uporabo nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil ter razogljičenje industrije. Ciljno usmerjeni ukrepi podpirajo digitalne naložbe, vključno z naložbami v digitalno infrastrukturo, mikroelektroniko, omrežje 6G, umetno inteligenco in kvantno računalništvo.

(17)Za priporočila v zvezi s takojšnjim odzivom fiskalne politike na pandemijo se lahko šteje, da ne spadajo na področje uporabe finskega načrta za okrevanje in odpornost, ne glede na dejstvo, da se je Finska v letih 2020 in 2021 na splošno ustrezno in zadostno odzvala na takojšnjo potrebo gospodarstva po podpori s fiskalnimi sredstvi v skladu z določbami splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast. Poleg tega priporočilo za zadosten napredek pri doseganju srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2020 ni več relevantno zaradi izteka ustreznega proračunskega obdobja in aktivacije splošne odstopne klavzule iz Pakta za stabilnost in rast v marcu 2020 v okviru krize zaradi COVID-19.

Prispevek k potencialu rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti

(18)V skladu s členom 19(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.3, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost velik vpliv (ocena A) na krepitev potenciala rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost Finske, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter na ublažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji.

(19)Simulacije, ki so jih opravile službe Komisije, kažejo, da bi lahko načrt za okrevanje in odpornost skupaj s preostalimi ukrepi instrumenta Evropske unije za okrevanje povečal BDP Finske za 0,4 % na 0,6 % do leta 2026, kar ne vključuje morebitnega pozitivnega učinka strukturnih reform, ki je lahko znaten. Načrt za okrevanje in odpornost vključuje številne reforme in naložbe, ki naj bi spodbujale pametno in trajnostno rast v skladu z evropsko industrijsko strategijo, podpirale zeleni in digitalni prehod ter obravnavale posledice krize in obenem povečale konkurenčnost Finske in njen potencial rasti. Ukrepi naj bi obravnavali tudi pomanjkanje usposobljene delovne sile, reševali strukturno brezposelnost ter podpirali zasebne naložbe in rast malih in srednjih podjetij. Velik poudarek, ki je v načrtu za okrevanje in odpornost namenjen digitalizaciji, bi moral spodbuditi rast produktivnosti in naložbe v inovacije.

(20)Načrt za okrevanje in odpornost prispeva k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno z načeli enakosti spolov in enakih možnosti, aktivne podpore zaposlovanju, vključevanja invalidov in izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, ter drugih pobud EU, kot so program znanj in spretnosti EU, vodilna pobuda EU za preusposabljanje in izpopolnjevanje, priporočili Sveta v zvezi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter potmi izpopolnjevanja in priporočilo o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju. Načrt za okrevanje in odpornost je v skladu z jamstvom za mlade. Predvidena je zlasti podpora za integrirane zaposlitvene, zdravstvene, socialne in izobraževalne storitve za mlade, ki naj bi pripomogla k preprečevanju socialne izključenosti mladih in izboljšanju njihovih zaposlitvenih možnosti.

(21)Cilj načrta za okrevanje in odpornost je tudi zmanjšati zaostanek na področju storitev oskrbe, ki ga je povzročila pandemija COVID19, ter izboljšati odpornost socialnega in zdravstvenega sistema in s tem okrepiti institucionalno odpornost, zmanjšati ranljivost za pretrese in prispevati k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic.

(22)Načrt za okrevanje in odpornost naj bi pozitivno prispeval tudi h koheziji in konvergenci z obravnavanjem obstoječih regionalnih razlik pri zagotavljanju storitev. Boljša kohezija bo dosežena predvsem z bolj integriranimi javnimi zavodi za zaposlovanje, razširitvijo integriranih delovnih zmogljivosti in storitev na področju duševnega zdravja na nova območja ter krepitvijo integriranih storitev za mlade po načelu „vse na enem mestu“ v občinah.

Načelo, da se ne škoduje bistveno

(23)V skladu s členom 19(3), točka (d), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.4, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep (ocena A) za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 3 (načelo, da se ne škoduje bistveno).

(24)V načrtu za okrevanje in odpornost je zagotovljeno, da nobena reforma in naložba ne škoduje bistveno nobenemu od šestih okoljskih ciljev v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, tj. blažitvi podnebnih sprememb, prilagajanju podnebnim spremembam, trajnostni rabi in varstvu vodnih in morskih virov, krožnemu gospodarstvu, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ter varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Finska je predložila utemeljitve za vse ukrepe iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami Evropske komisije za uporabo „načela, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C 58/01). Finska je po potrebi predlagala blažilne ukrepe oziroma v zasnovo ukrepov vključila posebne elemente, da bi preprečila bistveno škodo, kar bi moralo biti zagotovljeno z ustreznimi mejniki.

(25)Posebna pozornost je namenjena ukrepom, katerih vpliv na okoljske cilje je treba natančno proučiti. Finski načrt za okrevanje in odpornost vključuje več obsežnih naložbenih shem, pri katerih se skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno, ne more ugotoviti pred začetkom izvajanja. To zlasti velja za strateške programe podpore v zvezi z obrati v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami in druge obsežne programe podpore, vključno z naložbami v energetsko infrastrukturo, podporo zajemanju ter uporabi vodika in ogljika, pa tudi naložbami v raziskave, razvoj in inovacije v podporo zelenemu prehodu. Merila za upravičenost na prihodnjih razpisih za projekte ne bi smela vključevati škodljivih dejavnosti, temveč bi morala omogočati samo izbiro med dejavnostmi, ki so v skladu z evropsko in nacionalno okoljsko zakonodajo. Preverjanje skladnosti naložb z načelom, da se ne škoduje bistveno, bi moralo postati zavezujoče z vključitvijo mejnika, povezanega z objavo vsakega razpisa za projekte.

Prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo

(26)V skladu s členom 19(3), točka (e), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.5, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 50,1 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, izračunano po metodologiji iz Priloge VI k Uredbi. V skladu s členom 17 navedene uredbe je načrt za okrevanje in odpornost skladen z informacijami iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030.

(27)Pričakuje se, da bodo reforme in naložbe znatno prispevale k napredku pri doseganju ciljev Finske na področju razogljičenja in energijskega prehoda, kot so določeni v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu za leto 2030 (NEPN 2030), ter s tem prispevale tudi k doseganju podnebnega cilja Unije. Znatno število ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost podpira podnebni cilj, cilj številnih ukrepov pa je prispevati tudi k okoljskemu cilju, vključno z biotsko raznovrstnostjo. Poleg tega bodo nekateri ukrepi, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb, morda koristili tudi ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj so podnebne spremembe ena glavnih groženj biotski raznovrstnosti. Izvajanje teh ukrepov naj bi imelo trajen učinek, predvsem s prispevanjem k zelenemu prehodu, povečanjem biotske raznovrstnosti in varstvom okolja.

(28)Velik del ukrepov, ki podpirajo podnebne cilje, predstavljajo naložbe v tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Drugi pomembni ukrepi, ki podpirajo podnebne ali okoljske cilje, pa bodo zagotovljeni z naložbami v razogljičenje industrije, zmanjšanje emisij stavbnega fonda in prometnega sektorja ter povečanje stopenj recikliranja in ponovne uporabe. V načrt za okrevanje in odpornost je vključen tudi sveženj naložb v raziskave, razvoj in inovacije za podporo zelenemu prehodu.

Prispevek k digitalnemu prehodu

(29)V skladu s členom 19(3), točka (f), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.6, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 27,0 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, izračunano po metodologiji iz Priloge VII k Uredbi.

(30)Ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost prispevajo k reševanju izzivov Finske, ki so povezani z digitalnim prehodom. Čeprav je digitalna povezljivost Finske na splošno zelo napredna, je na podeželskih območjih digitalna infrastruktura pomanjkljiva. Podpora za širokopasovno povezljivost visokih hitrosti naj bi pomagala izboljšati dostop do hitrih povezav na redko poseljenih območjih, kar bo pripomoglo k produktivnosti in ohranjanju gospodarske aktivnosti na teh območjih. Za obravnavanje pomanjkanja usposobljenih delavcev v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije, ki je prisotno kljub splošno visoki ravni digitalnih spretnosti in znanj med finskim prebivalstvom, so v načrtu za okrevanje in odpornost predvideni ukrepi za povečanje števila študijskih mest na področjih, pomembnih za sektor informacijske in komunikacijske tehnologije, in preoblikovanje okvira nenehnega učenja ter krepitev spodbujanja digitalnih spretnosti in znanj.

(31)Pričakuje se, da bodo reforme in naložbe iz načrta za okrevanje in odpornost na vseh področjih prispevale k digitalnemu prehodu na Finskem, in sicer s podpiranjem digitalizacije podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, in javnega sektorja, spodbujanjem kibernetske in informacijske varnosti ter podpiranjem raziskav in inovacij na področju ključnih tehnologij, vključno s polprevodniki, umetno inteligenco in omrežjem 6G. Digitalizacija se obravnava tudi kot medsektorska tema, saj se digitalne rešitve uporabljajo kot del drugih ukrepov za lažje doseganje podnebnih in okoljskih ciljev, vključno z digitalizacijo prometne in energetske infrastrukture. Prav tako je velik poudarek na digitalnih zdravstvenih rešitvah, ki vključujejo tako uporabo podatkovne analitike za izboljšanje diagnostike kot tudi naložbe v e-zdravje za zagotavljanje neprekinjene oskrbe.

Trajen učinek

(32)V skladu s členom 19(3), točka (g), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.7, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) trajen učinek na Finsko.

(33)Izvajanje ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost naj bi po pričakovanjih privedlo do strukturnih sprememb v javni upravi, ki naj bi izboljšale njeno uspešnost in učinkovitost. Reforma obdavčitve energije naj bi prispevala k strukturni ekologizaciji davčne politike na Finskem. Reforme aktivnih politik zaposlovanja v skladu z nordijskim modelom služb za zaposlovanje bi morale prispevati k povečanju ponudbe delovne sile in izboljšanju zaposljivosti iskalcev zaposlitve in skupin, ki so na trgu dela premalo zastopane. Pričakuje se, da bo reforma socialnih in zdravstvenih storitev dolgoročno povečala odpornost Finske.

(34)Močna podpora naložbam v načrtu za okrevanje in odpornost za zeleni prehod bi morala še dodatno spodbuditi nove in inovativne nizkoogljične rešitve v gospodarstvu. To bi moralo pospešiti rast nastajajočih sektorjev in tako ustvariti nove priložnosti za gospodarsko rast. Pričakuje se, da bo poudarek na naložbah v digitalizacijo v različnih sektorjih, ki je predviden v načrtu, dolgoročno povečal produktivnost. Trajni učinek načrta za okrevanje in odpornost je mogoče okrepiti tudi s sinergijami med načrtom in drugimi programi, vključno s programi, ki se financirajo iz skladov kohezijske politike, zlasti z vsebinskim obravnavanjem ozemeljskih izzivov in spodbujanjem uravnoteženega razvoja.

Spremljanje in izvajanje

(35)V skladu s členom 19(3), točka (h), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.8, k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki, ustrezne (ocena A).

(36)Za usklajevanje izvajanja in spremljanje načrta bo pristojno ministrstvo za finance Republike Finske. To ima jasno opredeljene pristojnosti in ustrezno strukturo za izvajanje načrta, spremljanje napredka in poročanje.

(37)Mejniki in cilji, opredeljeni v načrtu za okrevanje in odpornost Finske, so realistični, predlagani kazalniki za te mejnike in cilje pa so ustrezni, sprejemljivi in zanesljivi. So dovolj jasni in celoviti za to, da se zagotovi sledljivost in preverja njihova uresničitev. Poleg tega zaporedje mejnikov in ciljev omogoča ustrezno spremljanje napredka pri doseganju ciljev načrta in načrtovanje plačil. Mejniki in cilji veljajo tudi za že izvedene ukrepe, ki so upravičeni do financiranja v skladu s členom 17(2) Uredbe (EU) 2021/241. Zahtevek za izplačilo je upravičen, če se navedeni mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjujejo v daljšem obdobju.

(38)Države članice bi morale zagotoviti, da se finančna podpora v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost sporoči in navede v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/241. V okviru instrumenta za tehnično podporo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta 4 , se lahko zahteva tehnična podpora za pomoč državam članicam pri izvajanju njihovih načrtov za okrevanje in odpornost.

Izračun stroškov

(39)V skladu s členom 19(3), točka (i), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.9, k navedeni uredbi je utemeljitev v načrtu o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost v srednji meri (ocena B) razumna in verjetna, skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

(40)Finska je predložila posamezne ocene stroškov za vse komponente v načrtu za okrevanje in odpornost, pri čemer se je za utemeljitev stroškov naložb in reform oprla na več virov. Ti vključujejo pretekle razpise za projekte v podobnih sektorjih ali s podobnimi značilnostmi, javna naročila za podobne storitve ali pretekle naložbe podobne narave, vladne ocene učinka, akademske študije in druge zunanje reference, ki so jih pripravile mednarodne organizacije, tudi glede potreb po naložbah po sektorjih. Na podlagi predložene dokumentacije se metodologije, uporabljene za izračun stroškov večine ukrepov iz načrta, štejejo za zanesljive in so zadostna podlaga, da se jih oceni kot razumne in verjetne. Kljub temu bi lahko predloženi dokazi, na katerih temelji metodologija, v nekaterih primerih bili natančneje razčlenjeni in zagotavljali celovitejše informacije o stroških, zlasti v zvezi z nekaterimi horizontalnimi naložbenimi shemami. Poleg tega so ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti in sorazmerni s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

Zaščita finančnih interesov Unije

(41)V skladu s členom 19(3), točka (j), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.10, k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost, ter dodatni ukrepi iz tega sklepa ustrezni (ocena A) za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v skladu z navedeno uredbo, in pričakuje se, da bodo učinkovito preprečevali dvojno financiranje iz navedene uredbe in drugih programov Unije. To ne posega v uporabo drugih instrumentov in orodij za spodbujanje in zagotavljanje skladnosti s pravom Unije, tudi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov ter zaščito proračuna Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta 5 .

(42)V načrtu je podan ustrezen opis sistema, ki je bil vzpostavljen za njegovo izvajanje, nadzor in revizijo. Sistem nadzora in revizije temelji na trdnih procesih in strukturah. Del strukture je vzpostavljen na novo. Splošno odgovornost za izvajanje načrta bi moralo imeti ministrstvo za finance, ki bi se moralo pri operativnih in upravnih vidikih zanašati na druga izvedbena ministrstva in organe. Ministrstvo za finance bi moralo imeti podporo tehničnega sekretariata, ki je zadolžen za zagotavljanje spremljanja izvajanja načrta. Med ministrstvom za finance in drugimi zadevnimi ministrstvi so naloge jasno razdeljene, njihove vloge in obveznosti pa ustrezno opredeljene. Z mejnikom bi bilo treba zahtevati, da začne veljati nacionalni zakon, ki bo vzpostavil pravna pooblastila za organe, vključene v usklajevanje, spremljanje, nadzor in revizijo izvajanja finskega načrta za okrevanje in odpornost. Mejnik bi bilo treba izpolniti, preden se Komisiji predloži prvi zahtevek za plačilo.

(43)Ministrstvo za finance bi moralo zagotavljati izpolnjevanje obveznosti v zvezi z nadzorom in revizijo iz Uredbe (EU) 2021/241. Funkcija nadzora in revizije vključuje jasno in primerno ločevanje nalog v okviru ministrstva. Akterji, pristojni za nadzor, bi morali imeti pravna pooblastila in upravno zmogljivost za izvajanje predvidenih vlog in nalog. Na splošno so sistem nadzora in druge ustrezne ureditve, vključno z vzpostavitvijo novega sistema repozitorijev za zbiranje, shranjevanje in dajanje na voljo podatkov o končnih prejemnikih, ocenjeni kot ustrezni za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotja interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ter za preprečevanje dvojnega financiranja iz drugih programov Unije.

(44)Mejnik bi moral zagotoviti, da je sistem repozitorijev za spremljanje izvajanja načrta vzpostavljen in delujoč, preden se Komisiji predloži prvi zahtevek za plačilo. Sistem bi moral vključevati najmanj naslednje funkcije: (a) zbiranje podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljev ter (b) zbiranje, shranjevanje in zagotavljanje dostopa do podatkov, ki so zahtevani v členu 22(2), točka (d), Uredbe (EU) 2021/241. Pripraviti bi bilo treba namensko revizijsko poročilo sistema, da se potrdijo funkcije sistema repozitorijev.

Skladnost načrta za okrevanje in odpornost

(45)V skladu s členom 19(3), točka (k), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.11, k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) vključuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.

(46)Načrt za okrevanje in odpornost Finske predstavlja celovit in uravnotežen sveženj reform in naložb. Ukrepi v okviru komponent se medsebojno dopolnjujejo, vse komponente pa vključujejo sveženj dobro uravnoteženih reform in naložb. Poleg tega je povezava med reformami in naložbami dobro vzpostavljena, ukrepi pa se medsebojno krepijo in dopolnjujejo ter prispevajo k reševanju opredeljenih izzivov. Ukrepi so skladni z ustreznimi nacionalnimi okviri in strategijami politike, kot sta vladni program ter nacionalni energetski in podnebni načrt. Ukrepi, predlagani v okviru komponent, niso v nasprotju z drugimi ukrepi niti ne spodkopavajo njihove učinkovitosti, prav tako med komponentami niso bile ugotovljene nedoslednosti ali nasprotja.

Enakost

(47)Načrt vključuje vrsto ukrepov, za katere se pričakuje, da bodo prispevali k obravnavanju izzivov v državi na področju enakosti spolov in enakih možnosti za vse. Ti vključujejo reforme zaposlovanja in trga dela, namenjene razvoju bolj integriranih storitev, ki so na voljo in dostopne vsem ter obravnavajo potrebe prikrajšanih skupin, vključno z osebami z delno delovno zmožnostjo, težko zaposljivimi osebami in migranti. Vključene so tudi določbe za ranljive skupine v okviru reforme socialnega in zdravstvenega sistema. Ukrepi, ki obravnavajo delno delovno zmožnost, predvsem ukrepi, ki podpirajo duševno dobrobit, naj bi prispevali k enakosti spolov. Drugi ukrepi, vključno s pospeševanjem digitalizacije in izboljšanjem regionalne razpoložljivosti širokopasovnih povezav visokih hitrosti, pa so namenjeni omogočanju dela neodvisno od lokacije, kar bi ženskam in moškim olajšalo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Samoocena varnosti

(48)V načrtu je v skladu s členom 18(4), točka (g), Uredbe (EU) 2021/241 za naložbe v širokopasovno infrastrukturo, razvojna okolja za omrežje 6G, umetno inteligenco in kvantno računalništvo ter naložbe v vaje in usposabljanje na področju kibernetske varnosti predvideno, da se za vsak projekt pripravita ocena tveganja in načrt za obvladovanje tveganj ter da se varnostna tveganja obravnavajo v celotnem življenjskem ciklu projekta. V načrtu je tudi predvideno, da bo za proizvode in storitve, povezane s projektom, zagotovljeno izpolnjevanje zahtev glede kibernetske varnosti in da se bodo po potrebi uporabili morebitni sistemi certificiranja. Varnostne zahteve bodo zagotovljene tudi v postopkih za oddajo javnih naročil, po potrebi pa se bodo uporabljali tudi postopki varnostnega preverjanja osebja in podjetij. V zvezi z naložbami v povezljivost je v načrtu opisan nacionalni zakonodajni okvir, ki upošteva nabor orodij EU za varna omrežja 5G. Naprave, ki lahko ogrozijo nacionalno varnost, se na primer ne smejo uporabljati v kritičnih delih komunikacijskih omrežij.

Čezmejni in večdržavni projekti

(49)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe, ki finskim podjetjem omogočajo sodelovanje v morebitnih pomembnih projektih skupnega evropskega interesa na področju mikroelektronike in obnovljivega vodika. Cilj naložb v raziskave na področju kibernetske varnosti je ustvariti večjezično platformo za razvoj in poučevanje znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti, ki se lahko uporabi v vseh državah članicah.

Postopek posvetovanja

(50)Da bi Finska okrepila nacionalno prevzemanje odgovornosti za načrt, se je v pripravljalni fazi oblikovanja načrta za okrevanje in odpornost posvetovala s številnimi deležniki in drugimi interesnimi skupinami. Posvetovanja so bila izvedena v različnih oblikah, vključno z regionalnimi in tematskimi dogodki, s katerimi so želeli udeležence obvestiti o pripravi načrta, obenem pa zbrati mnenja deležnikov o potrebnih prednostnih nalogah financiranja in vsebini načrta. Na dogodke so bili povabljeni številni akterji, vključno s predstavniki regionalnih svetov, mest, socialnih partnerjev, industrije in poslovnih organizacij, nevladnih organizacij in izobraževalnih ustanov.

(51)Da bi ustrezni akterji prevzeli odgovornost, je ključnega pomena, da v celotnem obdobju izvajanja naložb in reform iz načrta za okrevanje in odpornost sodelujejo vsi zadevni lokalni organi in deležniki, vključno s socialnimi partnerji.

Pozitivna ocena

(52)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila finski načrt za okrevanje in odpornost z ugotovitvijo, da načrt zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe in prilogo V k njej v tem sklepu določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje načrta, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost v obliki nepovratne finančne podpore.

Finančni prispevek

(53)Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Finske znašajo 2 094 687 000 EUR. Ker načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241 in ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost višji od najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Finsko, bi moral biti finančni prispevek, dodeljen za načrt za okrevanje in odpornost Finske, enak skupnemu znesku finančnega prispevka, ki je na voljo za Finsko.

(54)V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 je treba izračun najvišjega finančnega prispevka za Finsko posodobiti do 30. junija 2022. Zato bi bilo treba v skladu s členom 23(1) navedene uredbe za Finsko dati na voljo znesek, ki ne presega najvišjega finančnega prispevka iz člena 11(1), točka (a), navedene uredbe za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Po potrebi bi moral Svet po posodobitvi najvišjega finančnega prispevka na predlog Komisije brez nepotrebnega odlašanja spremeniti ta sklep tako, da vanj vključi posodobljeni najvišji finančni prispevek, izračunan v skladu s členom 11(2) navedene uredbe.

(55)Podpora, ki se zagotovi, se financira z izposojanjem sredstev s strani Komisije v imenu Unije na podlagi člena 5 Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 6 . Podpora bi se morala izplačati v obrokih, potem ko bo Finska zadovoljivo dosegla ustrezne mejnike in cilje, ki so opredeljeni v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost.

(56)Finska je zaprosila za predhodno financiranje v višini 13 % finančnega prispevka. Ta znesek bi se moral dati Finski na voljo pod pogojem, da začne veljati sporazum o financiranju iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2021/241, in v skladu z navedenim sporazumom.

(57)Ta sklep ne bi smel posegati v izid postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev Unije v okviru katerega koli drugega programa Unije poleg mehanizma za okrevanje in odpornost ali v postopke v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se morda izvajajo, zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Sklep ne prevlada nad zahtevo, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1
Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost

Ocena načrta za okrevanje in odpornost Finske na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2
Finančni prispevek

1.Unija da Finski na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 2 085 341 084 EUR 7 . Znesek v višini 1 660 743 618 EUR se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Če je po upoštevanju posodobitve iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 posodobljeni najvišji finančni prispevek za Finsko enak ali višji od 2 085 341 084 EUR, se da na voljo dodaten znesek v višini 424 597 466 EUR za pravno prevzeto obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023. Če je po upoštevanju posodobitve iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 posodobljeni najvišji finančni prispevek za Finsko nižji od 2 085 341 084 EUR, se da na voljo razlika med posodobljenim najvišjim finančnim prispevkom in zneskom 1 660 743 618 EUR za pravno prevzeto obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023, v skladu s postopkom iz člena 20(8) Uredbe (EU) 2021/241.

2.Komisija da Finski na voljo finančni prispevek Unije v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Znesek v višini 271 094 341 EUR se izplača kot predhodno financiranje in je enak 13 odstotkom finančnega prispevka. Komisija lahko predhodno financiranje in obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.

3.Predhodno financiranje se izplača pod pogojem, da začne veljati sporazum o financiranju, in v skladu z navedenim sporazumom. Predhodno financiranje se obračuna tako, da se sorazmerno odšteje od plačila obrokov.

4.Izplačilo obrokov v skladu s sporazumom o financiranju je pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, da Finska zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. S pridržkom začetka veljavnosti pravnih obveznosti iz odstavka 1 mora Finska za upravičenost do plačila mejnike in cilje doseči najpozneje do 31. avgusta 2026.

Člen 3
Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Republiko Finsko.

V Bruslju,

   Za Svet

   predsednik

(1)    UL L 57, 18.2.2021, str. 17.
(2)    Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23).
(3)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
(4)    Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021, str. 1).
(5)    Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433I, 22.12.2020, str. 1).
(6)    UL L 424, 15.12.2020, str. 1.
(7)    Ta znesek ustreza dodeljenim finančnim sredstvom po odbitku sorazmernega deleža odhodkov Finske v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) 2021/241, izračunanega v skladu z metodologijo iz člena 11 navedene uredbe.

Bruselj, 4.10.2021

COM(2021) 624 final

PRILOGA

k

predlogu Izvedbenega sklepa Sveta

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Finsko

{SWD(2021) 284 final}


PRILOGA

ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1.Opis reform in naložb

STEBER: Zeleni prehod podpira gospodarsko prestrukturiranje in ogljično nevtralno družbo blaginje

A. SESTAVNI DEL P1C1: PREOBLIKOVANJE ENERGETSKEGA SISTEMA

Finska si je zastavila cilj, da postane prva družba blaginje brez fosilnih goriv na svetu in do leta 2035 doseže ogljično nevtralnost. Splošni cilj te komponente finskega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k doseganju cilja ogljične nevtralnosti s spodbujanjem uporabe tehnologij čiste energije.

Ta komponenta finskega načrta za oživitev in odpornost vključuje naložbe, ki zajemajo infrastrukturo, potrebno za distribucijo energije iz obnovljivih virov, in proizvodnjo čiste energije. Te naložbe spremljajo reforme energetskega sektorja, ki se osredotočajo na postopno opuščanje uporabe premoga za proizvodnjo energije, ter reforma obdavčitve energije za spodbujanje uporabe čiste energije. Vključena je ločena naložba za podporo energiji iz obnovljivih virov v avtonomni regiji Åland.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države v zvezi z usmerjanjem naložb v zeleni prehod, zlasti v čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije (priporočilo za posamezno državo št. 32020), ter v spodbujanje naložb v nizkoogljični in energetski prehod (priporočilo za posamezne države 3 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

A.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P1C1R1): Znatno zmanjšanje uporabe premoga za energijo do leta 2026

Finski parlament je leta 2019 sprejel zakon o prepovedi uporabe energije premoga (406/2019). Ta zakon prepoveduje uporabo premoga od leta 2029 dalje. Finska si prizadeva za spodbujanje odprave uporabe premoga v krajšem časovnem okviru in si prizadeva za zmanjšanje uporabe premoga pri proizvodnji energije za 40 do 80 % do leta 2026 v primerjavi z letom 2019. Ukrepi, ki jih je Finska sprejela v podporo postopnemu opuščanju uporabe premoga v energetskem sektorju, vključujejo vključevanje novih rešitev za proizvodnjo električne energije in toplote v energetski sistem, prenos energije in razpoložljivost tehnologij za nadomestitev premoga.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 2 (P1C1R2): Reforma obdavčitve energije zaradi upoštevanja tehnološkega razvoja

Cilj reforme je spremeniti obstoječo obdavčitev različnih virov energije. Sprememba zakonodaje o obdavčitvi energije (Zakon o trošarinah na električno energijo in nekatera goriva) prispeva k postopnemu opuščanju fosilnih goriv s spodbujanjem elektrifikacije industrije in naložb v nizkoogljične tehnologije. Z reformo se zmanjša tudi davek na elektriko za industrijo, rudnike, kmetijstvo in podatkovne centre v višini več kot 5 MW na 0,05 centa/kWh, tj. najnižji davek EU, z 0,69 centa/kWh. Reforma bo tudi postopno odpravila vračilo energetskega davka za energetsko intenzivne panoge do leta 2025 in povečala obdavčitev fosilnih goriv za ogrevanje, vključno s šoto, od 1. januarja 2021 za 2,7 EUR/MWh.

Študija o obdavčitvi energije pri proizvodnji toplote, ki ni zgorevalna, še poteka. Študija naj bi zagotovila podlago za odločitve o nadaljnjih ukrepih za obdavčitev energetskega sektorja. Finska naj bi predložila zakonodajne spremembe, s katerimi bi zagotovila, da bodo spremembe začele veljati 1. januarja 2022.

Reforma naj bi se zaključila do 30. junija 2021.

Naložba 1 (P1C1I1): Naložbe v energetsko infrastrukturo

Cilj naložbe je izboljšati okvirne pogoje za privabljanje naložb v čisto energijo s poudarkom na povezovanju energetskih sistemov, shranjevanju energije in prometu. Naložbe podpirajo projekte, ki spodbujajo gradnjo energetske infrastrukture, z naslednjim poudarkom na:

I)elektroenergetska omrežja in prenosna zmogljivost električne energije;

II)naložbe za integracijo energetskih sistemov ter proizvodnjo, prenos in uporabo presežne in odpadne toplote v omrežjih za daljinsko ogrevanje;

III)prevoz nizkoogljičnih plinov, vključno z vodikom, bioplinom in biometanom.

Izbira se opravi v skladu z različnimi merili, kot sta njihov prispevek k razogljičenju energetskega sektorja in njihova izvedljivost v skladu z določenim časovnim okvirom.

Podpora se dodeli v skladu z novo vladno uredbo, ki se sprejme do 31. decembra 2021. Izvaja se v obliki konkurenčnih razpisov, za katere je odgovorno ministrstvo za gospodarstvo, zaposlovanje in podjetništvo Finske, ki se organizirajo v več fazah, da bi se v začetni fazi zagotovile velike naložbe.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), bodo na podlagi meril za izbor projektov v pogojih za prihodnje razpise za projekte iz podpore izključene naslednje dejavnosti: (i) dejavnosti v zvezi s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 1 ; (ii) dejavnosti ki so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, če predvidene emisije niso nižje od ustrezne referenčne vrednosti 2 ; (iii) dejavnosti, povezane z odstranjevanjem odpadkov na odlagališčih, sežigalnicami 3 in obrati za mehansko biološko obdelavo (MBT) 4 , ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V pogojih bo poleg tega navedeno, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Z merili za izbor se zagotovi, da vsi projekti prispevajo k ciljem v zvezi s podnebnimi spremembami, povezanimi s področjem ukrepanja 033, ki ima 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost 5 .

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2 (P1C1I2): Naložbe v novo energetsko tehnologijo

Cilj naložbe je prispevati k cilju Finske, da do leta 2035 doseže ogljično nevtralnost s spodbujanjem uvajanja novih čistih tehnologij za proizvodnjo in uporabo energije. Podpora daje prednost sektorjem, v katerih je zmanjšanje emisij težavno in drago („sektorji, ki jih je težko razogljičiti“). Naložba zagotavlja podporo za obsežne projekte v predstavitveni fazi, pri čemer ima prednost tehnična izvedljivost, s posebnim poudarkom na:

I)proizvodnja vetrne energije na morju;

II)obnovljiva goriva v prometu (električna goriva in biogoriva);

III)proizvodnja toplote brez zgorevanja, kot je geoenergija, ki nadomesti uporabo premoga; ter

IV)drugi projekti na področju energije iz obnovljivih virov, kot so veliki projekti za prenos bioplina z nizko porabo surovin, obsežni projekti na področju sončne energije in projekti, ki spodbujajo shranjevanje energije.

Izbira se opravi v skladu z različnimi merili, vključno z njihovim prispevkom k povečanju deleža energije iz obnovljivih virov in morebitnim prispevkom k dolgoročnemu razvoju in komercializaciji ustreznih tehnologij. Podpora se dodeli v skladu z novo vladno uredbo, ki se sprejme do 31. decembra 2021. Izvaja se v obliki konkurenčnih razpisov, za katere je odgovorno ministrstvo za gospodarstvo, zaposlovanje in podjetništvo Finske, ki se organizirajo v več fazah, da bi se v začetni fazi zagotovile velike naložbe. V skladu s tem ukrepom se lahko začasno osebje zaposli za pospešitev izdajanja okoljskih dovoljenj in predelave od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), bodo na podlagi meril za izbor projektov v pogojih za prihodnje razpise za projekte iz podpore izključene naslednje dejavnosti: (i) dejavnosti v zvezi s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 6 ; (ii) dejavnosti ki so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, če predvidene emisije niso nižje od ustrezne referenčne vrednosti 7 ; (iii) dejavnosti, povezane z odstranjevanjem odpadkov na odlagališčih, sežigalnicami 8 in obrati za mehansko biološko obdelavo (MBT) 9 , ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V pogojih bo poleg tega navedeno, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Z merili za izbor se zagotovi, da vsi projekti prispevajo k ciljem na področju podnebnih sprememb, povezanih z intervencijskimi področji 032, 034bis0, 028 in 029 ter 030a, ki imajo 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost.

Javni razpisi se objavijo, ko je vzpostavljen zakonodajni okvir za dodelitev podpore. Prvi razpis naj bi bil organiziran leta 2021.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 3 (P1C1I3): Sveženj ukrepov za naložbe in reforme na Ålandskem polotoku

Cilj naložbe je spodbujati proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v avtonomni pokrajini Åland. Naložba vključuje podporo pripravljalni fazi projekta vetrne energije na morju in proizvodnji sončne energije.

Vlada Ålanda ocenjuje, da bo za dokončanje celotnega projekta vetrne energije na morju potrebnih deset do petnajst let. Pričakuje se, da se bo proizvedena energija večinoma prenesla na celino Finsko in/ali Švedsko ter s tem na nacionalna distribucijska omrežja. Naložba podpira načrtovalno in pripravljalno fazo, ki naj bi trajala do leta 2024.

Podjetje Åland je v svoji energetski in podnebni strategiji določilo cilj, da bo zmogljivost sončne energije do leta 2030 znašala 17 MW. Z naložbo se zagotovi podpora za projekte proizvodnje sončne energije, ki jih spodbujajo podjetja, občine ali skupnosti. Projekti se izvajajo med letoma 2021 in 2025.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), bodo na podlagi meril za izbor projektov v pogojih za prihodnje razpise za projekte iz podpore izključene naslednje dejavnosti: (i) dejavnosti v zvezi s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 10 ; (ii) dejavnosti ki so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, če predvidene emisije niso nižje od ustrezne referenčne vrednosti 11 ; (iii) dejavnosti, povezane z odstranjevanjem odpadkov na odlagališčih, sežigalnicami 12 in obrati za mehansko biološko obdelavo (MBT) 13 , ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V pogojih bo poleg tega navedeno, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Izbirna merila zagotavljajo, da vsi projekti prispevajo k ciljem na področju podnebnih sprememb, so povezani s področji ukrepanja 028 in 029, ki imata 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

A.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

leto

1

P1C1R1 - Pretvorba energetskega sistema - Znatno zmanjšanje uporabe premoga za energijo do leta 2026

cilja

40-odstotno zmanjšanje uporabe premoga za energijo do leta 2026 v primerjavi z letom 2019

 

Odstotek.

0

40

Q2

2026

Leta 2019 je premog za energijo uporabljal 60 Petajoulov. Poraba se do leta 2026 zmanjša na največ 36 Petajoulov.

2

P1C1R2 - Preoblikovanje energetskega sistema - Reforma obdavčitve energije zaradi upoštevanja tehnološkega razvoja

Mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o trošarinah na električno energijo in nekatera goriva

Zakonodajna določba o začetku veljavnosti zakona

 

 

 

Q2

2021

Sprememba Zakona o trošarinah na električno energijo in nekatera goriva:

zniža davek na električno energijo za spodbujanje elektrifikacije industrije in proizvodnje toplote,

zniža davek na elektriko za rudnike, kmetijstvo in podatkovne centre nad 5 MW

postopno odpravo povračila davka na energijo za energetsko intenzivna industrijska goriva

—dvigni davek na fosilna goriva za ogrevanje za 2,7 EUR/MWh.

3

P1C1I1 - Preoblikovanje energetskega sistema - Naložbe v energetsko infrastrukturo

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za projekte energetske infrastrukture

Objava prvega razpisa na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo

 

 

 

Q4

2021

Smernice za financiranje (uredba o pomoči za energijo) začnejo veljati in omogočajo objavo prvega konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov za naložbe v energetsko infrastrukturo z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

4

P1C1I1 - Preoblikovanje energetskega sistema - Naložbe v energetsko infrastrukturo

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za naložbe v energetsko infrastrukturo

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za naložbe v infrastrukturo

 

 

 

Q4

2023

Izbira vseh projektov energetske infrastrukture se izvede v skladu z merili ustreznih razpisov za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbiro, navedenih v točki 3, vse odločitve o dodelitvi sredstev se dodelijo upravičencem/vlagatelji projektov, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, ki omogočajo začetek izvajanja izbranih projektov.

5

P1C1I1 - Preoblikovanje energetskega sistema - Naložbe v energetsko infrastrukturo

cilja

Zaključek podprtih projektov

Številka

0

4

Q2

2026

Zaključijo se vsaj štirje projekti, kot je razvidno iz poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 139500000 EUR od 155000000 EUR, dodeljenih za ukrep.

6

P1C1I2 - Preoblikovanje energetskega sistema - naložbe v nove energetske tehnologije

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za naložbe v nove energetske tehnologije

Objava prvega razpisa na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo

 

 

 

Q4

2021

Začele so veljati smernice za financiranje (uredba o pomoči za energijo) , ki omogočajo objavo prvega razpisa za zbiranje predlogov za naložbe v nove energetske tehnologije z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

7

P1C1I2 - Preoblikovanje energetskega sistema - naložbe v nove energetske tehnologije

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za naložbe v energetsko tehnologijo

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za naložbe v energetsko tehnologijo

 

 

 

Q4

2023

Vsi projekti, povezani z novimi energetskimi tehnologijami, se izberejo v skladu z merili, določenimi v ustreznih razpisih za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbiro, navedenih v mejniku 6. Vse odločitve o dodelitvi sredstev se dodelijo upravičencem projektov/vlagatelji, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, kar omogoča začetek izvajanja izbranih projektov.

8

P1C1I2 - Preoblikovanje energetskega sistema - naložbe v nove energetske tehnologije

cilja

Zaključek podprtih projektov

Številka

0

4

Q2

2026

Zaključijo se vsaj štirje projekti, kot je razvidno iz poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 144900000 EUR od 161000000 EUR, dodeljenih za ukrep.

9

P1C1I3 - Preoblikovanje energetskega sistema - sveženj naložb in reform na Ålandskem polotoku

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za naložbe v energijo iz obnovljivih virov na Ålandskem polotoku

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav na spletni strani vlade Ålanda

 

 

 

Q2

2022

Objavljen je bil prvi konkurenčni razpis za zbiranje predlogov za naložbe v energijo iz obnovljivih virov na Ålandskem polotoku z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

10

P1C1I3 - Preoblikovanje energetskega sistema - sveženj naložb in reform na Ålandskem polotoku

Mejnik

Zaključek podprtih projektov

Poročila o zaključenih projektih

 

 

 

Q2

2026

Vsi podprti projekti se zaključijo v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v razpisih za zbiranje predlogov iz ključne točke 9, kot je razvidno iz poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 2430000 EUR od 2700000 EUR, dodeljenih za ukrep.

B. SESTAVNI DEL P1C2: INDUSTRIJSKE REFORME IN NALOŽBE V PODPORO ZELENEMU IN DIGITALNEMU PREHODU

Finska si je zastavila cilj, da postane prva družba blaginje brez fosilnih goriv na svetu in do leta 2035 doseže ogljično nevtralnost. Glavna izziva pri doseganju tega cilja sta zmanjšanje emisij iz industrije in povečanje stopnje recikliranja. Nova tehnologija z nizkimi emisijami pogosto še ni konkurenčna in njen razvoj je treba pospešiti. Finska mora spodbujati krožno gospodarstvo, da bi povečala trajnostno rabo virov in zmanjšala onesnaževanje.

Splošni cilj te komponente finskega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k doseganju cilja ogljične nevtralnosti s podpiranjem naložb v tehnologije za zmanjšanje emisij ogljika iz industrije, ustvarjanjem zelenih delovnih mest, vlaganjem v čiste tehnologije ter spodbujanjem recikliranja in ponovne uporabe.

Komponenta vključuje naložbe, ki se osredotočajo na spodbujanje nizkoogljičnih tehnologij, kot so proizvodnja vodika, zajemanje in uporaba ogljika, nadomeščanje fosilnih goriv z električno energijo v industrijskih procesih ter spodbujanje ponovne uporabe in recikliranja ključnih materialov in industrijskih stranskih proizvodov. Te naložbe spremljajo reforme podnebne zakonodaje in zakonodaje o odpadkih, vključno s potrebnimi spremembami podnebnega zakona in zakona o odpadkih, da se zagotovi pravna podlaga za cilj ogljične nevtralnosti do leta 2035 in cilje recikliranja.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države v zvezi z usmerjanjem naložb v zeleni prehod, zlasti v čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije (priporočilo za posamezno državo št. 32020), ter v spodbujanje naložb v nizkoogljični in energetski prehod (priporočilo za posamezne države 3 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

B.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P1C2R1): Reforma podnebnega zakona in industrializacija z nizkimi emisijami ogljika

Finska se je zavezala, da bo posodobila podnebni zakon, da bi zagotovila uresničitev cilja ogljične nevtralnosti do leta 2035. Reforma vključuje ustrezne cilje zmanjšanja emisij za leta 2030, 2040 in 2050. Prenovljeni podnebni zakon omogoča uporabo podnebnih načrtov za izpolnitev obveznosti blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, določenih v zakonu. Finska vlada predloži parlamentu svoj predlog revidiranega podnebnega zakona do 31. januarja 2022, ki naj bi začel veljati 30. junija 2022. Finska je jeseni 2020 sprejela trinajst sektorskih načrtov za nizkoogljično gospodarstvo. V načrtih je opredeljena elektrifikacija industrijskih procesov, ločitev od fosilnih goriv in ukrepi za zmanjšanje emisij, ki temeljijo na rešitvah z nizkimi emisijami. Finska naj bi še naprej sodelovala z industrijo, da bi posodobila preostale časovne načrte, ki določajo sektorske priložnosti za zmanjšanje industrijskih emisij. To vključuje vsaj štiri ključne energetsko intenzivne industrije, in sicer energetsko, kemično, gozdarsko in tehnološko industrijo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.



Reforma 2 (P1C2R2): Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih

Ta ukrep je sestavljen iz dveh reformnih elementov. Prvič, Finska izvaja reformirani zakon o odpadkih (646/2011), ki je osrednjega pomena za ureditev okolja krožnega gospodarstva in nacionalni načrt ravnanja z odpadki. Reforma vključuje obveznosti za ločeno zbiranje embalaže in bioloških odpadkov iz gospodinjstev in podjetij, odgovornost proizvajalcev embalaže za stroške ravnanja z odpadno embalažo, izvajanje direktive o plastiki za enkratno uporabo in obveznost ločenega zbiranja tekstilnih odpadkov na regionalnih sprejemnih mestih. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se poveča s sedanjih 41 % na 55 % v letu 2025 in 60 % v letu 2030. Stopnja recikliranja plastične embalaže se poveča za 31 %.

Drugič, Finska spodbuja krožno gospodarstvo s strateškim programom za leto 2035, ki določa konkretne cilje za porabo neobnovljivih naravnih virov, produktivnost virov in stopnjo uporabe krožnih materialov. To vključuje nacionalni okvirni program, ki ga dopolnjuje spodbujanje prostovoljnih sektorskih sporazumov med občinami, podjetji in drugimi zainteresiranimi stranmi. Cilj je, da se sporazumu pridružita vsaj dve ključni industrijski združenji ter vsaj 20 občin in mest in se zavežejo k izvajanju ukrepov, ki spodbujajo cilje strateškega programa za krožno gospodarstvo: Zmanjšati uporabo naravnih virov, povečati uporabo recikliranih materialov in spodbujati nizkoogljično družbo krožnega gospodarstva. Vključuje tudi objavo „podpornih scenarijev“, ki pomagajo pri opredelitvi najpomembnejših ukrepov zainteresiranih strani, ki jih je treba sprejeti v okviru takih sporazumov, v sodelovanju z ustreznimi raziskovalnimi inštituti.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 1 (P1C2I1): Nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika

Ta naložba je namenjena spodbujanju razvoja proizvodnje in skladiščenja čistega vodika v komercialnem obsegu. Naložba prispeva k cilju Finske, da do leta 2035 doseže ogljično nevtralnost. Finska se je pridružila potencialnemu pomembnemu projektu skupnega evropskega interesa (IPCEI) „European Clean Hydrogen Alliance“, ki je trenutno v pripravi in še ni bil priglašen Komisiji. To finskim podjetjem omogoča, da izkoristijo prednosti čezmejnega gospodarskega, raziskovalnega in industrijskega sodelovanja. Sredstva se dodelijo za podporo naložbam vzdolž vrednostne verige vodika ter zajemanju, shranjevanju in obnavljanju ogljika. Finska naj bi prispevala s podporo (i) proizvodnji „zelenega“ vodika z nizkimi emisijami ogljika, nadomestitvi uporabe fosilnih goriv v težkih industrijah, (ii) zajemanju, shranjevanju in uporabi CO2 ter (iii) raziskavam v zvezi z vodikom. Poleg potencialnega IPCEI se lahko podprejo tudi projekti, povezani z evropskimi mrežami sodelovanja, kot je Eureka. Za proizvodnjo vodika iz zemeljskega plina se ne dodelijo finančna sredstva. V skladu s tem ukrepom se lahko začasno osebje zaposli za pospešitev izdajanja okoljskih dovoljenj in predelave od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2023.

Poleg tega se podpora za nekatere domače naložbe v „zeleni“ vodik z nizkimi emisijami ogljika dodeli na podlagi novega vladnega odloka, ki bo sprejet leta 2021 (uredba o pomoči za energijo). Izvaja se v obliki konkurenčnih razpisov, za katere je odgovorno Ministrstvo za gospodarstvo, zaposlovanje in podjetništvo Finske, ki se organizirajo v eni ali več fazah.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), bodo na podlagi meril za izbor projektov v pogojih za prihodnje razpise za projekte iz podpore izključene naslednje dejavnosti: (i) dejavnosti v zvezi s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 14 ; (ii) dejavnosti ki so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, če predvidene emisije niso nižje od ustrezne referenčne vrednosti 15 ; (iii) dejavnosti, povezane z odstranjevanjem odpadkov na odlagališčih, sežigalnicami 16 in obrati za mehansko biološko obdelavo (MBT) 17 , ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V pogojih bo poleg tega navedeno, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Z merili za izbor se zagotovi, da vsi projekti prispevajo k ciljem v zvezi s podnebnimi spremembami, povezanimi s področjem ukrepanja 032, ki ima 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost. Prvi razpis za zbiranje predlogov se odpre leta 2021 in objavi na spletišču Business Finland.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2 (P1C2I2): Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov

Ukrep spodbuja neposredno elektrifikacijo in nizkoogljične industrijske procese za zmanjšanje emisij CO2 v industrijskem sektorju. Ukrep:

I)izboljšanje energetske učinkovitosti z elektrifikacijo porabe toplote in postopkov; ter

II)uvesti hibridne rešitve ter uporabiti tehnologijo toplotnih črpalk in odvečno toploto.

Cilj ukrepa je podpreti pripravo industrije na konec uporabe premoga leta 2029 in vsaj polovico porabe energije šote do leta 2030 s spodbujanjem nadomestitve uporabe fosilnih goriv v industriji z električno energijo.

Podpora se dodeli v skladu z novo vladno uredbo, ki se sprejme do 31. decembra 2021.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), bodo na podlagi meril za izbor projektov v pogojih za prihodnje razpise za projekte iz podpore izključene naslednje dejavnosti: (i) dejavnosti v zvezi s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 18 ; (ii) dejavnosti ki so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, če predvidene emisije niso nižje od ustrezne referenčne vrednosti 19 ; (iii) dejavnosti, povezane z odstranjevanjem odpadkov na odlagališčih, sežigalnicami 20 in obrati za mehansko biološko obdelavo (MBT) 21 , ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V pogojih bo poleg tega navedeno, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Izbirna merila zagotavljajo tudi, da vsi projekti prispevajo k ciljem na področju podnebnih sprememb, so povezani s področjem ukrepanja 024ter, ki ima 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost. V ta namen izbrani projekti v povprečju dosežejo vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Prvi razpis za projekte se odpre takoj, ko se začne izvajati zakonodaja.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 3 (P1C2I3): Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov

Cilj ukrepa je spodbujanje krožnega gospodarstva, ki ponovno uporablja in reciklira industrijsko stran in tokove odpadkov ter druge ključne materiale, kot so baterijski materiali, plastika, tekstil, embalaža, električna in elektronska oprema, gradbeni materiali in materiali za rušenje.

Podpora se zagotovi za:

I)prve komercialne obrate, pilotne in predstavitvene obrate;

II)uvajanje novih tehnologij v obstoječe procese;

III)digitalne platforme in naložbe v storitve, ki spodbujajo ponovno uporabo in recikliranje.

Vsaj 30000000 EUR sredstev je namenjenih spodbujanju krožnega biogospodarstva, najmanj 30000000 EUR pa je namenjenih spodbujanju rešitev krožnega gospodarstva v vrednostni verigi baterij.

Podjetje Business Finland organizira konkurenčne razpise v več fazah v letu 2021.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), bodo na podlagi meril za izbor projektov v pogojih za prihodnje razpise za projekte iz podpore izključene naslednje dejavnosti: (i) dejavnosti v zvezi s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 22 ; (ii) dejavnosti ki so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, če predvidene emisije niso nižje od ustrezne referenčne vrednosti 23 ; (iii) dejavnosti, povezane z odstranjevanjem odpadkov na odlagališčih, sežigalnicami 24 in obrati za mehansko biološko obdelavo (MBT) 25 , ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V pogojih bo poleg tega navedeno, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Z izbirnimi merili se zagotovi tudi, da vsi projekti prispevajo k ciljem v zvezi s podnebnimi spremembami, povezanimi z naslednjim področjem ukrepanja 045a, ki ima 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost. V ta namen izbrani projekti omogočajo vsaj 50 % teže predelanih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov v sekundarne surovine.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

B.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

leto

11

P1C2R1 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - reforma podnebnega zakona in nizkoogljično industrializacijo

Mejnik

Začetek veljavnosti revidiranega zakona o podnebnih spremembah

Zakonodajna določba o začetku veljavnosti zakona

 

 

 

Q2

2022

Sprememba podnebnega zakona vključuje:

cilji zmanjšanja emisij za leti 2030 in 2040 v skladu s potekom ogljične nevtralnosti

posodobljeni cilji za leto 2050

cilji v zvezi s sektorjem rabe zemljišč in krepitvijo ponorov ogljika

12

P1C2R1 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - reforma podnebnega zakona in nizkoogljično industrializacijo

Mejnik

Začetek veljavnosti posodobljene podnebne in energetske strategije, srednjeročnega načrta podnebne politike in sektorskih načrtov za nizkoogljično gospodarstvo

Objava strategije, načrta in časovnih načrtov na spletnih straneh Ministrstva za zaposlovanje in gospodarstvo ter Ministrstva za okolje

 

 

 

Q4

2025

Posodobijo se podnebne strategije, načrti in sektorski sektorski načrti za nizkoogljično industrijo, ki so najpomembnejši (štiri ključne energetsko intenzivne industrije so energetska, kemična, gozdarska in tehnološka industrija) za izvajanje zakona o podnebnih spremembah.

Podnebna in energetska strategija vključuje ukrepe politike in scenarije, katerih cilj je doseči podnebne in energetske cilje, ki jih je EU določila za leto 2030, ter cilj ogljične nevtralnosti 2035 iz vladnega programa.

13

P1C2R2 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih

Mejnik

Začetek veljavnosti glavnih postopkov revidiranega Zakona o odpadkih

Določba zakona o uveljavitvi revidiranega zakona o odpadkih

 

 

 

Q4

2024

Revidirani zakon o odpadkih (714/2021) vključuje:

(1) nacionalno ločeno zbiranje bioloških odpadkov, ki bo v celoti obratovalo leta 2022.

2) odgovornost proizvajalca za odpadno embalažo ter ločeno zbiranje odpadne embalaže in tekstila na nacionalni ravni v celoti delujeta leta 2023.

(3) nacionalno ločeno zbiranje bioloških odpadkov iz novih lastnosti, ki v celoti deluje leta 2024.

Z revidiranim zakonom o odpadkih je finska vlada pooblaščena za sprejemanje novih uredb, ki vključujejo: (I) splošne cilje glede recikliranja komunalnih odpadkov, ki se povečajo s sedanjih 41 % na 55 % leta 2025 in 60 % do leta 2030, ter (ii) pravno zavezujoče cilje recikliranja za proizvajalce odpadne embalaže, s katerimi se stopnja recikliranja plastične embalaže poveča za 31 %.

14

P1C2R2 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih

Mejnik

Sprejetje resolucije vlade o izvajanju strateškega programa za krožno gospodarstvo

Objava vladne resolucije (YM/2021/17) na spletni strani vlade

 

 

 

Q2

2021

Resolucija vlade o izvajanju strateškega programa za krožno gospodarstvo je sprejeta in vključuje cilj zmanjšanja porabe neobnovljivih naravnih virov ter povečanja trajnostne rabe obnovljivih naravnih virov, tako da skupna poraba domačih primarnih surovin do leta 2035 ne bo presegla ravni iz leta 2015.

15

P1C2R2 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih

Mejnik

Sklenitev nacionalnega sporazuma s ključnimi akterji o nizkoogljičnem krožnem gospodarstvu

Vzpostavitev pogodbenega okvira za nizkoogljično krožno gospodarstvo in sklenitev sporazuma s ključnimi akterji iz industrije in deležniki

 

 

 

Q2

2023

Novi nacionalni pogodbeni okvir za nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki podpira strateški program za krožno gospodarstvo, se sklene in objavi na spletišču vlade Republike Finske. Podporni scenariji za uporabo naravnih virov se pripravijo v sodelovanju z ustreznimi raziskovalnimi inštituti.

Cilj je, da se sporazumu pridružita vsaj dve ključni industrijski združenji ter vsaj 20 občin in mest in se zavežejo k izvajanju ukrepov, ki spodbujajo cilje strateškega programa za krožno gospodarstvo.

16

P1C2I1 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika

Mejnik

Objava prvega nacionalnega razpisa za zbiranje prijav za proizvodnjo in uporabo vodika z nizkimi emisijami ter zajemanje in uporabo ogljikovega dioksida

Objava prvih razpisov za zbiranje prijav na spletišču podjetja na Finskem

 

 

 

Q4

2021

Objava prvega nacionalnega razpisa za zbiranje prijav za proizvodnjo in uporabo vodika z nizkimi emisijami ter zajemanje in uporabo ogljikovega dioksida. Formalni pogoji razpisa vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

17

P1C2I1 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte nizkoogljičnega vodika ter zajemanja in uporabe ogljika

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev

 

 

 

Q4

2023

Izbira vseh projektov za zajemanje in uporabo vodika in ogljika z nizkimi emisijami ogljika se izvede v skladu z merili ustreznih razpisov za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbiro, navedenih v mejniku 16. Vse odločitve o dodelitvi sredstev se dodelijo upravičencem projektov/vlagatelji, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, kar omogoča začetek izvajanja izbranih projektov.

18

P1C2I1 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika

cilja

Zaključek podprtih projektov

Številka

 0

5

Q2

2026

Dokonča se vsaj pet podprtih projektov, kot je razvidno iz poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 14400000 EUR od 156000000 EUR, dodeljenih za ukrep.

19

P1C2I2 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje predlogov za neposredno elektrifikacijo in nizkoogljično uporabo industrijskih procesov, namenjenih zmanjšanju emisij CO2 iz industrije

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav na spletišču podjetja Business Finland.

 

 

 

Q4

2021

Začele so veljati spremenjene smernice za financiranje (uredba o pomoči za energijo), ki omogočajo objavo prvega konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov za neposredno elektrifikacijo in nizkoogljično uporabo industrijskih procesov, namenjenih zmanjšanju emisij CO2 iz industrije. Formalni pogoji razpisa vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

20

P1C2I2 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte neposredne elektrifikacije in nizkoogljičnih industrijskih procesov

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev

 

 

 

Q4

2023

Vsi projekti neposredne elektrifikacije in nizkoogljičnih industrijskih postopkov se izberejo v skladu z merili ustreznih razpisov za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v točki 19. Vse odločitve o dodelitvi sredstev se izdajo upravičencem projektov/vlagatelji, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, kar omogoča začetek izvajanja izbranih projektov.

21

P1C2I2 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov

cilja

Zaključek podprtih projektov

Številka

 0

4

Q2

2026

Vsaj štirje podprti projekti se zaključijo, kot je razvidno iz poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 54000000 EUR od zneska 60000000 EUR, dodeljenega ukrepu.

22

P1C2I3 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za naložbene projekte, ki spodbujajo ponovno uporabo odpadnih materialov in stranskih tokov.

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav na spletišču podjetja Business Finland

 

 

 

Q4

2021

Veljati je začela Uredba vlade o dodelitvi pomoči podjetjem za spodbujanje krožnega gospodarstva in trajnostne zelene rasti (1197/2020), ki je omogočila objavo prvega konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov za naložbene projekte, ki spodbujajo ponovno uporabo odpadnih materialov in stranskih tokov. Formalni pogoji razpisa vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

23

P1C2I3 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte ponovne uporabe in recikliranja

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev

 

 

 

Q4

2023

Vsi projekti ponovne uporabe in recikliranja ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov se izberejo v skladu z merili ustreznih razpisov za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v točki 22. Vse odločitve o dodelitvi sredstev se izdajo upravičencem projektov/vlagatelji, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, kar omogoča začetek izvajanja izbranih projektov.

24

P1C2I3 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov

cilja

Zaključek podprtih projektov

Številka

 0

10

Q2

2026

Dokonča se najmanj deset podprtih projektov, kot je razvidno iz poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 99000000 EUR od 110000000 EUR, dodeljenih za ukrep.

C. SESTAVNI DEL P1C3: ZMANJŠANJE PODNEBNIH IN OKOLJSKIH VPLIVOV STAVBNEGA FONDA

Finska si je zastavila cilj, da postane prva družba blaginje brez fosilnih goriv na svetu in do leta 2035 doseže ogljično nevtralnost. Splošni cilj te komponente finskega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k doseganju cilja ogljične nevtralnosti z zmanjšanjem emisij stavb v njihovem življenjskem ciklu, s posebnim poudarkom na gradnji in ogrevanju.

Komponenta vključuje naložbe za spodbujanje zamenjave sistemov ogrevanja na osnovi nafte v zasebnih in javnih stavbah z ogrevalnimi sistemi, ki temeljijo na nizkoogljični ali brezogljični tehnologiji, ter za spodbujanje uporabe nizkoogljičnih metod v gradbenem sektorju. Te naložbe se dopolnijo z reformami, katerih cilj je zmanjšanje emisij pri gradnji stavb in postopno opuščanje ogrevalnih sistemov na fosilno nafto v javnih stavbah do leta 2024 in v celoti do začetka 30. stoletja.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države v zvezi z usmerjanjem naložb v zeleni prehod, zlasti v čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije (priporočilo za posamezno državo št. 32020), ter v spodbujanje naložb v nizkoogljični in energetski prehod (priporočilo za posamezne države 3 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

C.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P1C3R1): Reforma Zakona o rabi zemljišč in gradbeništvu

Finska sprejme zakonodajo za reformo obstoječega zakona o rabi zemljišč in gradbeništvu (132/1999), katerega cilj je zmanjšati emisije iz celotne življenjske dobe stavb, vključno z gradnjo, uporabo, popravilom in rušenjem. Reforma je namenjena razvijalcem stavb, lastnikom, oblikovalcem, pogodbenim izvajalcem, industriji materialov in organom.

Reforma se začne izvajati postopoma leta 2023, zadnje uredbe pa se sprejmejo do 30. junija 2026. Po začetku veljavnosti reforme bodo nove gradnje nizkoogljične, prenovitve pa se bodo izvajale z nizkoogljičnimi rešitvami.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 2 (P1C3R2): Akcijski načrt za postopno opuščanje ogrevanja na fosilna goriva

Finska je sprejela cilj postopne odprave uporabe ogrevanja na fosilna goriva do leta 2030. Ta reformni ukrep bo Finski omogočil, da pripravi pregled nad stavbami z ogrevanjem na fosilna goriva in njihovimi lastniki, emisijami in porabo energije. Finska sprejme akcijski načrt, da bi dosegla cilj postopne odprave ogrevanja na nafto do leta 2030. Akcijski načrt vključuje instrumente, kot so subvencije in nepovratna sredstva, davki in davčne subvencije, usmerjanje informacij, regulativno usmerjanje, sporazumi o energetski učinkovitosti, javna naročila in finančni instrumenti za doseganje tega cilja. Odločitve o uporabi novih instrumentov ali izboljšanju obstoječih naj bi se sprejemale ločeno.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 1 (P1C3I1): Zamenjava ogrevalnih sistemov v stavbah iz fosilnega olja v nizkoogljične oblike ogrevanja

Cilj ukrepa je podpreti postopno opuščanje ogrevanja na osnovi fosilnega olja na Finskem do začetka 30. stoletja. S tem znatno prispeva k doseganju podnebnih ciljev EU za leto 2030 na nacionalni ravni. Podaljšata se dva obstoječa programa, ki se izvajata od jeseni 2020: Prvič, nepovratna sredstva za nadomestitev kurilnega olja v ločenih stanovanjih, ki so namenjena nadomeščanju ogrevanja na osnovi fosilnega olja v samostojnih stanovanjskih hišah, in drugič, subvencije za nadomeščanje ogrevanja na fosilna goriva v stavbah, ki so v lasti občin, skupnosti in združenj. Pomoč je namenjena lastnikom samostojnih stanovanjskih hiš, občinam, skupnostim in združenjem.

Za shemo, katere namen je nadomestiti ogrevanje na osnovi fosilnega olja v samostojnih stanovanjskih hišah, se financiranje zagotovi v vrstnem redu uporabe. Hiše morajo biti stalno zasedene. Višina pomoči se razlikuje glede na vrsto nameščenega ogrevanja.

Za shemo, katere namen je nadomestiti ogrevanje na osnovi fosilnega olja v stavbah v lasti občin, župnij in združenj, načrtovana podpora znaša od 20 % do 25 % nastalih stroškov naložb.

Glede na opis ukrepa in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ta ukrep naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Zlasti ogrevalni sistemi, ki nadomeščajo kotle na nafto, ne smejo uporabljati fosilnih goriv kot vira toplote, temveč so odvisni od tehnologij, kot so toplotne črpalke zrak-voda, geotermalne toplotne črpalke in daljinsko ogrevanje. S programom prenove se bo v povprečju zmanjšalo 1) vsaj 30-odstotno povpraševanje po primarni energiji v samostojnih stanovanjskih hišah in 2) vsaj 30-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah, ki so v lasti občin, skupnosti in združenj. Merila za izbor zagotavljajo, da vsi projekti prispevajo k ciljem na področju podnebnih sprememb, so povezani s področji ukrepanja 1) 025a in 2) 024ter, ki imajo 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost.

Naložba se izvede do 31. decembra 2023.

Naložba 2 (P1C3I2): Program za nizkoogljično grajeno okolje

Ta ukrep je sestavljen predvsem iz raziskovalnega, razvojnega in inovacijskega programa, katerega cilj je pospešiti razvoj in uvajanje nizkoogljičnih rešitev (kot so operativni modeli, proizvodi, materiali) v grajenem okolju. Ukrep prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in spodbuja nizkoogljično in krožno gospodarstvo s poudarkom na raziskavah in inovacijah, prenosu tehnologije ter sodelovanju med raziskavami, podjetji in lokalnimi upravami. Podpirajo se naslednji ukrepi:

I)shema podpore v obliki nepovratnih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije za spodbujanje naložb (vsaj 32 milijonov EUR);

II)javno naročanje baze znanja in orodij za ocenjevanje, ki podpirajo podnebju prijazne in nizkoogljične rešitve v grajenem okolju, vključno z možnostjo podpore za naložbe v okviru programa (vsaj 4 milijone EUR); ter

III) Podpora razvoju in usklajevanju skupnih poslovnih projektov, katerih cilj je izvoz nizkoogljičnih rešitev v grajeno okolje (vsaj 2 milijona EUR).

Podpora se dodeli v okviru podpornih programov Business Finland (i in iii zgoraj) (akt 1146/2017, odloka št. 1147/2017 in 1444/2014) ter odlokov ministrstva za okolje št. 1286/2015 in 688/2001 (ii zgoraj). Podjetje Business Finland organizira konkurenčne razpise v več fazah, ki se začnejo leta 2021. Shema temelji na pilotnem projektu (program Sir-Digi, ki se je izvajal od leta 2016 do leta 2019). Razpisi so namenjeni predvsem malim in srednjim podjetjem, lokalnim organom in raziskovalnim inštitutom.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), bodo na podlagi meril za izbor projektov v pogojih za prihodnje razpise za projekte iz podpore izključene naslednje dejavnosti: (i) dejavnosti v zvezi s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 26 ; (ii) dejavnosti ki so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, če predvidene emisije niso nižje od ustrezne referenčne vrednosti 27 ; (iii) dejavnosti, povezane z odstranjevanjem odpadkov na odlagališčih, sežigalnicami 28 in obrati za mehansko biološko obdelavo (MBT) 29 , ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V pogojih bo poleg tega navedeno, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Z merili za izbor se zagotovi, da vsi projekti prispevajo k ciljem na področju podnebnih sprememb, so povezani s področji ukrepanja 022 ali 027, ki imajo 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

C.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Bazna črta

Cilj

Q

leto

25

P1C3R1 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - Reforma Zakona o rabi zemljišč in gradbeništvu

Mejnik

Začetek veljavnosti prenovljenega zakona o rabi zemljišč in gradbeništvu

Določba zakona o začetku veljavnosti sprememb Zakona o rabi zemljišč in gradbeništvu

 

 

 

Q2

2026

Zakonodaja, ki temelji na prenovljenem zakonu o rabi zemljišč in gradnji, vključuje omejitve emisij ogljikovega dioksida gradbenih projektov v življenjskem ciklu stavbe. Ureja tudi razvoj metod izračunavanja in interoperabilnih podatkovnih zbirk, da se omogoči gradnja z nizkimi emisijami ogljika.

26

P1C3R2 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - akcijski načrt za postopno opuščanje ogrevanja na fosilna goriva

Mejnik

Objava akcijskega načrta za postopno opuščanje ogrevanja na fosilna goriva

Objava akcijskega načrta na spletni strani finske vlade

 

 

 

Q2

2022

V akcijskem načrtu so določeni vsi potrebni ukrepi za podporo postopnemu opuščanju ogrevanja na fosilna goriva v vseh stavbah na Finskem do 31. decembra 2030.

27

P1C3R2 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - akcijski načrt za postopno opuščanje ogrevanja na fosilna goriva

cilja

Zmanjšanje števila samostojnih hiš, ki uporabljajo ločeno ogrevanje nafte

Številka

 133 000

106 400

Q4

2025

Zmanjšanje števila samostojnih hiš, ki uporabljajo ločeno ogrevanje nafte, s 133 000 v letu 2019 na 106 400 leta 2025, kar pomeni 20-odstotno zmanjšanje.

28

P1C3I1 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - nadomestitev ogrevalnih sistemov v stavbah s fosilnega olja na nizkoogljične oblike ogrevanja

Mejnik

Začetek veljavnosti uredbe vlade, ki določa podrobnosti sheme pomoči za samostojne hiše

Določba vladne uredbe o začetku njene veljavnosti

 

 

 

Q4

2021

Uredba vlade, ki določa podrobnosti sheme pomoči za samostojne hiše, začne veljati in omogoča objavo razpisa za zbiranje predlogov za zamenjavo sistemov ogrevanja fosilnega olja v samostojnih hišah (kjer se uporablja področje intervencije 025a) z nizkoogljičnimi oblikami ogrevanja. V odloku so določene tehnične zahteve za zagotovitev skladnosti s 30-odstotnim povprečnim zmanjšanjem porabe primarne energije. Formalni pogoji razpisa vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

29

P1C3I1 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - nadomestitev ogrevalnih sistemov v stavbah s fosilnega olja na nizkoogljične oblike ogrevanja

Mejnik

Začetek veljavnosti vladne uredbe ali sklepa o državnem proračunu, ki opredeljuje podrobnosti sheme pomoči za druge stavbe (nesamostojne hiše)

Določba vladne uredbe o začetku njene veljavnosti

 

 

Q2

2022

Začne veljati vladna uredba ali odločba o državnem proračunu, ki določa podrobnosti sheme pomoči za stavbe v lasti občin, župnij in združenj (kjer se uporablja polje 024b), ki omogoča objavo razpisa za zbiranje predlogov za shemo pomoči za nadomestitev sistemov ogrevanja na fosilna goriva v stavbah, ki so v lasti občin, skupnosti in združenj z nizkoogljičnimi oblikami ogrevanja. Uredba in proračun določata tehnične zahteve za zagotovitev skladnosti s 30-odstotnim povprečnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Formalni pogoji razpisa vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

30

P1C3I1 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - nadomestitev ogrevalnih sistemov v stavbah s fosilnega olja na nizkoogljične oblike ogrevanja

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte, ki podpirajo zamenjavo ogrevalnih sistemov v stavbah, od fosilnih olj k nizkoogljičnim oblikam ogrevanja

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev

 

Q4

2023

Uradno obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za projekte, ki podpirajo zamenjavo ogrevalnih sistemov v najmanj 14 600 stavbah od fosilnega olja k nizkoogljičnim oblikam ogrevanja.

31

P1C3I2 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - program za nizkoogljično grajeno okolje

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav v zvezi s podporo nizkoogljičnemu grajenega okolju

Objava razpisa za zbiranje prijav

 

 

 

Q4

2021

Objava prvega konkurenčnega razpisa za prijave v zvezi s programom za nizkoogljično grajeno okolje na področju raziskav in inovacij, prenosa tehnologije in sodelovanja med raziskavami, podjetji in lokalno upravo. Pristojnosti in naloge vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

32

P1C3I2 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - program za nizkoogljično grajeno okolje

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev in javnih naročil za projekte v podporo nizkoogljičnemu grajenega okolja

Obvestilo o dodelitvi vseh donacij in javnih naročil

Q2

2024

Izbira vseh nizkoogljičnih projektov grajenega okolja se izvede v skladu z merili ustreznih razpisov za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v točki 31. Vse odločitve o dodelitvi sredstev se izdajo upravičencem projektov/vlagatelji, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, kar omogoča začetek izvajanja izbranih projektov.

33

P1C3I2 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - program za nizkoogljično grajeno okolje

Mejnik

Zaključek podprtih projektov

Objava končnega poročila o zaključenih projektih

 

 

 

Q2

2026

Vsi podprti projekti se zaključijo, kot je razvidno iz poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 36000000 EUR od zneska 40000000 EUR, dodeljenega ukrepu. Poročilo o programu vsebuje ključne informacije o vseh podprtih projektih, vključno z nepovratnimi sredstvi, ki so jim bila dodeljena, ter stroški javnih naročil in izvajanja programa. Zajema tudi oceno vplivov na emisije ogljikovega dioksida v gradbenem in nepremičninskem sektorju, ki so posledica programa.

D. SESTAVNI DEL P1C4: NIZKOOGLJIČNE REŠITVE ZA SKUPNOSTI IN PROMET

Finska si je zastavila cilj, da postane prva družba blaginje brez fosilnih goriv na svetu in do leta 2035 doseže ogljično nevtralnost. V okviru prehoda na ogljično nevtralnost do leta 2035 je Finska določila tudi cilj, da do leta 2030 za polovico zmanjša emisije toplogrednih plinov iz prometa za 50 % v primerjavi z letom 2005. Splošni cilj te komponente finskega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k doseganju cilja glede emisij iz prometa z zmanjšanjem emisij v prometu in spodbujanjem uporabe načinov prevoza brez ogljika. Alternativna motorna vozila trenutno predstavljajo le 2,3 % voznega parka osebnih avtomobilov, 48 % vseh javnih polnilnih postaj za električno energijo in črpalnega plina pa je v glavnih metropolitanskih območjih (Helsinki, Tampere, Turku).

Komponenta vključuje naložbe, ki spodbujajo uporabo nefosilnega zasebnega in javnega prevoza, vključno z naložbami v infrastrukturo za polnjenje in polnjenje vozil, ki uporabljajo nefosilna goriva. Te naložbe spremljajo reforme, vključno z načrtom za spodbujanje uporabe nefosilnega prometa in revizijo obdavčitve prometa.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države v zvezi z usmerjanjem naložb v zeleni prehod, zlasti v čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije (priporočilo za posamezno državo št. 32020), ter v spodbujanje naložb v nizkoogljični in energetski prehod (priporočilo za posamezne države 3 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

D.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P1C4R1): Načrt za prevoz brez fosilnih goriv

Finska ocenjuje, da so potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 v prometu za dodatnih 1,65 milijona ton do leta 2030. Finska vlada je 6. maja 2021 sprejela resolucijo o časovnem načrtu za promet brez fosilnih goriv, v kateri so predstavljeni ukrepi za dosego cilja za leto 2030 in pot do prevoza brez emisij do leta 2045.

V prvi fazi se sprejmejo odločitve o subvencijah in spodbudah, ki bodo spodbujale promet brez emisij. Med predvidenimi ukrepi so vključitev bioplina in električnih goriv v obveznost distribucije, podpora javni infrastrukturi za distribucijo električne energije in plina, zasebna polnilna infrastruktura za stanovanjska podjetja in delovna mesta ter več subvencij za nakup (vsi električni avtomobili, dostavna vozila in tovornjaki na električni in plinski pogon) ter podpora trajnostnim načinom prevoza (kolesarjenje, hoja, javni prevoz). Izračunano zmanjšanje emisij za te ukrepe je najmanj 0,62 megaton (Mt). Naložbe, predvidene v okviru te komponente, bodo podpirale izvajanje te reforme. Odločitve o financiranju teh ukrepov se bodo obravnavale med pogajanji o vladnem proračunu jeseni 2021.

Poleg tega se ocene učinka morebitnih nadaljnjih ukrepov zaključijo do 31. decembra 2021. Ukrepi, ki jih je treba oceniti, vključujejo:

·Povečanje obveznosti distribucije bioplina in biogoriva s sedanjih 30 %

·Predpogoji za povečanje dela na daljavo

·Potencial za zmanjšanje emisij kombiniranega prevoza

·Digitalne prometne rešitve in spodbujanje storitev mobilnosti

·Drugi verodostojni in preverljivi ukrepi za zmanjšanje emisij.

Ko je znan napredek pri ukrepih na ravni EU in rezultati ocen učinka, Finska oceni in odloči o morebitni potrebi po dodatnih ukrepih ter do konca leta 2021 sprejme predloge politike za dosego preostalega zmanjšanja emisij (tretja faza časovnega načrta). V ta namen se pripravijo različni alternativni ukrepi, vključno z nacionalnim trgovanjem s fosilnimi gorivi. Osnovni scenarij o emisijah v domačem prometu se posodobi do jeseni 2021, da se pridobijo nove ocene o obsegu zmanjšanja emisij, ki je potreben za dosego cilja za leto 2030.

Po izvajanju načrta za prevoz brez fosilnih goriv Finska do leta 2025 zmanjša emisije toplogrednih plinov v domačem prometu za vsaj 29 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 2 (P1C4R2): Davčna reforma za trajnostni promet

Reforma obdavčitve prejemkov zaposlenih pri prevozu spodbuja uporabo električnih vozil, javnega prevoza in koles. Vključuje nižje davčne stopnje za električna vozila za obdobje 2021-2025, poenostavljene davčne sheme za vozovnice za delo na delo in davčne ugodnosti za kolesa zaposlenih.

Finska nadalje pripravi pregled obdavčitve službenih avtomobilov, da bi dala prednost nizkoemisijskim vozilom, vključno z nižjimi davčnimi stopnjami za nizkoemisijske službene avtomobile.

Poleg tega naj bi delovna skupina, sestavljena iz javnih uslužbencev, maja 2021 sprejela poročilo, v katerem bi finski vladi svetovala glede potrebnih davčnih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti nadzora nad emisijami v prometu in zagotovitev dolgoročne fiskalne osnove.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

Naložba 1 (P1C4I1): Javna infrastruktura za polnjenje in oskrbo z električno energijo in plinom

Ta ukrep zagotavlja podporo za izgradnjo široko dostopnega omrežja javne infrastrukture za polnjenje električnih vozil (vključno z javnim prevozom) in oskrbo vozil na plin, da se zmanjšajo emisije s spodbujanjem zamenjave vozil na fosilna goriva z vozili na alternativna goriva. Podpora je na voljo za:

I)visokonapetostne polnilnike;

II)polnilnice za javni prevoz za avtobuse;

III)postaje za stisnjeni bioplin (CBG); ter

IV)obrati za utekočinjeni bioplin.

Da bi bila polnilna in oskrbovalna mesta upravičena do podpore v skupinah i), iii) in iv), morajo biti javno dostopna. V skupini ii) je pogoj za upravičenost ta, da se podprta infrastruktura uporablja za lokalni javni prevoz. Podpora je v obliki konkurenčnih razpisov, za katere je odgovoren energetski organ, in sicer prek dopolnitve obstoječe sheme pomoči, ki trenutno temelji na vladnem odloku (498/2018) o pomoči za infrastrukturo za transport električne energije in bioplina v obdobju 2018-2021. Leta 2022 se sprejme nova vladna uredba za obdobje 2022-2025. Razpisi so odprti za posamezna podjetja in občine. Naložbe se izvajajo v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 2 (P1C4I2): Zasebna polnilna infrastruktura

Ta ukrep spodbuja gradnjo infrastrukture zasebnih polnilnih postaj za električna vozila. Pomanjkanje infrastrukture za polnjenje doma je bilo opredeljeno kot eno od ozkih grl, ki ovira spodbudo za lastništvo električnih vozil.

Proračun obstoječe sheme „nepovratna sredstva za spodbujanje infrastrukture električnega prometa v stanovanjskih stavbah“ se poveča. Podpora je v obliki nepovratnih sredstev za naložbe za projekte, ki izpolnjujejo merila, ki jih je določilo ministrstvo za okolje. Podpora je namenjena stanovanjskim družbam. Področje uporabe podpore se razširi s podpiranjem polnilnih postaj na delovnem mestu. Pripravi se ločen sistem, ki bo na voljo od leta 2022. Podpora je namenjena podjetjem in delodajalcem.

Naložba se izvede do 30. junija 2024.

D.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Bazna črta

Cilj

Q

leto

34

P1C4R1 -

Nizkoogljične rešitve za mesta in promet - Načrt za promet brez fosilnih goriv

Mejnik

Sprejetje vladne resolucije LVM/2021/62 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz domačega prometa

Objava sklepa vlade

 

 

 

Q2

2021

Časovni načrt za prevoz brez fosilnih goriv vključuje navodila in smernice za pripravo ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz domačega prometa za 50 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Nekateri ukrepi se bodo izvajali z zakonodajo, drugi pa s političnimi ukrepi.

35

P1C4R1 -

Nizkoogljične rešitve za mesta in promet - Načrt za promet brez fosilnih goriv

Mejnik

Objava sklepa vlade o dodatnih nacionalnih ukrepih za zmanjšanje emisij iz domačega prometa

Sklep vlade objavljen

 

 

 

Q4

2021

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, temeljijo na celoviti oceni učinka, njihov cilj pa je do leta 2030 zmanjšati emisije iz prometa za 50 % v primerjavi z letom 2005. Ocenjena količina potrebnih zmanjšanj z dodatnimi ukrepi je 1,03 milijona ton (kot je ocenjeno v osnovnem scenariju iz aprila 2020). Ocena se posodobi na podlagi posodobljenega osnovnega scenarija, ki bo predstavljen jeseni 2021.

36

P1C4R1 -

Nizkoogljične rešitve za mesta in promet - Načrt za promet brez fosilnih goriv

cilja

Zmanjšanje emisij iz domačega prometa za najmanj 29 % do leta 2025 v primerjavi z letom 2005

Odstotek.

0

29

Q2

2026

Po izvajanju ukrepov politike v načrtu za prevoz brez fosilnih goriv so se emisije toplogrednih plinov v domačem prometu do leta 2025 zmanjšale za vsaj 29 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005, zaradi česar je Finska na poti k doseganju cilja 50-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030.

37

P1C4R2 -

Nizkoogljične rešitve za mesta in promet - davčna reforma za trajnostni promet

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o davku od dohodkov (1205/2020) v zvezi z obdavčitvijo prejemkov iz naslova zaposlitve zaradi mobilnosti

Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti sprememb zakona

 

 

 

Q2

2021

Spremembe Zakona o davku na dohodek spodbujajo izbiro avtomobila z veliko nižjimi emisijami in bolj enako uporabo storitev lahkega in javnega prevoza ter mobilnosti. Vključuje nižje davčne stopnje za popolnoma električne avtomobile za obdobje 2021-2025, poenostavljene davčne sheme za vozovnice za delo na delo in davčne ugodnosti za kolesa zaposlenih.

38

P1C4R2 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - Davčna reforma za trajnostni promet

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona o davku od dohodkov (xx/2021) v zvezi z obdavčitvijo službenih avtomobilov

Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti sprememb zakona

Q2

2022

Spremembe Zakona o davku od dohodkov spodbujajo izbiro avtomobila z nižjimi emisijami. Vključuje nižje davčne stopnje za nizkoemisijske avtomobile za obdobje 2022-2025.

39

P1C4I1 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za transportno električno energijo in plin

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za izboljšanje infrastrukture za distribucijo plinskih, električnih in vodikovih vozil

Objava razpisa za zbiranje prijav

Q2

2022

Objava razpisa za zbiranje predlogov za infrastrukturo za distribucijo plinskih, električnih vozil in vozil na vodikov pogon z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01) z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

40

P1C4I1 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za transportno električno energijo in plin

cilja

Na novo nameščeni in delujoči visokonapetostni polnilniki

Številka

0

376

Q2

2024

Namesti se najmanj 376 novih visokonapetostnih polnilnikov za enosmerni tok (> 22 kW, brez zelo učinkovitih polnilnikov, tj. ≥ 150 kW).

41

P1C4I1 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za transportno električno energijo in plin

cilja

Na novo nameščena in delujoča polnilna mesta za javni prevoz (avtobusi)

Številka

0

417

Q2

2024

Namestijo in začnejo obratovati vsaj 417 novih polnilnih mest za avtobuse.

42

P1C4I1 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za transportno električno energijo in plin

cilja

Nove in operativne postaje CBG

Številka

0

25

Q2

2025

Zgraditi je treba najmanj 25 novih črpalnih postaj za stisnjeni bioplin (CBG) in jih dati v obratovanje.

43

P1C4I1 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za transportno električno energijo in plin

cilja

Nove in delujoče postaje LBG

Številka

0

14

Q2

2025

Zgraditi in usposobiti se mora vsaj 14 novih črpalnih postaj za utekočinjeni bioplin (LBG).

44

P1C4I2 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - zasebna polnilna infrastruktura

Mejnik

Začetek veljavnosti sklepov vlade o razširitvi proračuna za podporo polnilni infrastrukturi za stanovanjske stavbe in razširitvi področja uporabe podpore za zasebno polnilno infrastrukturo na delovna mesta

Odobritev državnega proračuna za leto 2022 v parlamentu

Q4

2021

Sklepa vlade o razširitvi proračuna za podporo za stanovanjske stavbe (proračunska postavka 35.20.52) in razširitvi področja uporabe podpore na podjetja in delodajalce (proračunska postavka 35.20.53) začneta veljati, ko parlament odobri vladni proračun za leto 2022. Formalni pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

45

P1C4I2 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - zasebna polnilna infrastruktura

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev projektom za izboljšanje infrastrukture za polnjenje stanovanjskih stavb in delovnih mest na podlagi sprememb k proračunskemu odloku 35.20.52

Obvestilo o dodeljenih nepovratnih sredstvih

Q4

2023

Nepovratna sredstva se upravičenim projektom dodelijo na podlagi stalnih razpisov v skladu s pravilom de minimis in v skladu z merili za izbor/upravičenost, določenimi v razpisih za zbiranje predlogov, navedenih v mejniku 44. O nepovratnih sredstvih bo naročnik (ARA) poročal v registru podpore.

46

P1C4I2 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - zasebna polnilna infrastruktura

cilja

Število novih in delujočih zasebnih polnilnih postaj

Številka

0

28 000

Q2

2024

Vsi podprti projekti se zaključijo. Zgradi in začne obratovati vsaj 28 000 novih polnilnih postaj ali polnilnih zmogljivosti.

E. SESTAVNI DEL P1C5: OKOLJSKA TRAJNOST IN REŠITVE, KI TEMELJIJO NA NARAVI

Finska vlada si je zastavila cilj zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti do leta 2030. Splošni cilj te komponente finskega načrta za obnovo in odpornost je prispevati k zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti zaradi intenzivne rabe naravnih virov in boju proti onesnaževanju Baltskega morja.

Komponenta vključuje naložbe, katerih cilj je spodbujanje inovativnih rešitev za boj proti onesnaževanju, kot je uporaba sadre, industrijskega stranskega proizvoda za zmanjšanje koncentracije fosforja v Baltskem morju, ter razvoj podnebno trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Te naložbe dopolnjuje reforma zakona o ohranjanju narave. Ta akt zagotavlja pravno podlago za nacionalno strategijo za biotsko raznovrstnost in si prizadeva za krepitev biotske raznovrstnosti.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države o usmerjanju naložb v zeleni prehod (priporočilo za posamezne države št. 3 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

E.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P1C5R1): Posodobitev zakonodaje o ohranjanju narave

Finska trenutno nima pravne podlage za nacionalno strategijo za biotsko raznovrstnost in prostovoljne ukrepe za ohranjanje narave, vključno z ukrepi za obnovo in aktivno naravno upravljanje. Finska posodobi Zakon o ohranjanju narave (1096/1996), da bi se bolje odzvala na trenutne potrebe za krepitev biotske raznovrstnosti. Zakonodajne spremembe zakona zagotavljajo, da se pri odločanju bolj upošteva ohranjanje biotske raznovrstnosti zunaj naravovarstvenih območij in ohranjanje ekosistemskih storitev. Poleg tega se sprejmejo novi ukrepi za povečanje učinkovitosti ohranjanja habitatov in vrst.

Vlada predloži nov zakon o ohranjanju narave parlamentu do 31. januarja 2022. Novi zakon začne veljati leta 2022. Izvajanje zakona izvajajo centri za gospodarski razvoj, promet in okolje Metsähallitus in Ministrstvo za okolje.

Finska naj bi sprejela tudi uredbo o sistemu finančne podpore za ukrepe za obnovo in oskrbo, ki bo podpirala ukrepe za sanacijo in upravljanje ogroženih habitatov, vrst in krajinskih vrednosti.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Naložba 1 (P1C5I1): Obdelava sadre in recikliranje hranil

Ukrep podpira podnebne in okoljske cilje z obdelovanjem ornega zemljišča z mavcem. Namen te rešitve je zmanjšati obremenitev s fosforjem iz kmetijstva v Baltsko morje. Cilj ukrepa je tudi zmanjšati izpust hranil v vodna telesa s spodbujanjem recikliranja hranil iz tokov odpadkov, bogatih s hranili, iz mestnih območij, kar naj bi prispevalo k preprečevanju evtrofikacije in razgradnje.

Naložba je sestavljena iz dveh elementov:

I)obdelava polj z mavcem; ter

II)Projekti na področju raziskav in razvoja v zvezi z recikliranjem hranil.

Podpora za obdelavo polj z mavcem se dodeli na podlagi vladne uredbe 510/2020, ki je bila izdana v skladu z Zakonom o organizaciji vodnih virov in morski strategiji (1299/2004). Konkurenčni razpisi za oddajo javnih naročil, prevoz in aplikacijske storitve na področju sadre se objavijo pod pristojnostjo Centra za gospodarski razvoj, promet in okolje za jugozahodno Finsko v letu 2021. Ukrep je namenjen proizvajalcem in kmetom. 540 000 hektarov polj na Finskem je bilo opredeljenih kot primernih za obdelavo sadre. Glede na opis ukrepa in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ta ukrep naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Zlasti se izvaja spremljanjezadevnih ornih zemljišč in vodnih teles, da se zagotovi odsotnost škodljivih vplivov na zemljišča (vključno s tlemi) in vodne ekosisteme ter odsotnost škodljivih vplivov na njihovo ravnotežje ogljika. Če se ugotovijo škodljivi učinki, se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev obnovitve ravnotežja v ekosistemu in/ali ogljiku, na zadevnem območju pa je treba preprečiti uporabo sadre. Financiranje v okviru te naložbe se ne uporablja za uporabo sadre za gojenje poljščin za biogoriva/bioenergijo iz živil. Podpora za projekte raziskav in razvoja na področju recikliranja hranil se dodeli v skladu z Uredbo vlade o projektih za energetsko učinkovitost recikliranja hranil in čiščenja odpadnih voda v obdobju 2020-2026 (657/2020). Odprti razpisi se objavijo pod pristojnostjo Ministrstva za okolje. Projekti podpirajo uvedbo novih tehnik in metod za recikliranje hranil, proizvodnjo konkurenčnih končnih proizvodov z visoko stopnjo predelave, naložbe v raziskave in razvoj ter konkurenčnost industrije. V izbirnem postopku se posebna pozornost nameni vplivom na podnebne spremembe, evtrofikacijo in biotsko raznovrstnost.

Izbirna merila zagotavljajo, da vsi projekti prispevajo k ciljem na področju podnebnih sprememb, so povezani s področjem ukrepanja 045a, ki ima 100-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost. V ta namen se z izbranimi projekti za dobavo sadre zagotovi, da se vsaj 50 %, izraženo v suhi teži, predelanih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov iz suhe sadre, ki jih ustvarijo zadevni proizvajalci, ki dobavljajo sadro, pretvori v sekundarne surovine. Izbrani projekti za recikliranje hranil zagotavljajo, da se vsaj 50 % hranil, ki jih je mogoče predelati, ali biomase v odpadni vodi pretvori v sekundarne surovine.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 2 (P1C5I2): Podnebni trajnostni ukrepi v sektorju rabe zemljišč

Ta ukrep se osredotoča na razvoj podnebju prijaznih metod rabe zemljišč. Finska financira pobude, ki gozdarskemu sektorju omogočajo uporabo bolje usmerjenih in bolj raznolikih metod sečnje in kmetovanja, pri katerih se bolj kot doslej upoštevajo tla, naravne vrednote in varstvo voda („natančno gozdarstvo“). Glede na opis ukrepa in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ta ukrep naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Ukrep vključuje dodatne metode, tehnologije in pridobivanje informacij za spodbujanje trajnosti gozdov, vključno z dajanjem prednosti mešanim gozdovam in krepitvijo biotske raznovrstnosti gozdov, med drugim s povečanjem količine odmrlega lesa na območju. V gozdovih, kjer se uporabljajo metode neprekinjenega gospodarjenja z gozdovi, kar pomeni, da ni jasnih rezov, ni novega ali sanacijskega pristanka. Pričakuje se, da bo razvoj novih metod izboljšal ustvarjanje vrednosti in povečal učinkovitost gozdarskih verig, hkrati pa se lahko razvijejo nove inovacije, ki se lahko uporabijo na nacionalni in svetovni ravni.

Podpora za razvoj novih ukrepov rabe zemljišč se dodeli na podlagi vladne uredbe št. 5/2021 o nepovratnih sredstvih za podnebne ukrepe v sektorju rabe zemljišč v obdobju 2020-2025. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo objavi razpis za zbiranje prijav za projekte razvoja in usposabljanja. Financira se najmanj sedem projektov. Ukrep je namenjen akterjem v gozdarskem sektorju (lastnikom gozdov, načrtovanju, tehnologiji, sklepanju pogodb ter drugim podjetjem in skupnostim, dejavnim na tem področju).

Merila za upravičenost/izbiro zagotavljajo, da vsi projekti prispevajo k ciljem v zvezi s podnebnimi spremembami, povezanimi s področjem ukrepanja 050, ki ima 40-odstotni podnebni koeficient v skladu s Prilogo VI k Uredbi (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost. V okviru tega ukrepa so upravičeni samo projekti, ki podpirajo prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev podnebnih sprememb ter so skladni z zahtevami smernic DNSH.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

E.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Osnova:

vrstica

Cilj

Q

leto

47

P1C5R1 -

Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - posodobitev naravovarstvene zakonodaje

Mejnik

Začetek veljavnosti spremenjenega Zakona o ohranjanju narave

Določba zakona o začetku veljavnosti sprememb Zakona o ohranjanju narave

 

 

 

Q1

2023

Zakonodajna sprememba Zakona o ohranjanju narave (1096/1996) vključuje:

ohranjanje biotske raznovrstnosti zunaj naravovarstvenih območij

ohranjanje ekosistemskih storitev

—ukrepi za zagotavljanje učinkovitosti ohranjanja habitatov in vrst

48

P1C5I1 -

Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - obdelava sadre in recikliranje hranil

Mejnik

Projekti za dobavo, prevoz in distribucijo sadre se dodelijo

Dodelitev projektov v skladu z javnim razpisom za dobavo, prevoz in distribucijo sadre

 

 

 

Q4

2022

Objava konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov za dobavo, prevoz in distribucijo sadre z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani izvajalci izpolnjujejo zahtevo, da vsaj 50 %, kar zadeva težo, predelanih ločeno zbranih nenevarnih odpadkov v sekundarne surovine, in v skladu s tehničnimi smernicami „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01) z uporabo seznama izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Financiranje v okviru te naložbe se ne uporablja za uporabo sadre za gojenje poljščin za biogoriva/bioenergijo iz živil.

49

P1C5I1 -

Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - obdelava sadre in recikliranje hranil

cilja

Polja, tretirana z mavcem in hkratnim zmanjšanjem konvencionalne uporabe gnojil

Hektarji

0

50 000

Q4

2025

Kmetje vložijo vlogo za obdelavo sadre na poljih, primernih za sadro. Izbrani izvajalec storitev dobave, prevoza in distribucije sadre na kmetovem polju uporabi sadro. Vsaj 50 000 hektarov polj se obdela z mavcem. Podnebni učinki so okrepljeni z zahtevo v dokumentaciji o razpisu, da je treba fosfor sadre sorazmerno upoštevati v svojih načrtih za gnojenje. Nadaljnje zmanjšanje uporabe gnojil, ki vsebujejo fosfor, se preveri s pregledom.

Spremljanje zadevnih ornih zemljišč in vodnih teles se izvaja, da se preprečijo škodljivi vplivi na zemljišča (vključno s tlemi) in vodne ekosisteme ter da ni škodljivih vplivov na njihovo ravnotežje ogljika. Če se ugotovijo škodljivi učinki, se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev obnovitve ravnotežja v ekosistemu in/ali ogljiku, na zadevnem območju pa je treba preprečiti uporabo sadre.

50

P1C5I1 -

Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - obdelava sadre in recikliranje hranil

Mejnik

Projekti recikliranja in predelave hranil se podeljujejo

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev

 

 

 

Q4

2023

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev v okviru odprtih razpisov za oddajo vlog za recikliranje in predelavo hranil v skladu s tehničnimi smernicami „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

51

P1C5I1 -

Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - obdelava sadre in recikliranje hranil

cilja

Obrati z izboljšanim recikliranjem ali predelavo hranil

Številka

0

7

Q4

2025

Vsaj sedem naprav ali obratov ima izboljšano recikliranje hranil in predelavo vsaj 50 % hranil, ki jih je mogoče predelati, ali biomase v odpadni vodi. Poleg tega je ciljna raven tehnične pripravljenosti vsaj 6.

52

P1C5I2 -

Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - ukrepi, odporni na podnebne spremembe, v sektorju rabe zemljišč

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje predlogov za projekte preciznega gozdarstva

Objava

Q4

2021

Začele so veljati smernice za financiranje (vladni odlok št. 5/2021 o nepovratnih sredstvih za podnebne ukrepe v sektorju rabe zemljišč v obdobju 2020-2025), ki omogočajo objavo prvega konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov za projekte preciznega gozdarstva. Pristojnosti in naloge vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Prvi razpis za zbiranje predlogov se objavi do 31. decembra 2021. Ukrep vključuje dodatne metode, tehnologije in pridobivanje informacij za spodbujanje trajnosti gozdov, vključno z dajanjem prednosti mešanim gozdovam in krepitvijo biotske raznovrstnosti gozdov, med drugim s povečanjem količine odmrlega lesa na območju. V gozdovih, kjer se uporabljajo metode neprekinjenega gospodarjenja z gozdovi, kar pomeni, da ni jasnih rezov, ni novega ali sanacijskega pristanka. V okviru tega ukrepa so upravičeni samo projekti, ki podpirajo prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev.

53

P1C5I2 -

Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - ukrepi, odporni na podnebne spremembe, v sektorju rabe zemljišč

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte preciznega gozdarstva, izbrane za financiranje

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev

 

 

 

Q4

2023

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za projekte preciznega gozdarstva, izbrane v okviru ustreznih razpisov za zbiranje predlogov. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbiro, ki se odražajo v mejniku 52. Vse odločitve o dodelitvi sredstev so bile dodeljene upravičencem projektov/vlagatelji, izbranim na podlagi konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, kar je omogočilo začetek izvajanja izbranih projektov.

54

P1C5I2 -

Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - ukrepi, odporni na podnebne spremembe, v sektorju rabe zemljišč

cilja

Zaključeni projekti preciznega gozdarstva

Številka

0

7

Q4

2025

Dokonča se vsaj sedem precizičnih gozdarskih projektov, kot je razvidno iz končnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta.

   

STEBER: Digitalizacija in podatkovno gospodarstvo bosta okrepila produktivnost in omogočila dostop do storitev za vse

F. SESTAVNI DEL P2C1: DIGITALNA INFRASTRUKTURA

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost vključuje naložbe v komunikacijsko in prometno infrastrukturo za zadovoljitev potreb vse bolj digitalne družbe.

Prvič, Finska namerava vlagati v digitalizacijo železniškega prometa, kar bo Finski pomagalo doseči cilje zmanjšanja emisij, povečati zmogljivost sistema in izboljšati kakovost storitev. Namen projekta „Digirail“ je zlasti uvedba novega samodejnega sistema za zaščito vlakov v celotnem finskem omrežju, saj bo sedanji sistem do konca tega desetletja dosegel svojo življenjsko dobo. Izvajanje projekta bo pomagalo zagotoviti, da bodo železniške storitve primerne za prihodnost.

Drugič, Finska namerava nepovratno podporo uporabiti za financiranje zasebnih naložb v visokohitrostna širokopasovna omrežja na območjih, kjer dostop ne bi bil zagotovljen na komercialni podlagi. Namen komponente je odpraviti preostale vrzeli v hitri širokopasovni infrastrukturi po vsej Finski, zlasti na podeželskih območjih z nižjimi stopnjami dostopa. Po vsej Finski so potrebna celovita, visokokakovostna in hitra komunikacijska omrežja, saj se digitalizacija dela in industrijska proizvodnja povečujeta, storitve pa se preusmerjajo na digitalne kanale. Uvajanje novih digitalnih rešitev v vseh sektorjih zahteva hitra in zanesljiva komunikacijska omrežja, zlasti za kritične aplikacije.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države, da se naložbe osredotočijo na zeleni in digitalni prehod, zlasti na trajnostno in učinkovito infrastrukturo (priporočilo za posamezno državo št. 32020), ter usmerijo naložbe v trajnostni promet v zvezi z naložbami, pri čemer se upoštevajo regionalne razlike (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

F.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1 (P2C1I1): Digitalna povezljivost - razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij

Naložba je shema podpore za naložbe za povečanje kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih povezav na območjih, kjer takšne povezave niso zagotovljene zgolj na podlagi tržnih mehanizmov. Ukrep vključuje sprejetje zakonodaje za podporni program in izplačilo finančne podpore ponudnikom širokopasovnih storitev. Širokopasovne povezave, ki se podpirajo v okviru sheme, zagotavljajo zmogljivost najmanj 100 Mbit na sekundo. Nepovratna podpora iz instrumenta dopolnjuje nacionalni podporni program za širokopasovne povezave, ki temelji na zakonu o podpori za širokopasovne povezave, ki vsebuje določbe o pogojih za dodelitev in izplačilo sredstev ter o pristojnem podpornem organu in njegovih nalogah. Podporni organ izvede analizo, s katero zagotovi, da so projekti izbrani samo na področjih, kjer tržne rešitve niso na voljo v skladu z uredbo o splošnih skupinskih izjemah. Finska ustanovi usklajevalno mesto v nacionalnem uradu za širokopasovne povezave, da bi spodbudila širokopasovne povezave in načrtovala usklajevanje nacionalnega financiranja in financiranja EU za širokopasovne povezave, da bi se izognili prekrivanju in zagotovili dopolnjevanje.

Izvajanje ukrepa se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 2 (P2C1I2): Promet in raba zemljišč - projekt Digirail

Finska namerava do leta 2040 v celotno nacionalno omrežje uvesti evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) skupaj s prihodnjim železniškim mobilnim komunikacijskim sistemom, ki temelji na 4G in 5G (FRMCS). Uvedba ERMTS in FRMCS pomaga zagotoviti, da so železniške storitve primerne za prihodnost. V ta namen se z naložbo financira faza razvoja in preverjanja Digirail, ki zajema pripravo in izvajanje dejavnosti testiranja in pilotnega projekta v obdobju 2021-2026. Po uspešnem preskušanju v laboratorijskem okolju se novi radijski sistem preskusi pod realnimi pogoji na preskusni progi, preden se uporabi na pilotski progi za komercialni železniški promet, pri čemer se kot enotni sistem nadzora vlaka uporabi novo razvit sistem. Pričakuje se, da bo sistem ERTMS do konca leta 2027 v zadnji fazi razvojne in preveritvene faze preskušen na komercialni pilotni progi, kjer se novi sistem uporablja kot enotni sistem za nadzor vlakov. Od leta 2028, tj. po podpori iz instrumenta, se načrtuje uvedba digitalne železnice in ERTMS po celotnem finskem omrežju.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

F.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Cilj

Q

leto

55

P2C1I1 - Digitalna povezljivost - Razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakonodaje o pomoči za širokopasovna omrežja

Določbe v spremembah zakonodaje o pomoči za širokopasovna omrežja, ki določajo njihov začetek veljavnosti

Q4

2022

Začele so veljati potrebne spremembe zakonodaje o pomoči za širokopasovna omrežja. Zakon o podpori za širokopasovna omrežja vsebuje določbe o pogojih za dodeljevanje in izplačevanje sredstev, kot so ciljna območja, ter o pristojnem podpornem organu in njegovih nalogah. Upošteva vse potrebne spremembe zaradi spremenjene uredbe o splošnih skupinskih izjemah, vključno s posodobitvijo vladnega odloka z najmanjšimi hitrostmi za upravičene povezave.

56

P2C1I1 - Digitalna povezljivost - Razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij

cilja

Dodatna stanovanja z dostopom do hitre (100/100 Mbit/s) širokopasovne povezljivosti

Številka

0

10 000

Q2

2024

Vsaj 10 000 novih stanovanj je pridobilo dostop do visokohitrostnega širokopasovnega omrežja (100/100 Mbit/s) v primerjavi z osnovnim scenarijem pred začetkom programa, ki so imeli na začetku podpornega programa bodisi počasnejšo povezavo bodisi sploh nobene povezave („preneseno bivanje“). To vključuje zasebna stanovanja, podjetja ali počitniške domove.

57

P2C1I1 - Digitalna povezljivost - Razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij

cilja

Dodatna stanovanja z dostopom do hitre (100/100 Mbit/s) širokopasovne povezljivosti

Številka

10 000

25 000

Q2

2026

Vsaj 25 000 novih stanovanj je pridobilo dostop do visokohitrostnega širokopasovnega omrežja (100/100 Mbit/s) v primerjavi z osnovnim scenarijem pred začetkom programa, ki so imeli na začetku podpornega programa bodisi počasnejšo povezavo bodisi sploh nobene povezave („preneseno bivanje“). To vključuje zasebna stanovanja, podjetja ali počitniške domove.

58

P2C1I2 - Promet in raba tal - projekt Digirail

Mejnik

Preskusni laboratorij za opremo za modeliranje za skupni evropski sistem za avtomatsko zaščito vlakov (ERTMS) deluje

Preskusni laboratorij je bil vzpostavljen v centru za usposabljanje železnic v Kouvoli in je na voljo za izvajanje preskusov virtualne simulacije.

 

 

Q4

2022

Samodejni zaščitni sistem vlakov je ključni element varnosti v železniškem prometu. Razvojno delo se začne z ocenami učinka, ki jih izvede preskusni laboratorij, preden se razvojna faza lahko preklopi na preskuse v realnih pogojih.

59

P2C1I2 - Promet in raba tal - projekt Digirail

cilja

Preskusna steza, opremljena z radijskim sistemom ERTMS

(ni v komercialnem železniškem prometu)

Kilometri

 50

Q4

2024

Preskusna steza je nameščena med Kouvola-Kotka/Hamino. Vsaj 50 km tira (ki ni v komercialnem železniškem prometu) je opremljeno z radijskimi ERMTS. Tehnična specifikacija se po dokončanju predloži v odobritev nacionalnemu organu za varnost v železniškem prometu (Traficom). Vzpostavljena preskusna steza omogoča preskušanje novega radijskega sistema za samodejno zaščito vlakov (ERTMS) v realnih pogojih z ustrezno opremo.

60

P2C1I2 - Promet in raba tal - projekt Digirail

cilja

Komercialni pilotni tir, opremljen z ERMTS

Kilometri

30

Q2

2026

Komercialni pilotni sistem ERTMS je bil nabavljen v skladu s postopki Agencije Evropske unije za železnice (One-Stop-Shop). Vsaj 30 kilometrov tira je bilo opremljenih z radijskim sistemom ERTMS.

G. SESTAVNI DEL P2C2: POSPEŠEVANJE PODATKOVNEGA GOSPODARSTVA IN DIGITALIZACIJE

G.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost vključuje reforme in naložbe, ki podpirajo digitalizacijo na Finskem s spodbujanjem podatkovno vodenih inovacij, izmenjave digitalnih informacij in uporabe podatkov javnega sektorja ter s spodbujanjem raziskav na področju ključnih tehnologij, da bi se povečala konkurenčnost Finske. Finska želi s povečanjem interoperabilnosti podatkov za uporabo z več deležniki v celoti izkoristiti potencial digitalne preobrazbe. Za to je potrebna standardizacija za izmenjavo digitalnih informacij, ki zajema podjetja in javni sektor. Komponenta vključuje tudi razvoj sistema arhivov za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.

Z razširitvijo pokritosti informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine z informacijami o stanovanjskih posojilih prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države za okrepitev spremljanja zadolženosti gospodinjstev in vzpostavitev sistema registra posojil (priporočilo za posamezno državo št. 4 2019) ter osredotočanje naložb na raziskave in inovacije (priporočilo za posamezno državo št. 3 2020 in priporočilo za posamezne države št. 3 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

Naložba 1 (P2C2I1): Digitalno gospodarstvo - Program za gospodarstvo v realnem času (RTE)

Cilj naložbe je prispevati k oblikovanju skupnih rešitev in struktur za lažjo izmenjavo digitalnih finančnih podatkov med organizacijami v strukturirani strojno berljivi obliki (kot so e-računi, elektronski prejemki, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila in računovodski izkazi) v skladu z vizijo „gospodarstva v realnem času“. Izmenjava strukturiranih finančnih podatkov podpira avtomatizacijo postopkov s pozitivnim učinkom na produktivnost v javnem in zasebnem sektorju, hkrati pa spodbuja digitalizacijo vlade in družbe kot celote. Pod vodstvom ministrstva za zaposlovanje in gospodarstvo bo za izvajanje projekta odgovoren nacionalni odbor za patente in registracijo v sodelovanju z davčno upravo in državno zakladnico.

Naložba omogoča izmenjavo informacij med podjetji, med podjetji in javnimi organi ter znotraj javnega sektorja na podlagi načela „samo enkrat“. Naložba zajema zlasti naslednje elemente:

I)vzpostavitev „ekosistema za gospodarstvo v realnem času“, ki se razvije v okviru javno-zasebnega sodelovanja. Finančna podpora se uporabi za vzpostavitev najmanj delujočega ekosistema (MVE), tj. proizvodne različice osnovne digitalne platforme in z njo povezane infrastrukture/programske rešitve, do konca leta 2022, ki lahko posreduje vsaj e-račune;

II)vzpostavitev digitalne infrastrukture, ki bo delovala konec leta 2024 in bo omogočala izmenjavo, prejemanje in uporabo finančnih podatkov podjetja, kot so elektronski prejemki, e-računi in sporočila o javnem naročanju, v skladu z ustreznimi pravnimi zahtevami v zvezi z varstvom podatkov in zasebnostjo. Digitalna infrastruktura vsebuje vsaj naslednje značilnosti:

oSkupne rešitve za vmesnike za izmenjavo finančnih podatkov v strukturirani obliki

oStandardizirano strojno berljivo obliko za elektronske poslovne dokumente.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 2 (P2C2I2): Pospešitev podatkovnega gospodarstva in digitalizacija - virtualna Finska

Platforma za storitve Virtual Finland bo izboljšala konkurenčnost Finske in omogočila zagotavljanje brezhibnih digitalnih storitev iz javnega in zasebnega sektorja za različne ciljne skupine, ki prihajajo na Finsko, kot so podjetja, zaposleni, univerzitetni študenti in turisti. Naložba bo obnovila koncept storitev in vključila storitve, ki se trenutno obravnavajo ločeno na različnih ministrstvih in agencijah, v uporabniku prijazen subjekt.

Namen naložbe je zagotoviti enoten storitveni vmesnik za podjetja in posameznike, ki želijo prebivati, ustanoviti sedež ali poslovati na Finskem. Naložba zajema digitalizacijo storitev, vključno z ustvarjanjem novih in nadomeščanjem obstoječih postopkov, kot so izpolnjevanje obrazcev v papirni obliki in pošiljanje pošte ali fizične transakcije v pisarni, za katere je trenutno potrebna notranja prisotnost na Finskem. Pričakuje se, da bo področje uporabe storitvene platforme zajemalo javne storitve (kot so digitalna identiteta, e-prebivanje ali registracija patentov) in zasebne storitve (vključno s komercialnim zavarovanjem, bančništvom, računovodstvom, finančnimi, pravnimi in drugimi storitvami).

V prvi fazi (2021-2022) Finsko ministrstvo za zunanje zadeve koordinira razvojno delo. V prvi fazi se načrtuje in opredeli trajnejši model upravljanja za naslednje razvojne korake in proizvodno fazo. Izvajanje vključuje makrofinančno pomoč, ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarstvo, druga ministrstva, finsko davčno upravo, agencijo za digitalne in podatkovne storitve o prebivalstvu, finski sklad za inovacije, agencijo za patente in registracijo, finsko službo za priseljevanje in po možnosti druge agencije.

Ukrep zajema naslednje elemente:

-Do 31. decembra 2022 je na voljo prva produkcijska različica platforme „Virtual Finland“, ki podpira vsaj naslednjo funkcionalnost: Identifikacija osebe in poslovnega uporabnika, digitalna identiteta, zanesljiva izmenjava podatkov med različnimi stranmi, vključenimi v platformo. Medobratovalnost javne uprave in platform za digitalne storitve v zasebnem sektorju strankam zagotavlja brezhibne digitalne storitve.

-Platforma Virtual Finland do 31. decembra 2025 v celoti podpira vsaj dva storitvena procesa, zlasti postopek vstopa za nefinsko fizično osebo in nefinsko podjetje.

-Platforma Virtual Finland naj bi postopoma združevala storitve za dodatne ciljne skupine (visokošolske študente, podjetja, ki ne kotirajo na borzi, sezonske delavce, turiste, izvozna podjetja).

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3 (P2C2I3): Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)

Cilj ukrepa je financiranje uporabnih raziskav in uvajanje novih tehnologij, da se zaščitijo konkurenčnost, informacijska varnost in suverenost Evrope. Financiranje se zagotovi za nacionalne uporabne dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij ter infrastrukturo, ki jih podpira, tj. okolja za preskušanje in poskuse, ki so povezana z mikroelektroniko, tehnologijami 5G/6G, umetno inteligenco ali kvantno tehnologijo. Financiranje se usmerja prek konkurenčnih finančnih instrumentov Finske. Projekti se izberejo na podlagi javnih razpisov, izbirna merila pa zagotavljajo digitalni prispevek projektov in njihovo skladnost z načelom neškodovanja. Ukrep podpira zlasti naslednje tehnologije:

-mikroelektronska industrija: Namen naložbe je zavarovati vrednostno verigo proizvodnje polprevodnikov, da bi se povečala avtonomija te ključne tehnologije. Finančna podpora se zagotovi za pospešitev in povečanje naložb finskih podjetij v razvoj proizvodne vrednostne verige mikroelektronike, povečanje zmogljivosti za oblikovanje in proizvodnjo polprevodniških komponent na Finskem in v EU, tako da se finskim podjetjem omogoči sodelovanje v morebitnem pomembnem projektu skupnega evropskega interesa (IPCEI) za mikroelektroniko.

-6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo: Finančna podpora se nameni naložbam v razvoj 6G, umetne inteligence in kvantnega računalništva, ki veljajo za pomembne za tehnološko konkurenčnost v prihodnosti. Cilj je ustvariti konkurenčno okolje za razvoj umetne inteligence, prihodnje telekomunikacijske tehnologije in uporabe kvantnega računalništva na Finskem, sodelovati na primer pri oblikovanju evropskih obratov za preizkušanje in poskuse umetne inteligence, prenoviti nacionalno testno mrežo 5G in njen model delovanja ter ustvariti okolje za razvoj programske opreme, potrebne za kvantno računalništvo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 1 (P2C2R1): Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine

Cilj ukrepa je izboljšati varstvo potrošnikov na stanovanjskem trgu in konkurenco v stanovanjskem sektorju ter zagotoviti informacije o finančnem in tehničnem stanju ter potrebah po popravilih stanovanjskih in poslovnih nepremičnin. Trenutno ni centralnega registra posojil za stanovanjske družbe; Namesto tega se podatki vknjižijo samo v račune stanovanjskih družb. Razvoj takšnega informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine, ki omogoča pravičnejšo obravnavo potrošnikov pri dodeljevanju kreditov, je ključni pogoj za vzpostavitev pozitivnega registra posojil.

Naložba podpira razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine za zbiranje informacij o finančnem in tehničnem stanju ter potrebah po popravilih ob popolnem upoštevanju ustreznih določb o varstvu podatkov. Informacije o posojilih stanovanjskega podjetja se posredujejo v pozitivni register podatkov o kreditih, kar pomaga odpraviti zasebno prezadolženost.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 2 (P2C2R2): Izboljšanje učinkovitosti in preglednosti reform in naložb RRP z razvojem informacijskih sistemov, upravljanja in revizije

Za odziv na posebne potrebe finskega načrta za okrevanje in odpornost v smislu usklajevanja, upravljanja, nadzora, poročanja in revizije se vloge in odgovornosti zadevnih finskih organov vključijo v nov pravni instrument. Za uspešno izvajanje teh nalog so potrebne tudi dodatne ciljno usmerjene začasne naložbe, da se zagotovi delovanje sistema upravljanja in nadzora v skladu z regulativnimi potrebami. To med drugim vključuje vzpostavitev potrebnih upravnih zmogljivosti in vzpostavitev sistema informacijskega odložišča.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

G.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Cilj

Q

leto

61

P2C2I1 - Digitalno gospodarstvo - Program za gospodarstvo v realnem času (RTE)

Mejnik

Ustvari in deluje minimalni vidni ekosistem

Vzpostavljen je bil minimalni izvedljiv ekosistem, kar dokazuje objava skupnih dokumentiranih pravil in standardov na spletni strani programa.

Q4

2022

Minimalni vidni ekosistem (MVE) je bil uspešno vzpostavljen v proizvodnem okolju, ki temelji na skupnih dokumentiranih pravilih. Omogoča kroženje e-računov v strukturirani strojno berljivi obliki, da se poveča avtomatizacija procesov.

62

P2C2I1 - Digitalno gospodarstvo - Program za gospodarstvo v realnem času (RTE)

Mejnik

Strukturirana izmenjava digitalnih poslovnih informacij je v celoti operativna

Objavljeno je končno poročilo o projektu, v katerem je navedeno, da izmenjava digitalnih poslovnih informacij v celoti deluje.

Q4

2024

Standardi in postopki za izmenjavo elektronskih poslovnih informacij so bili opredeljeni in opisani v končnem poročilu o projektu. Osnovna infrastruktura omogoča kroženje digitalnih poslovnih informacij v strukturirani obliki na podlagi privolitve končnega uporabnika, ki zajema naslednje elemente:

-e-računi

-e-prejemki

-Sporočila o javnih naročilih

Pilotni test za izmenjavo digitalnih poslovnih informacij je bil uspešno zaključen z vsaj dvema zasebnima operaterjema (prodajalci računovodske programske opreme in/ali ponudniki storitev) in dvema javnima subjektoma.

63

P2C2I2 - Pospeševanje podatkovnega gospodarstva in digitalizacija - virtualna Finska

Mejnik

Skupna platforma za virtualno Finsko in integrirane storitve delujejo

Končno poročilo o projektu potrjuje, da je bila produkcijska različica skupne platforme dokončana, in podpira vsaj dva storitvena procesa, ki sta bila v celoti vključena v platformo.

 

 

 

Q4

2025

Produkcijska različica skupne platforme je bila dokončana in je na voljo vsem strankam na Finskem in mednarodni ravni. Digitalna platforma postane mednarodni trg in zbirališče za finska in tuja podjetja, rastoča podjetja, ki združujejo strokovnjake in vlagatelje, vanje pa se vključijo ustrezne digitalne storitve, ki so zanje potrebne. Podpira najmanj naslednjo funkcionalnost: Identifikacija osebe in poslovnega uporabnika (digitalna identiteta) ter zanesljiva izmenjava podatkov med različnimi stranmi, vključenimi v platformo.

Vključeni sta bili vsaj dve storitvi v zvezi s postopkom vstopa za tuje posameznike in podjetja.

Vsak subjekt, ki sodeluje pri izvajanju integriranega storitvenega procesa, je svoje obstoječe storitve ali podatke prek vmesnikov povezal kot del skupnega procesa digitalnih storitev za stranke na platformi „Virtual Finland“.

64

P2C2I3 - Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)

cilja

Projekti na področju mikroelektronike se podeljujejo

Številka

0

2

Q4

2022

Obvestilo o dodelitvi vsaj 2 sklepa o financiranju s strani Business Finland. Merila za upravičenost zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Pri izbiri projektov se oceni kakovost in učinkovitost dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij ter kako spodbujajo digitalizacijo. Merila za izbor vključujejo kakovost in primernost projekta, prihodnje neposredne in posredne poslovne učinke projekta, primernost projekta za temeljno zamisel IPCEI ter nacionalne strategije in strategije EU ter kakovost projektnega konzorcija.

65

P2C2I3 - Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)

Mejnik

Zaključek vseh izbranih projektov

Končno poročilo o zaključenih projektih

Q4

2025

Zaključek vseh podprtih projektov, kot je razvidno iz predhodnih poročil o projektih, ki so jih predložili upravičenci projekta, v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v prijavni dokumentaciji. Skupni dodeljeni proračun znaša najmanj 13500000 EUR.

66

P2C2I3 - Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)

Mejnik

Projekti za razvoj 6G, umetne inteligence in kvantnega računalništva se podeljujejo

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za projekte razvoja 6G, umetne inteligence in kvantnega računalništva

Q4

2022

V okviru odprtega razpisa za projekte, pri katerih podjetja in raziskovalni inštituti razvijajo in uporabljajo okolje za preskušanje in preizkušanje, podjetje Finski izbere projekte, ki se bodo financirali v skladu z merili razpisa. Merila za upravičenost zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Merila za izbor vključujejo kakovost in primernost projekta, prihodnje neposredne in posredne poslovne učinke projekta, primernost projektov za nacionalne strategije in strategije EU ter kakovost projektnega konzorcija. Z izbiro projektov se ocenjuje kakovost in učinkovitost dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij ter kako spodbujajo digitalizacijo.

67

P2C2I3 - Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)

Mejnik

Zaključek vseh izbranih projektov

Končno poročilo o zaključenih projektih

Q4

2025

Zaključek vseh podprtih projektov, kot je razvidno iz predhodnih poročil o projektih, ki so jih predložili upravičenci projekta, v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v razpisu za projekte. Skupni dodeljeni proračun znaša najmanj 9000000 EUR.

68

P2C2R1 - Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine

Mejnik

Sprejetje zakonodaje o razširitvi področja uporabe informacijskega sistema o stanovanjskih in poslovnih nepremičninah

Parlament je sprejel spremembe zakona o informacijskem sistemu za stanovanjske in poslovne nepremičnine ter zakona o stanovanjskih družbah z omejeno odgovornostjo

Q2

2023

Za razširitev področja uporabe informacijskega sistema za stanovanja na informacije o stanovanjskih družbah se spremenita Zakon o informacijskem sistemu za stanovanjske in poslovne nepremičnine ter Zakon o stanovanjskih družbah z omejeno odgovornostjo. Spremembe zajemajo zlasti:

obveznost stanovanjskih družb, da dajo na voljo osnovne podatke v strukturirani strojno berljivi obliki

pravica dostopa do podatkov, ki so na voljo v strukturirani strojno berljivi obliki

69

P2C2R1 - Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodaje o razširitvi področja uporabe informacijskega sistema o stanovanjskih in poslovnih nepremičninah

Spremenjene določbe Zakona o informacijskem sistemu za stanovanjske in poslovne nepremičnine ter Zakona o stanovanjskih družbah z omejeno odgovornostjo, ki navajajo začetek njune veljavnosti

Q2

2025

Za razširitev področja uporabe informacijskega sistema za stanovanja na informacije o stanovanjskih družbah se spremenita Zakon o informacijskem sistemu za stanovanjske in poslovne nepremičnine ter Zakon o stanovanjskih družbah z omejeno odgovornostjo. Spremembe zajemajo zlasti:

obveznost stanovanjskih družb, da dajo na voljo osnovne podatke v strukturirani strojno berljivi obliki

pravica dostopa do podatkov, ki so na voljo v strukturirani strojno berljivi obliki

Ključne značilnosti, potrebne za začetek uporabe določb, so specifikacije podatkov in vmesniki.

70

P2C2R1 - Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine

Mejnik

Razširitev pokritosti informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine je bila tehnično izvedena.

Končno poročilo o zaključku projekta

Q2

2026

V okviru projekta, ki ga izvajata Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter nacionalno raziskovanje zemljišč, se pripravijo specifikacije podatkov za podatke o stanovanjski družbi, možnost vzdrževanja osnovnih podatkov (vključno s stanovanjskimi posojili, popravili in adaptacijami) v informacijskem sistemu o stanovanjskih in poslovnih nepremičninah ter vmesnike do komunikacije. Stranke imajo možnost pridobiti informacije o stanovanjskih družbah, ki jih zahteva zakon, v strojno berljivi obliki.

Opredelijo se skupni postopki za dostop do upravnih informacij o stanovanjskih družbah, informacijski sistem za stanovanjske in poslovne nepremičnine pa omogoča dostop do upravnih informacij o stanovanjskih družbah v strukturirani strojno berljivi obliki.

71

P2C2R2 - Izboljšanje učinkovitosti in preglednosti reform in naložb RRP z razvojem informacijskih sistemov, upravljanja in revizije

Mejnik

Začetek veljavnosti zakona o izvajanju PRP

Določba zakona o izvajanju RRP, ki določa začetek njegove veljavnosti

Q4

2021

Začetek veljavnosti zakona o izvajanju RRP. Zakon določa pravna pooblastila za organe, ki sodelujejo pri usklajevanju, spremljanju, nadzoru in reviziji izvajanja finskega načrta za okrevanje in odpornost.

Zakon določa vsaj vloge in odgovornosti teh organov, ki zagotavljajo: (A) zbiranje in zanesljivost podatkov, povezanih z doseganjem mejnikov in ciljnih vrednosti, ter spremljanje njihovega doseganja; (B) da so vzpostavljeni postopki za pripravo izjav o upravljanju, revizijskih povzetkov in zahtevkov za plačilo; (C) da so vzpostavljena potrebna načela za zbiranje in shranjevanje podatkov o upravičencih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2021/241 o vzpostavitvi instrumenta za okrevanje in odpornost.

Zakon začne veljati pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost.

72

P2C2R2 - Izboljšanje učinkovitosti in preglednosti reform in naložb RRP z razvojem informacijskih sistemov, upravljanja in revizije

Mejnik

Sistem arhiva za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost

Revizijsko poročilo, ki ga pripravi revizijska funkcija in potrjuje funkcije sistema repozitorijev

Q4

2021

Sistem repozitorijev za spremljanje izvajanja instrumenta za okrevanje in odpornost je vzpostavljen in deluje pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo.

Sistem temelji na obstoječih sistemih in vključuje vsaj naslednje funkcije:

(a) zbiranje podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljev;

(b) zbiranje in shranjevanje podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ter zagotavljanje dostopa do njih.

H. SESTAVNI DEL P2C3: DIGITALNA VARNOST

Namen te komponente finskega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k oblikovanju celovitega okvira za obravnavanje vprašanj kibernetske in informacijske varnosti, kar je predpogoj za uspešen digitalni prehod. Finska prek programa za razvoj kibernetske varnosti vlaga v spretnosti civilne kibernetske varnosti. Finska si prizadeva tudi okrepiti ukrepe za preprečevanje pranja denarja z vzpostavitvijo digitalnega sistema, ki bo zagotavljal boljšo izmenjavo informacij med različnimi akterji, vključenimi v naloge preprečevanja pranja denarja, tako na nacionalni kot mednarodni ravni, v povezavi s potrebnimi zakonodajnimi spremembami.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezne države št. 4 2020 o zagotavljanju učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja ter priporočila za posamezne države št. 3 2020 o usmerjanju naložb v zeleni in digitalni prehod, zlasti raziskave in inovacije.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

H.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P2C3R1): Zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja preprečevanja pranja denarja

Reforma olajšuje zbiranje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, vključno z avtomatizacijo obdelave in analize podatkov. Zagotavlja podporo za izboljšanje obdelave podatkov v nadzornem organu in izmenjavo informacij med različnimi organi ter izvajanje učinkovitejšega nadzora ukrepov za preprečevanje pranja denarja, ki temelji na tveganju. Sistem za nadzor bančnih in plačilnih računov se spremeni, da se poveča učinkovitost preprečevanja, odkrivanja in pregona pranja denarja in financiranja terorizma. Izboljšati je treba pravočasnost, zajetje in točnost registra dejanskih lastnikov.

Zakonodajne spremembe začnejo veljati do 31. decembra 2025, digitalna orodja organov in akterjev zasebnega sektorja, ki se ukvarjajo z bojem proti pranju denarja, pa začnejo delovati do 30. junija 2026.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 1 (P2C3I1): Civilno znanje in spretnosti na področju kibernetske varnosti

Cilj naložbe je povečati osnovna znanja in spretnosti splošnega prebivalstva na področju kibernetske varnosti, da bi državljanom omogočili varno uporabo digitalnih storitev in opredelili tveganja, povezana z uporabo različnih naprav, izdelkov in storitev.

Prvič, naložba financira raziskovalni projekt za zbiranje in povzemanje informacij iz vseh držav članic EU o tem, kako vsaka država usposablja državljane na področju osnovne kibernetske varnosti. Drugič, informacije se uporabijo za oblikovanje skupne digitalne platforme za poučevanje in razvoj znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti, ki jo podpira ta naložba. V tretji fazi je platforma na voljo vsem Evropejcem v različnih jezikih.

Projekt izvaja raziskovalni konzorcij, ki združuje ključne finske raziskovalne univerze za kibernetsko varnost, za katere je odgovorno ministrstvo za promet in komunikacije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 2 (P2C3I2): Vaje na področju kibernetske varnosti

Namen te naložbe je zagotoviti vaje na področju kibernetske varnosti, razviti odpornost družbe in njeno pripravljenost na incidente na področju kibernetske varnosti. Vaje imajo ključno vlogo pri preprečevanju, obvladovanju in reševanju kibernetskih napadov. Vaje omogočajo izvajanje in razvoj obravnavanja kibernetskih napadov v varnem okolju. Vaje osebju zadevne javne uprave zagotovijo visokošolske ustanove. Med 19 vajami se usposablja najmanj 2000 javnih uslužbencev.

Usposabljanje izvaja Univerza za uporabne znanosti, ki združuje ključne finske javne uslužbence na področju kibernetske varnosti, za katere je odgovorno ministrstvo za promet in komunikacije.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

H.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Cilj

Q

leto

73

P2C3R1 - Zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja preprečevanja pranja denarja

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o poslovnem registru in Zakona o sistemu nadzora bančnih in plačilnih računov

Določbe v spremembah Zakona o poslovnem registru in Zakona o sistemu nadzora bančnih in plačilnih računov, ki navajajo, da začnejo veljati

Q4

2025

Da bi omogočili naložbe za zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja za preprečevanje pranja denarja, se spremenita Zakon o registraciji podjetij in Zakon o sistemu nadzora bančnih računov. Spremembe vključujejo zlasti:

Zakon o poslovnem registru (129/1979):

-Možnost izvrševanja sankcij za zagotovitev prejema, točnosti in pravočasnosti informacij o dejanskem lastništvu

-Obveznost letne prijave uradu za patente in registracijo, da se informacije o dejanskem lastništvu ne spremenijo

Zakon o nadzornem sistemu bančnih in plačilnih računov (571/2019)

-Kompozicija vloge: Organi kazenskega pregona lahko v okviru svojih pristojnosti vlagajo zahtevke z uporabo sestavljene aplikacije, ki jo izvaja carina, in izkoristijo povezave, ki jih izvajajo carinski organi.

-podatke o transakcijah: Dostop do informacij o transakciji računov bi imeli organi, pristojni za pridobitev takih informacij v skladu z veljavno zakonodajo, tj. sprememba razkritja bi bila le zadeva tehnologije, s katero se informacije razkrijejo, in ne dodatek k obstoječim pristojnostim organov.

74

P2C3R1 - Zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja preprečevanja pranja denarja

cilja

Povečanje stopnje avtomatizacije pri obdelavi in izmenjavi podatkov med organi

% (odstotek)

0

25

Q2

2026

Naložbe se izvedejo za povečanje avtomatske obdelave podatkov. Naložbe v digitalno infrastrukturo imajo za posledico: (I) agregiranje vloge in dodajanje informacij o transakciji računa bančnemu in nadzornemu sistemu plačilnih računov, (ii) izboljšanje pravočasnosti, popolnosti in točnosti registra dejanskih lastnikov, (iii) digitalna orodja za nacionalno oceno tveganja pranja denarja/financiranja terorizma, iv) kontrolna služba finančnega nadzornega organa, (v) digitalizacija postopka potrditve pranja denarja s strani finančnoobveščevalne enote.

Stopnja avtomatiziranega prenosa, prejema in obdelave podatkov s strani pristojnih organov do 30. junija 2026 doseže 25 %, medtem ko na začetku projekta ni avtomatizacije. Obdelani podatki zajemajo:

—informacije o bančnih računih

informacije o dejanskem lastništvu

pretok informacij in obdelava informacij v zvezi s posodabljanjem nacionalne ocene tveganja.

Operativni postopki zajemajo vsaj:

večja razpoložljivost, obdelava in analiza podatkov

izboljšana izmenjava informacij, uporaba informacij in sodelovanje med pristojnimi organi z uporabo metod, ki omogočajo obdelavo vse večje količine podatkov.

75

P2C3I1 - Civilna znanja in spretnosti na področju kibernetske varnosti

Mejnik

Razvoj digitalne platforme za civilno usposabljanje na področju kibernetske varnosti

Razvita in javno dostopna platforma za usposabljanje

Q4

2024

To vključuje (1) opredelitev zahtev za potrebno osnovno znanje in spretnosti na področju kibernetske varnosti ter njihovo poučevanje in (2) vzpostavitev platforme za digitalno usposabljanje, ki bo javno dostopna v vseh jezikih EU, na podlagi opredeljenih zahtev.

76

P2C3I2 - Vaje na področju kibernetske varnosti

cilja

Število uradnikov, ki so zaključili usposabljanje na področju kibernetske varnosti

Številka

0

2 000

Q4

2025

V letu 2021 se organizirajo tri tehnične vaje usposabljanja na področju kibernetske varnosti. Hkrati se s pomočjo usmerjevalne skupine razvije okolje za tehnično usposabljanje, da se izpolnijo prihodnje potrebe. Med letoma 2022 in 2025 se izvedejo vsaj štiri vaje na leto. Skupno se usposablja vsaj 2 000 uradnikov.

   

STEBER 3: Dvig stopnje zaposlenosti ter ravni znanj in spretnosti za spodbujanje trajnostne rasti

I. KOMPONENTA P3C1: ZAPOSLOVANJE IN TRG DELA

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive, povezane z zaposlovanjem in trgom dela. Finska delovna sila se krči, kar vpliva na potencial rasti države, medtem ko ostaja visoka strukturna brezposelnost v primerjavi z drugimi nordijskimi državami visoka, kar je kriza zaradi COVID-19 še poslabšala.

Cilj komponente je dvigniti stopnjo zaposlenosti in okrepiti delovanje trga dela. To bo doseženo s strukturno reformo in digitalizacijo javnih zavodov za zaposlovanje („nordijski zaposlitveni model“). Zaposlovanje se spodbuja tudi s postopno odpravo razširjenega nadomestila za brezposelnost za starejše osebe pred zakonsko določeno upokojitveno starostjo, t. i. predorom za brezposelnost. Tretji element za povečanje zaposlenosti je omogočanje priseljevanja, ki temelji na delu in izobraževanju. Predlagani ukrepi so tudi spodbujanje vključevanja mladih in oseb z delno delovno sposobnostjo na trg dela.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države o izboljšanju spodbud za sprejemanje dela ter izboljšanje znanj in spretnosti ter dejavnega vključevanja, zlasti z dobro integriranimi storitvami za brezposelne in neaktivne (priporočilo za posamezne države št. 2 2019), ter o krepitvi ukrepov za podporo zaposlovanju in krepitev aktivnih politik trga dela (priporočilo 2 za posamezne države št. 2 2020). Ta komponenta naj bi prispevala tudi k ustreznim načelom evropskega stebra socialnih pravic.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

I.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P3C1R1): Nordijski model zavodov za zaposlovanje

Cilj ukrepa je reformirati postopek javnih zavodov za zaposlovanje.

Reforma vključuje prehod na nov nordijski model služb za zaposlovanje, ki bo okrepil aktivne politike trga dela z izboljšanjem posamezniku prilagojenih in integriranih storitev za iskalce zaposlitve. Model vključuje tudi obveznost aktivnega iskanja iskalcev zaposlitve. Uporaba novega modela naj bi prispevala k zaposlovanju približno 10 000 oseb.

Model dopolnjuje razvoj digitalnega informacijskega sistema za javne službe za zaposlovanje, ki vključuje naslednje funkcije:

I)proizvodni sistem za upravljanje odnosov s strankami;

II)sistem za rezervacijo termina;

III)orodje za samoporočanje („služba za pošiljanje sporočil“);

IV)storitev spletnega usmerjanja.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Reforma 2 (P3C1R2): Ukinitev dodatnih dni nadomestila za brezposelnost

Cilj reforme je spodbuditi zaposlovanje z odpravo dejavnikov, ki odvračajo starejše od dela, in ublažitvijo ciljnega usmerjanja presežnih delavcev na starejše delavce. Potreba po uvedbi takšne reforme izhaja iz dejstva, da pravica do dodatnih dni nadomestila za brezposelnost, povezanega z zaslužki, pomeni podaljšanje obdobij brezposelnosti med starejšimi, ki se približujejo zakonski upokojitveni starosti.

Ukrep vključuje spremembo Zakona o varnosti za primer brezposelnosti, da bi postopno odpravili starostno mejo za dodatne dni nadomestila za brezposelnost, povezanega z zaslužkom. Pričakovani učinek je povečanje zaposlenosti za približno 7 900 delavcev do konca leta 2029, tj. po časovnem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Reforma se izvede do 30. junija 2023.

Reforma 3 (P3C1R3): Racionalizacija procesa priseljevanja, ki temelji na delu in izobraževanju

Cilj reforme je privabiti mednarodne talente z racionalizacijo upravnih postopkov za obdelavo vlog za dovoljenje za prebivanje na podlagi dela in izobraževanja. To naj bi povečalo priseljevanje kvalificiranih delavcev in izboljšalo možnosti za mednarodne študente, da najdejo zaposlitev na Finskem. Zato reforma prispeva k odpravljanju pomanjkanja delovne sile v določenih sektorjih, zlasti z zagotavljanjem strokovnjakov, študentov in raziskovalcev v vodilnih sektorjih in sektorjih rasti.

Ukrep je sestavljen iz obsežnega medupravnega projekta za izboljšanje zakonodaje o priseljevanju (in sicer spremembe poglavja 5 Zakona o tujcih 301/2004) in skrajšanje postopkov za izdajo dovoljenj za prebivanje. Poleg zmanjšanja povprečnega števila dni, potrebnih za obravnavo vlog za dovoljenje za prebivanje, se za rastoče podjetnike, strokovnjake in njihove družinske člane vzpostavi „hitra pot“.

Zakonodajno reformo podpirajo naložbe v digitalno infrastrukturo, da se zagotovi pripravljenost sistema dovoljenj in drugih informacijskih sistemov v postopku izdaje dovoljenj za prebivanje za zadovoljitev potreb priseljevanja, ki temelji na delu in izobraževanju. Digitalna infrastruktura vključuje naslednja področja razvoja:

I) Nove digitalne strukture in funkcije;

II) Vmesniki za integracijo sistemov in prenos podatkov;

III) Razvoj sistema v zvezi z registracijo in obdelavo vlog;

IV) Izvajanje „hitre poti“;

V) Medsektorske zmogljivosti upravljanja, ki temeljijo na znanju;

VI) Smernice za stranke in navodila, sporočila in trženje, ki podpirajo reformiran proces;

VII)izboljšanje uporabnosti in učinkovitosti, ki ju zahteva reforma, ukrepi za podporo uvedbi in povečanje zakonika o avtomatizaciji.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Reforma 4 (P3C1R4): Krepitev multidisciplinarnih storitev za mlade (storitve Ohjaamo)

Cilj reforme je okrepiti večdisciplinarni značaj mladinskih centrov „vse na enem mestu“ (Ohjaamo) in zlasti obravnavati potrebe mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo), da bi izboljšali njihove zaposlitvene možnosti. To se doseže z začasno spodbudo občinam, da pritegnejo ali prilagodijo sredstva za storitve v Ohjaamu, s čimer se izboljša odziv na potrebe mladih, in sicer z zagotavljanjem kombiniranih izobraževalnih, zdravstvenih, socialnih in zaposlitvenih storitev. Storitve v Ohjaamu so združenje organizacij, večina strokovnjakov, ki delajo v teh službah, pa je še vedno zaposlena v lastnih organizacijah. Kadar občina zaposli novega uslužbenca v Ohjaamu, lahko zaprosi za financiranje stroškov za osebje dodatne osebe, ki je začasna in zlasti z usposabljanji zagotovi reformo kulture dela in delovne prakse služb. Ta model spodbud naj bi omogočil učinkovitejše vključevanje zdravstvenih in socialnih storitev ter strokovnega znanja v izobraževalnem sektorju v storitvene točke v Ohjaamu. Financiranje reforme poteka prek razvojnega in upravnega centra za zaposlovanje in gospodarski razvoj (centerKEHA).

Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba 1 (P3C1I1): Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja na delovnem mestu

Cilj naložbe je povečati stopnjo zaposlenosti s povečanjem udeležbe oseb z delno sposobnostjo dela, vključno z invalidi, na trgu dela in povečati stopnjo zaposlenosti z izboljšanjem duševnega zdravja in delovnih sposobnosti, da bi se podaljšala delovna kariera.

Naložba je sestavljena iz naslednjih intervencij:

I)Ustanovitev novega posrednika na trgu dela za spodbujanje prilagajanja in posredovanja zaposlitve osebam, za katere obstaja veliko tveganje, da bodo trajno izključene s trga dela;

II)Odpravljanje pomanjkljivosti storitev za osebe z delno delovno sposobnostjo in motnjami duševnega zdravja: To se izvede z usposabljanji in razširitvijo obstoječega programa za delovno sposobnost na dodatnih pet občin ali skupnih občinskih organov ter z razširitvijo obstoječega modela individualne namestitve in podpore (IPS) na šest dodatnih bolnišničnih okrožij.

III)Zagotavljanje preventivne podpore za delovno sposobnost z ukrepi fizičnega in duševnega zdravja za posameznike in delovna mesta. Številna delovna mesta kažejo pomanjkanje organizacijskih ukrepov, neučinkovito sodelovanje, nejasne odgovornosti v podporo delovni sposobnosti, kar vodi v krajšo delovno dobo. Vzpostavi se virtualna hiša za delovne sposobnosti, da se olajša iskanje in razširjanje informacij ter praktičnih ukrepov v podporo delovni sposobnosti.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

I.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

leto

77

P3C1R1 - Zaposlovanje in trg dela - nordijski model zavodov za zaposlovanje

Mejnik

Začetek veljavnosti zakona o javnih službah za zaposlovanje in poslovnih storitvah, ki ureja nordijski model zavoda za zaposlovanje za postopek iskanja zaposlitve

Določba Zakona o javnih službah za zaposlovanje in poslovanje, ki navaja, da je začela veljati

Q2

2022

Začetek veljavnosti zakona o javnih službah za zaposlovanje in poslovnih storitvah , ki ureja nordijski model zavoda za zaposlovanje v postopku iskanja zaposlitve.

 

78

P3C1R1 - Zaposlovanje in trg dela - nordijski model zavodov za zaposlovanje

cilja

Povečanje letnega števila razgovorov za iskanje zaposlitve, opravljenih v skladu z nordijskim modelom zavodov za zaposlovanje

Številka

1000000

2000000

Q4

2023

Letno število razgovorov za iskanje zaposlitve je vsaj 2 000 000 (v primerjavi z 1 000 000 razgovori, opravljenimi v letu 2019). Nordijski model zavoda za zaposlovanje vključuje tri vrste intervjujev: Začetni razgovori iskalca zaposlitve, razprave o iskanju zaposlitve in dodatne razprave o iskanju zaposlitve.

Organizacija različnih vrst osebnih razgovorov se spremlja z uporabo informacijskih sistemov za stranke javnih služb za zaposlovanje.

79

P3C1R1 - Zaposlovanje in trg dela - nordijski model zavodov za zaposlovanje

Mejnik

Vseh pet digitalnih funkcij, ki jih zahteva nordijski model zavoda za zaposlovanje, je vključenih v informacijski sistem javnih zavodov za zaposlovanje (TE-PES) in deluje.

Digitalne funkcionalnosti, vključene v informacijski sistem in delovanje javnih zavodov za zaposlovanje (TE-PES)

Q4

2023

Vseh pet funkcij digitalne infrastrukture se razvije in vključi v informacijski sistem javnih zavodov za zaposlovanje (TE-PES) ter v celoti deluje, da se omogoči izvajanje nordijskega modela zavoda za zaposlovanje. Zadevnih pet funkcij je:

-razširitev orodij za ocenjevanje potreb po storitvah za stranke;

-dopolnjevanje profila samodejnega iskanja zaposlitve;

-sistem samoporočanja iskalcev zaposlitve pri iskanju zaposlitve;

-elektronski sistem naročanja za razgovore za iskanje zaposlitve;

-spletne smernice za stranke.

80

 P3C1R2 - Zaposlenost in trg dela - odprava dodatnih dni nadomestila za brezposelnost

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o varnosti za primer brezposelnosti v zvezi s postopno odpravo dodatnih dni varnosti za primer brezposelnosti

Določbe v spremembah Zakona o varnosti zaposlitve z navedbo njihovega začetka veljavnosti

 

 

 

Q2

2023

Začetek veljavnosti sprememb zakonov o varnosti za primer brezposelnosti. Zakonodajne spremembe vključujejo postopno odpravo dodatnih dni zavarovanja za primer brezposelnosti, tako da se najnižja starost za dodatne dni zviša za eno leto/starostno skupino od rojstva leta 1963 naprej, možnost dodatnega dne pa se v celoti odpravi za osebe, rojene leta 1965 in pozneje.

81

P3C1R3 - Zaposlovanje in trg dela - Poenostavitev procesa priseljevanja, ki temelji na delu in izobraževanju

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona v zvezi s študenti, raziskovalci in pripravniki (719/2018)

Določbe v spremembah Zakona št. 719/2018, ki se nanašajo na študente, raziskovalce in pripravnike, z navedbo njihovega začetka veljavnosti

Q2

2022

Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe v zvezi s študenti, raziskovalci in pripravniki (719/2018).

Sprememba vključuje vsaj naslednje:

-sprememba vrste dovoljenja za prebivanje za visokošolski študij z začasnega (B) na stalno (A). Posledica tega bo možnost hitrejše izdaje dovoljenja za stalno prebivanje;

-podaljšanje veljavnosti dovoljenja za prebivanje, ki temelji na študiju, z enega leta na celotno trajanje študija, če je rezultat tega študija diploma;

-centralizacija in pojasnitev uredbe v zvezi s pravico do dela.

82

 P3C1R3 - Zaposlovanje in trg dela - Poenostavitev procesa priseljevanja, ki temelji na delu in izobraževanju

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o tujcih (301/2004)

Določbe v spremembah Zakona o tujcih z navedbo njihovega začetka veljavnosti

 

 

 

Q2

2023

Zakon o tujcih (301/2004) se spremeni z namenom racionalizacije postopkov za izdajo dovoljenj za priseljevanje, ki temelji na delu in izobraževanju. Zakonodajne spremembe vključujejo:

-natančnejša opredelitev odgovornosti delodajalca in vlagatelja v postopku oddaje vloge

-razlikovanje dovoljenja za prebivanje specialista v svojo kategorijo z revidiranimi pogoji za izdajo dovoljenja

-spremembe predpisov, ki urejajo dejavnosti finskih diplomatskih predstavništev v tujini, in

-spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenj za prebivanje.

83

P3C1R3 - Zaposlovanje in trg dela - Poenostavitev procesa priseljevanja, ki temelji na delu in izobraževanju

cilja

Zmanjšanje povprečnega števila dni za obdelavo vlog za dovoljenje za prebivanje, ki so del hitre poti za strokovnjake in rastoče podjetnike

Številka

47

14

Q4

2022

Vzpostavi se hitra pot za obdelavo dovoljenj za prebivanje za strokovnjake (ki delajo na srednji ali najvišji vodstveni ravni podjetja ali na delovnih mestih, ki zahtevajo posebno strokovno znanje), rastoče podjetnike in njihove družinske člane, pri čemer se ciljni skupini, ki se odloči za hitri postopek, zagotovi storitev, ki vključuje 14-dnevni čas obdelave (v primerjavi s 47 dnevi, povprečnim trajanjem postopka dovoljenja za prebivanje za strokovnjake in rastoče podjetnike v obdobju 2018-2020, ponderiranim s številom dovoljenj). Zaveza o hitrih storitvah se uporablja za elektronske aplikacije, ki izpolnjujejo zahteve, določene za hitri postopek.

Opredelitev podjetnika v rasti in strokovnjaka ter merila za izdajo dovoljenja za prebivanje so določena v Zakonu o tujcih (301/2004).

84

P3C1R3 - Zaposlovanje in trg dela - racionalizacija procesa priseljevanja, ki temelji na delu in izobraževanju

cilja

Zmanjšanje povprečnega števila dni za obravnavo vlog za dovoljenje za prebivanje na podlagi dela in izobraževanja

Številka

82

30

Q4

2024

Čas obdelave za izdajo dovoljenj za prebivanje na podlagi dela in izobraževanja se v povprečju skrajša na 30 dni. Ciljna skupina se nanaša na elektronske vloge za izdajo dovoljenja za prebivanje. Izhodišče odraža tehtano povprečno trajanje postopkov za pridobitev dovoljenja za prebivanje za delavce, strokovnjake in mlade podjetnike v obdobju 2018-2020.

85

P3C1R4 - Zaposlovanje in trg dela - Krepitev multidisciplinarnih storitev za mlade (storitve iz Ohjaama)

cilja

Povečanje deleža točk za storitve Ohjaamo, ki ponujajo integrirane zdravstvene in socialne storitve ter strokovno znanje na področju izobraževanja

% (odstotek)

33

60

Q4

2024

Vsaj 60 % centrov „vse na enem mestu“ v Ohjaamu nudi integrirane zdravstvene, socialne in izobraževalne storitve (v primerjavi s 33 % decembra 2019). Doseganje cilja se spremlja in meri z raziskavami in občinskimi aplikacijami.

86

P3C1I1 - Zaposlovanje in trg dela - Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu

Mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o novem vmesnem operaterju trga dela s sedežem v državni lasti

Določbe Zakona o novem vmesnem operaterju trga dela s sedežem v državni lasti, ki navajajo njegov začetek veljavnosti

Q2

2022

Začetek veljavnosti Zakona o novem vmesnem operaterju trga dela s sedežem v državni lasti. Zakon določa vsaj posebno družbo, ki dodeli naloge, njen namen in naloge, ciljno skupino, organizacijo, financiranje in povezavo z drugimi zaposlitvenimi dejavnostmi. Zakon je predpogoj za dodelitev finančnih sredstev v nacionalnem proračunu kot nadomestilo za opravljanje storitve kot storitev splošnega gospodarskega pomena.

87

P3C1I1 - Zaposlovanje in trg dela - Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu

cilja

Število invalidov, zaposlenih pri vmesnem operaterju trga dela 31. decembra 2023

Številka

0

400

Q4

2023

Na dan 31. decembra 2023 je pri samem novem vmesnem operaterju trga dela zaposlenih vsaj 400 invalidov.

88

P3C1I1 - Zaposlovanje in trg dela - Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu

cilja

Število invalidov, zaposlenih pri vmesnem operaterju trga dela 31. decembra 2025

Številka

400

700

Q4

2025

Na dan 31. decembra 2025 je pri samem vmesnem operaterju trga dela zaposlenih najmanj 700 invalidov.

89

P3C1I1 - Zaposlovanje in trg dela - Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu

cilja

Razširitev programa za delovno sposobnost ter modela individualne namestitve in podpore na 11 novih področij

Številka

0

11

Q4

2024

Program delovne sposobnosti se razširi na območja petih novih občin ali skupnih občinskih organov, model individualne namestitve in podpore pa se razširi na območja šestih novih bolnišničnih okrožij.

90

P3C1I1 - Zaposlovanje in trg dela - Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu

cilja

Število delovnih mest in enot za zdravstveno varstvo pri delu, ki so sodelovale pri ukrepih, ki podpirajo duševno zdravje in delovne sposobnosti

Številka

0

1 000

Q4

2024

Kot razširitev obstoječega programa za duševno zdravje na delovnem mestu vsaj 1 000 delovnih mest in enot za zdravstveno varstvo na delovnem mestu sodeluje pri ukrepih za spodbujanje duševnega zdravja in delovne sposobnosti, kot so usposabljanje, inštruiranje ali druge razvojne dejavnosti. Krepitev usposobljenosti se oceni s spremljanjem uvajanja metod in sodelovanja pri usposabljanju, usposabljanju ali drugih razvojnih ukrepih.

J. SESTAVNI DEL P3C2: DVIG RAVNI USPOSOBLJENOSTI IN REFORMA STALNEGA UČENJA 

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive, ki izhajajo iz globalizacije ter tehnoloških in demografskih sprememb, ki vplivajo na finsko gospodarstvo in ogrožajo raven zaposlenosti. Razvoj znanj in spretnosti delovno sposobnih ljudi (s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem), vključno z nizko usposobljenimi, na področjih, pomembnih za trg dela, je ključnega pomena za povečanje zaposljivosti delovne sile v vse bolj digitalnem in zelenem gospodarstvu.

Splošni cilj te komponente je zvišati raven usposobljenosti Finske in povečati učinkovitost visokošolskega sistema. Za dosego tega cilja komponenta vključuje naslednje dejavnosti: (I) reformo stalnega učenja, da bi zadostili potrebam po kompetencah prihodnosti; (II) vlaganje v digitalizacijo stalnega učenja; (III) povečanje števila študentskih mest v visokošolskem izobraževanju; Ter (iv) naložbe v digitalizacijo in posodobitev visokošolskega izobraževanja na Ålandskem polotoku.

Komponenta podpira lažji prehod med poklicnim življenjem in izobraževanjem. Prispeva tudi k izboljšanju pogojev za zaposlitev, zlasti med slabo zastopanimi skupinami, in omogoča ljudem v ključnih gospodarskih sektorjih, da prevzamejo nove naloge.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države o izboljšanju spodbud za sprejemanje dela ter izboljšanje znanj in spretnosti ter dejavnega vključevanja, zlasti z dobro integriranimi storitvami za brezposelne in neaktivne (priporočilo za posamezne države št. 2 2019), pa tudi h krepitvi ukrepov za podporo zaposlovanju in krepitvi aktivnih politik trga dela (priporočilo 2 za posamezne države št. 2 za leto 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

J.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo 

Reforma 1 (P3C2R1): Reforma stalnega učenja

Cilj te reforme je izboljšati zaposlitvene možnosti delovno sposobnih ljudi (vključno s tistimi, ki pripadajo premalo zastopanim skupinam) z razvojem njihovih spretnosti in kompetenc ter podpreti dolgoročni potencial podjetij za rast in vitalnost regij. Cilj reforme je povečati usklajenost med ponudbo izobraževalnih programov in potrebami trga dela.

Ukrep sestavljajo naslednji ukrepi: (I) vzpostavitev storitvenega centra za stalno učenje in zaposlovanje za spodbujanje izvajanja reforme; (II) vzpostavitev sistema za predvidevanje potreb po delovni sili in kompetencah; (III) izvajanje programov usposabljanja, ki podpirajo digitalni prehod, razumevanje novih načinov dela in sposobnost državljanov za upravljanje novih digitalnih orodij ter pravičen prehod na ogljično nevtralno družbo; Ter (iv) izvajanje prilagojenega usposabljanja za izboljšanje kakovosti storitev, praks in orodij za usmerjanje.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

Naložba 1 (P3C2I1): Program digitalizacije za stalno učenje

Cilj te naložbe je omogočiti in pospešiti preoblikovanje sistema izobraževanja, usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti prek upravnih meja z izvajanjem obsežnega programa digitalizacije za razvoj digitalnih storitev in informacijskih virov, ki podpirajo stalno učenje. Z razvojem obstoječih in novih digitalnih storitev se bo povečala tudi inovacijska zmogljivost visokošolskega izobraževanja in olajšal dostop do digitalnih izobraževalnih storitev.

Ukrep je sestavljen iz dveh glavnih elementov: (I) oblikovanje svežnja digitalnih storitev za stalno učenje, ki zajema celoten izobraževalni sistem in presega upravne meje; Ter (ii) povečanje digitalizacije in prožnega učenja v visokošolskih ustanovah. Zato nove digitalne rešitve zagotavljajo storitve, storitvene verige in storitvene pakete, ki zadovoljujejo potrebe strank bistveno bolje kot zdaj, zmanjšujejo prekrivanje dela med različnimi akterji ter izboljšujejo učinkovitost uporabljenih virov in načinov delovanja prek upravnih meja.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 2 (P3C2I2): Izboljšanje ravni izobrazbe s povečanjem števila študentov v visokošolskem izobraževanju

Cilj te naložbe je dvig ravni izobrazbe s povečanjem števila ljudi z visokošolsko izobrazbo. To naj bi prispevalo k oživitvi gospodarstva in ublažilo negativne učinke pandemije COVID-19 s pospeševanjem dostopa mladih do visokošolskega izobraževanja.

Ukrep vključuje povečanje števila mest, dodeljenih visokošolskim ustanovam, za vsaj 600, ki ponujajo študijske programe, namenjene poklicnim sektorjem, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Ti sektorji vključujejo socialno in zdravstveno varstvo, izobraževanje, tehnologijo in IKT. Vsi izbrani strokovni sektorji prispevajo k uspešnemu izvajanju načrta za okrevanje in odpornost. Naložba krije stroške izobraževanja študentov za visokošolsko ustanovo za celotno trajanje študija.

Naložba se izvede do 31. decembra 2022.

Naložba 3 (P3C2I3): Dvig usposobljenosti in obnavljanje stalnega učenja, digitalizacije in posodobitve izobraževanja na Ålandskem polotoku

Cilji te naložbe so povečati kakovost znanj in spretnosti, ki jih zagotavlja izobraževalni sistem, okrepiti priložnosti za vseživljenjsko učenje, podpreti ustvarjanje delovnih mest in podjetništvo na Ålandskih otokih.

Ukrep sestavljajo: (I) uvajanje digitalnega izobraževanja, osredotočenega na študente, v vse visokošolske študije, od diplome do podiplomskega študija (to je namenjeno temu, da se vse večjemu številu študentov omogoči udeležba v visokošolskem izobraževanju ne glede na fizično razdaljo ali različne življenjske razmere, vključno z združevanjem dela in študija); (II) posodabljanjem in razvojem digitalnega sistema vodenja in upravljanja visokošolskih ustanov, da bi ga bilo mogoče povezati tudi z nacionalnimi podatkovnimi zbirkami podatkov in nacionalnimi digitalnimi ekosistemi stalnega učenja (namen tega je zagotoviti enake pogoje za študij na Ålandskih otokih v primerjavi z drugimi finskimi visokošolskimi ustanovami); Vzpostavitev dveh novih dodiplomskih in magistrskih programov na področjih digitalizacije, avtomatizacije in energije iz obnovljivih virov (to je namenjeno spodbujanju raziskav, razvoja in inovacij na tematskih področjih študij).

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

 

J.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

   

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodišče

Cilj

Q

leto

91

P3C2R1 - Reforma stalnega učenja

Mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o storitvenem centru za stalno učenje in zaposlovanje

Določba Zakona o storitvenem centru za stalno učenje in zaposlovanje, ki navaja njegov začetek veljavnosti

Q4

2021

Začetek veljavnosti Zakona o finskem storitvenem centru za stalno učenje in zaposlovanje. Zakon vsebuje vsaj naslednje informacije: (I) organizacijo in strukturo storitvenega centra; (II) poslanstvo in cilje; (III) financiranje storitev izobraževanja in usposabljanja. Cilj ustanovitve storitvenega centra je reforma storitvenega sistema, tako da bo razvoj spretnosti delovno sposobnega prebivalstva tesneje povezan s potrebami delovnega življenja ter razvojem in obnovo regionalnih industrij. Storitveni center za stalno učenje in zaposlovanje je zasnovan tako, da spodbuja razvoj znanj in spretnosti med delovno sposobnim prebivalstvom ter razpoložljivost kvalificirane delovne sile.

92

P3C2R1 - Reforma stalnega učenja

Mejnik

Dokončanje srednjeročnega modela predvidevanja potreb po delovni sili in kompetencah

Model srednjeročnega predvidevanja deluje

Q4

2023

Dokončan in operativen je sistem napovedovanja potreb po delovni sili in usposobljenosti. Model krepi sposobnost predvidevanja znanj in spretnosti, ki jih potrebuje delovno sposobno prebivalstvo. Model vključuje napoved kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega povpraševanja po delovni sili, izobraževanju ter potrebah po znanjih in spretnostih ter oceno razvoja različnih tokov ponudbe delovne sile (predvidevanje števila zaključenih kvalifikacij na različnih ravneh izobraževanja, ocena razvoja poklicnih prehodov ter ocena delovnega potenciala brezposelnih in oseb zunaj delovne sile).

93

P3C2R1 - Reforma stalnega učenja

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za usposabljanje za krepitev digitalnih in zelenih znanj in spretnosti

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav

Q1

2022

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za usposabljanje za krepitev digitalnih spretnosti in/ali zelenih spretnosti. Naknadni razpisi ali javni razpisi za javna naročila naj bi se redno objavljali do 31. decembra 2024, da bi se prožno odzvali na nastajajoče potrebe po usposabljanju in izobraževanju.

Vsaj 20 % usposabljanja se usmeri v podporo zlasti digitalnemu prehodu (15 %) in pravičnemu prehodu na ogljično nevtralno družbo (5 %). V ta namen mandat za razpise za zbiranje prijav ali konkurenčnih ponudb vključuje merila za izbor/upravičenost, ki ustrezajo veljavnim področjem ukrepanja iz prilog VI in VII k uredbi o instrumentu za okrevanje in odpornost, in sicer „prispevanje k zelenim spretnostim in delovnim mestom ter zelenemu gospodarstvu (01)“ in „podpora razvoju digitalnih spretnosti in znanj (108)“.

94

P3C2R1 - Reforma stalnega učenja

cilja

Število oseb, ki so se udeležile usposabljanja za krepitev digitalnih in zelenih znanj in spretnosti

Številka

0

7 800

Q2

2025

Vsaj 7 800 oseb, od tega 1 500 pripadnikov nezadostno zastopanih skupin, se je udeležilo programov usposabljanja, ki so se začeli z razpisi iz ključne točke 93. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor iz ključne točke 93.

Razvije, pilotira in izvaja se dodatni model izobraževanja, ki je neodvisen od ravni izobrazbe. Udeležba premalo zastopanih skupin (vključno s starejšimi) se okrepi z dejavnostmi ozaveščanja, usmerjanjem, podpornimi ukrepi in usmerjenim usposabljanjem. Ciljno usmerjeno usposabljanje se nanaša na usposabljanje, namenjeno spodbujanju dostopa premalo zastopanih skupin do učenja, prilagojenega okviru, in prilagojenih storitev.

 95

P3C2R1 - Reforma stalnega učenja

cilja 

Število strokovnjakov za poklicno usmerjanje, ki so se udeležili usposabljanja za povečanje ravni strokovnega znanja

 Številka

0

300

Q4

2024

Za razvoj strokovnega znanja strokovnjakov za poklicno usmerjanje se vsaj 300 strokovnjakov za poklicno usmerjanje udeleži nadaljnjega specializiranega usposabljanja v zvezi z digitalnimi spretnostmi inštruktorjev, jezikovno in kulturno ozaveščenostjo, zelenim prehodom in spodbujanjem enakosti spolov.

Strokovnjaki za poklicno usmerjanje iz različnih organizacij (vključno z občinami, upravo za zaposlovanje, izobraževalnimi ustanovami) so usmerjeni v zagotavljanje širokega razširjanja znanja.

 96

P3C2I1 - Program digitalizacije za stalno učenje

Mejnik 

Dokončanje arhitekture IT za storitve digitalnega stalnega učenja

Arhitektura IT je dokončana in operativna

 Q4

2021

Razvije se arhitektura IT za digitalne storitve stalnega učenja, ki je v celoti operativna. Določa okvir za načrtovanje dodeljevanja virov in racionalizacijo sedanjih praks pri zagotavljanju storitev, da se ustvarijo digitalne storitve, usmerjene k uporabnikom, za stalno učenje. V ta namen upošteva vse potrebne vidike razvoja informacijske tehnologije, vključno s poslovnimi zmogljivostmi, sestavnimi deli, aplikacijami, skupinami uporabnikov in podatkovnimi objekti.

Arhitektura IT je podlaga za posodobitev obstoječih digitalnih storitev in razvoj novih digitalnih storitev ter vključuje seznam storitev, ki jih je treba razviti.

97

P3C2I1 - Program digitalizacije za stalno učenje

cilja

Delež operativnih novih digitalnih storitev za stalno učenje

% (odstotek)

0

80

Q4

2024

Vsaj 80 % novih digitalnih storitev, opredeljenih in navedenih v arhitekturi IT iz ključne točke 96, je operativnih in na voljo različnim skupinam odjemalcev.

Uvedejo se storitve za podporo nemotenim prehodom v izobraževanju in poklicnem življenju. Storitve vključujejo vsaj: A) evidentiranje kompetenc, interesnih področij in zmogljivosti; B) informacije o potrebah po kompetencah, trgu dela, prejemkih in zagotavljanju izobraževanja; Podpora za usmerjanje, nadaljnji razvoj kompetenc in načrtovanje poklicne poti.

98

P3C2I2 - Izboljšanje ravni izobrazbe s povečanjem števila študentov v visokošolskem izobraževanju

cilja

Povečanje števila sprejemov študentov v visokošolske ustanove

Številka

0

600

Q4

2022

Visokošolske institucije v letu 2022 razširijo svoj sprejem na vsaj 600 študijskih mest za programe prve stopnje prve stopnje, namenjene podpori izvajanja finskega programa trajnostne rasti in obravnavanju pomanjkanja delovne sile. To naj bi dopolnilo nacionalno financiranje, ki je bilo že dodeljeno za povečanje števila visokošolskih ustanov od leta 2020 dalje.

Od ministrstva za izobraževanje in kulturo ter visokošolskih ustanov se pričakuje, da se bodo do konca leta 2021 dogovorili o tem, katerim študijskim področjem in katerim visokošolskim ustanovam naj bi se posvetili. Povečanje števila študijskih mest je usmerjeno na področja, kjer je povpraševanje po izobraževanju največje in na katerih primanjkuje znanj in spretnosti. Merila za izbor vključujejo regionalno in nacionalno povpraševanje po delovni sili, povpraševanje po izobraževanju in učinkovitost programov za podporo novim potrebam po znanjih in spretnostih za prihodnost, vključno s poudarkom na zdravstvenem sektorju, naprednih tehnologijah in sektorjih IKT. Novi študenti naj bi se v študijske programe vpisali najpozneje jeseni 2022 (akademsko leto 2022/2023).

Ministrstvo za izobraževanje in kulturo spremlja, ali se je število učencev povečalo tako, da primerja število učencev v letu 2022 z izhodiščem, ki je opredeljeno kot največji letni vnos v letih 2017-2019.

99

P3C2I3 - Raizacija ravni kompetenc in obnavljanje stalnega učenja, digitalizacije in posodobitve izobraževanja na Ålandskem polotoku

cilja

Delež posodobljenih tečajev, ki vsebujejo pomembne digitalne elemente v terciarnem izobraževanju na Ålandskem Ålandu

% (odstotek)

10

70

Q4

2024

Delež posodobljenih tečajev, ki vsebujejo obsežne digitalne elemente (tj. vsaj 25 % posameznega tečaja se izvaja na daljavo ali vsaj 30 % učnega gradiva na enem tečaju poteka v digitalni multiformiciji), se poveča z 10 % (obstoječi tečaji v letu 2020, ki izpolnjujejo ciljne zahteve, tj. posodobljeni tečaji z zadostno količino digitalnih elementov) na 70 % vseh univerzitetnih programov, ki se izvajajo na področju programskega izobraževanja in akademskih programov na odprti univerzi na Univerzi v Ålandu.

To ustreza tečajem, ki vključujejo teoretično poučevanje (tečaji, ki vključujejo le poučevanje praktičnih spretnosti, so izključeni iz cilja). Podporni sistemi se digitalizirajo in uskladijo z nacionalnimi registri in podatkovnimi zbirkami. Učitelji in ustrezno podporno osebje se usposabljajo na področju digitalne večobične pedagogike in uporabe novih digitalnih upravnih sistemov. Digitalna oprema in programska oprema univerze Åland se nadgradita in razširita.

K. SESTAVNI DEL P3C3: RAZISKAVE, RAZVOJ IN INOVACIJE, RAZISKOVALNA INFRASTRUKTURA IN PILOTNI PROJEKTI

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive na področju raziskav, razvoja in inovacij. Čeprav je Finska v skladu z evropskim sistemom inovacijskih kazalnikov že več let med vodilnimi na področju inovacij, je v letu 2010 utrpela nazadovanje pri naložbah v dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij, zlasti v smislu naložb zasebnega sektorja v dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij. Drugi izziv, s katerim se sooča Finska, je potreba po okrepitvi sodelovanja znotraj javnih subjektov na področju raziskav, razvoja in inovacij ter med javnimi in zasebnimi subjekti, vključenimi v raziskave, razvoj in inovacije, tudi na mednarodni ravni.

Cilj komponente je prispevati h krepitvi intenzivnosti raziskav, razvoja in inovacij, povečanju deleža izdatkov za raziskave, razvoj in inovacije na Finskem z 2,9 % BDP (2019) na 4 % BDP do leta 2030 ter povečanju ambicioznosti dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij v skladu z nacionalnim načrtom za raziskave, razvoj in inovacije, sprejetim spomladi 2020. V ta namen komponenta predlaga dva svežnja naložb, katerih cilj je spodbujanje zelenega prehoda ter vlaganje v infrastrukturo za raziskave in inovacije, ki podpirata trajnostno rast in digitalizacijo.

Sveženj, ki spodbuja zeleni prehod, vključuje naložbe v podporo projektom vodilnih podjetij, pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc v ključnih sektorjih ter za podporo inovativnim rastočim podjetjem (naložbe 1-4 spodaj). 

Za zagotovitev, da so naložbe v okviru te komponente skladne s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz specifikacije za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti v zvezi s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 30 ; (ii) dejavnosti ki so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, če predvidene emisije niso nižje od ustrezne referenčne vrednosti 31 ; (iii) dejavnosti, povezane z odstranjevanjem odpadkov na odlagališčih, sežigalnicami 32 in obrati za mehansko biološko obdelavo (MBT) 33 , ter (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgotrajno odstranjevanje odpadkov dolgoročno škoduje okolju. V pogojih bo poleg tega navedeno, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Za naslednje ukrepe R & R &I se šteje, da so skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01): (I) navedene ukrepe na področju raziskav in vzorčenja, razvoja in vzorčenja, ki imajo za posledico tehnološko nevtralne rezultate na ravni njihove uporabe; (II) tiste ukrepe R & amp, R &I, ki podpirajo nadomestne možnosti z majhnimi vplivi na okolje, za katere ti ukrepi obstajajo; Ali (iii) tiste ukrepe R & amp, R &I, ki so osredotočeni predvsem na razvoj alternativ z najmanjšimi možnimi vplivi na okolje v sektorju za tiste dejavnosti, za katere ni tehnološko in ekonomsko izvedljive alternative z majhnim vplivom.

Sveženj, ki spodbuja inovacije in raziskovalne infrastrukture, vključuje naložbe za razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur, nacionalnih raziskovalnih infrastruktur in inovacijskih infrastruktur.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države, da se ekonomska politika v zvezi z naložbami osredotoči na raziskave in inovacije, nizkoogljični in energijski prehod ter trajnostni promet (priporočilo 3 2019 za posamezne države) ter da se naložbe osredotočijo na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, trajnostno in učinkovito infrastrukturo ter raziskave in inovacije (priporočilo za posamezne države 3 2020). 

K.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1 (P3C3I1): Sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki spodbuja zeleni prehod - vodilna podjetja

Cilj naložbe je prek sheme, ki jo upravlja podjetje Business Finland, podpirati partnerstva in ekosisteme med podjetji in drugimi raziskovalnimi organizacijami, ki krepijo konkurenčnost podjetij in povečujejo učinkovitost raziskovalnih in razvojnih dejavnosti. Partnerstva, ki se financirajo, se osredotočajo na področja dejavnosti, ki podpirajo zeleni prehod.

Naložba vključuje podporo oblikovanju novih sektorjev, proizvodov, podjetij in poslovnih modelov ter uporabo rezultatov raziskav univerz, univerz uporabnih znanosti in raziskovalnih inštitutov za potrebe podjetij. Partnerstva znatno spodbujajo druga nacionalna sredstva za raziskave, razvoj in inovacije, lastne naložbe podjetij na področju raziskav, razvoja in inovacij ter uporabo sredstev EU in drugih mednarodnih sredstev. Pričakuje se, da bodo prilagodljiva partnerstva in ekosistemi med podjetji in raziskovalnimi organizacijami ter drugimi akterji na področju raziskav, razvoja in inovacij okrepili konkurenčnost podjetij in industrije ter izboljšali produktivnost.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 2 (P3C3I2): Sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki spodbuja zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)

Cilj naložbe je prek sheme, ki jo upravlja finska akademija, spodbuditi dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki podpirajo zeleni prehod, s poudarkom na ključnih sektorjih in tehnologijah zelenega prehoda, da bi spodbudili uporabo in izmenjavo znanja ter izboljšali kakovost in učinkovitost partnerstev in ekosistemov. Merila za upravičenost/izbiro zahtevajo, da so raziskave usmerjene v nizkoogljično gospodarstvo ter prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje. Sistem zajema vsa področja znanosti in sektorjev, vključno z vodikovim gospodarstvom, bioproizvodi visoke vrednosti in energetskimi sistemi brez emisij ter kompetencami na področju analize podatkov in družbenih ved.

Ukrep vključuje ukrepe za okrepitev obstoječih raziskovalnih skupin, povečanje ravni strokovnega znanja, tudi zunaj obstoječih raziskovalnih skupin, in podporo obnovi poslovnih dejavnosti. Naložbe ključnih sektorjev in tehnologij v raziskave, razvoj in inovacije prav tako krepijo partnerstva in ekosisteme akterjev na področju raziskav, razvoja in inovacij. Ukrep zagotavlja podporo raziskovalnim organizacijam, kot so visokošolske ustanove ali raziskovalni inštituti.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.



Naložba 3 (P3C3I3): Sveženj financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki spodbuja zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Business Finland)

Cilj te naložbe je prek sheme, ki jo upravlja podjetje Finland, spodbuditi dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki podpirajo zeleni prehod, s poudarkom na ključnih sektorjih in tehnologijah zelenega prehoda, da bi spodbudili uporabo in izmenjavo strokovnega znanja ter izboljšali kakovost in učinkovitost partnerstev in ekosistemov. Sistem zajema vsa področja znanosti in sektorjev, vključno z gospodarstvom vodika, bioproizvodi visoke vrednosti in energetskimi sistemi brez emisij, ter kompetence za analizo podatkov in družbene vede, povezane z odpornostjo na podnebne spremembe in prilagajanjem nanje.

Ukrep vključuje ukrepe za okrepitev obstoječih raziskovalnih skupin, povečanje ravni strokovnega znanja, tudi zunaj obstoječih raziskovalnih skupin, in podporo obnovi poslovnih dejavnosti. Naložbe ključnih sektorjev in tehnologij v raziskave, razvoj in inovacije prav tako krepijo partnerstva in ekosisteme akterjev na področju raziskav, razvoja in inovacij. Ukrep zagotavlja podporo zasebnim in javnim raziskovalnim organizacijam ter podjetjem ali občinam. Njegov cilj je zlasti zagotoviti podporo projektom vodilnim podjetjem, izbranim v okviru naložbe 1 zgoraj.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4 (P3C3I4): Sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - podpora inovativnim rastočim podjetjem

Cilj naložbe je prek sheme, ki jo upravlja podjetje, povečati naložbe malih in srednjih podjetij v raziskave, razvoj in inovacije ter izboljšati njihovo pripravljenost na digitalni in zeleni prehod. Pričakuje se tudi, da bo naložba okrepila podjetja, ki temeljijo na raziskavah, in sicer z razvojem ugotovitev visokošolskih ustanov in raziskovalnih inštitutov v nova podjetja, ki podpirajo prehod na zeleno gospodarstvo.

Ukrep vključuje ciljno usmerjeno podporo podjetjem z velikim potencialom rasti, ki razvijajo rešitve za prehod na zeleno gospodarstvo, da bi spodbudili rast podjetij, ki se že ukvarjajo z izvozom, in povečali število izvoznih podjetij. Podpora izbranim podjetjem vključuje financiranje dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij, svetovanje in obveščanje ter stike na ciljnih trgih.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 5 (P3C3I5): Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Lokalne raziskovalne infrastrukture

Cilj te naložbe je prek sheme, ki jo upravlja finska akademija, financirati obnovo in razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur. Zajema vse veje znanosti in raziskav. Poudarek je na ciljih zelenega in digitalnega prehoda. Pri merilih za izbor se upoštevajo izkušnje, pridobljene pri izbiri projektov za nacionalne raziskovalne infrastrukture (Naložbe 6 spodaj).

Ukrep vključuje finančno podporo za izgradnjo lokalne raziskovalne infrastrukture, na primer za nakup opreme in sistemov, oblikovanje ali posodabljanje storitev. Ukrep podpira tudi cilje nacionalne strategije za raziskovalno infrastrukturo, ki zajema vsa področja znanosti, s poudarkom na zelenem prehodu in digitalizaciji. Poseben poudarek je na krepitvi raziskovalnih infrastruktur v skladu s strategijami in profili gostiteljskih inštitutov, kot so univerze, univerze uporabnih znanosti, raziskovalni inštituti in druge raziskovalne organizacije. Nazadnje, naložba prispeva h krepitvi odprtosti in interoperabilnosti raziskovalnih infrastruktur različnih akterjev (univerz, univerz uporabnih znanosti, raziskovalnih inštitutov, podjetij in drugih akterjev na področju raziskav, razvoja in inovacij).

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 6 (P3C3I6): Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - nacionalne raziskovalne infrastrukture

Cilj te naložbe je prek sheme, ki jo upravlja finska akademija, financirati obnovo in razvoj nacionalnih raziskovalnih infrastruktur s poudarkom na ciljih zelenega in digitalnega prehoda.

Ukrep vključuje zagotavljanje finančne podpore za izgradnjo nacionalnih raziskovalnih infrastruktur, na primer za nakup opreme in sistemov, oblikovanje ali posodabljanje storitev. Vsaj 40 % vrednosti naložbe se dodeli dejavnostim na področju raziskav, razvoja in inovacij, povezanih z digitalizacijo. Ukrep podpira tudi revizijo meril za dodelitev nepovratnih sredstev za raziskovalno infrastrukturo akademije Finske v skladu s cilji nacionalne strategije za raziskovalno infrastrukturo s poudarkom na zelenem prehodu in digitalizaciji. Nazadnje, naložba prispeva h krepitvi odprtosti in interoperabilnosti raziskovalnih infrastruktur različnih akterjev (univerz, univerz uporabnih znanosti, raziskovalnih inštitutov, podjetij in drugih akterjev na področju raziskav, razvoja in inovacij).

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 7 (P3C3I7): Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - konkurenčno financiranje za inovacijske infrastrukture

Cilj naložbe je prek sheme, ki jo upravlja podjetje Business Finland, podpirati razvoj preskusnih okolij (inovacijske infrastrukture) s poudarkom na ciljih zelenega in digitalnega prehoda. Cilj je tudi povečati odprtost in interoperabilnost raziskovalnih in inovacijskih infrastruktur.

Ukrep vključuje podporo razvoju okolja, potrebnega za razvoj in preskušanje rešitev, ki spodbujajo ogljično nevtralnost in digitalizacijo v dejanskih pogojih za uporabnike. Takšna okolja lahko vključujejo različne raziskovalne infrastrukture mest, občin in drugih javnih akterjev ali inovacijska okolja, ki jih skupaj zgradijo podjetja in drugi akterji.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

K.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki

(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Bazna črta

Cilj

Q

leto

100

P3C3I1 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki spodbuja zeleni prehod - vodilna podjetja

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za projekte vodilnih podjetij

Objava povabila k oddaji prijav s strani podjetja Business Finland

 

 

 

Q2

2022

Podjetje Business Finland objavi razpis za zbiranje prijav za projekte vodilnih podjetij. Merila za upravičenost/izbiro zahtevajo, da so raziskave usmerjene v nizkoogljično gospodarstvo ter prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje v skladu s področjem ukrepanja 022 iz Priloge VI k uredbi o RRF. Merila za izbor bodo zagotavljala tudi, da bodo izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, se ne financirajo. Projekt, ki ga predlaga podjetje, vključeno v sistem EU za trgovanje z emisijami, se lahko financira le, če znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov.

101

P3C3I— RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki spodbuja zeleni prehod - vodilna podjetja

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev za projekte vodilnih podjetij

 

Številka

0

5

Q4

2023

Obvestilo Business Finland o dodelitvi vsaj 5 nepovratnih sredstev za projekte vodilnih podjetij, izbrane v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v mejniku 100.

102

P3C3I— RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki spodbuja zeleni prehod - vodilna podjetja

cilja

Delež zaključenih projektov vodilnih podjetij

% (odstotek)

0

90

Q4

2025

Vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz ključne točke 100, se zaključi, kot je razvidno iz predhodnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Ti zneski ustrezajo proračunski obveznosti v višini najmanj 90000000 EUR od zneska 100000000 EUR, dodeljenega ukrepu.

103

P3C3I - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za raziskovalne projekte, namenjene povečanju kompetenc v ključnih sektorjih, ki ga je objavila finska akademija

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav s strani finske akademije

 

 

 

Q4

2021

Finska akademija objavi prvi razpis za zbiranje prijav za financiranje raziskav s poudarkom na ključnih sektorjih in tehnologijah zelenega prehoda, da bi spodbudila uporabo in izmenjavo znanja ter izboljšala kakovost in učinkovitost partnerstev in ekosistemov. Merila za upravičenost/izbiro zahtevajo, da so raziskave usmerjene v nizkoogljično gospodarstvo ter prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje v skladu s področjem ukrepanja 022 iz Priloge VI k uredbi o RRF. Sistem zajema vsa področja znanosti in sektorjev, vključno z vodikovim gospodarstvom, bioproizvodi visoke vrednosti in energetskimi sistemi brez emisij ter kompetencami na področju analize podatkov in družbenih ved. Merila za izbor bodo zagotavljala tudi, da bodo izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

104

P3C3I - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev finski akademiji za raziskovalne projekte, namenjene povečanju kompetenc v ključnih sektorjih

 

Številka

0

25

Q2

2023

Uradno obvestilo akademije Finske o dodelitvi najmanj 25 nepovratnih sredstev za raziskovalne projekte, izbrane v skladu z merili iz ključne točke 103. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v mejniku 103.

105

P3C3I - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)

cilja

Delež zaključenih ključnih sektorskih raziskovalnih projektov, ki jih je dodelila Finska akademija

 

% (odstotek)

0

90

Q4

2025

Vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisov za zbiranje prijav iz ključne točke 103, se zaključi, kot je razvidno iz predhodnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 40500000 EUR od 45000000 EUR, dodeljenih za ukrep.

106

P3C3I3 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska)

Mejnik

Publikacija Business Finland o razpisu za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, namenjenih povečanju kompetenc v ključnih sektorjih

Objava povabila k oddaji prijav s strani podjetja Business Finland

Q2

2022

Podjetje Finski objavi razpis za zbiranje prijav za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, katerih cilj je povečati kompetence v ključnih sektorjih zelenega prehoda, kot so vodikovo gospodarstvo, bioproizvodi visoke vrednosti in brezemisijski energetski sistemi ter kompetence na primer pri analizi podatkov in družbenih vedah, povezanih z odpornostjo na podnebne spremembe in prilagajanjem nanje. Merila za upravičenost/izbiro zahtevajo, da so raziskave usmerjene v nizkoogljično gospodarstvo ter prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje v skladu s področjem ukrepanja 022 iz Priloge VI k uredbi o RRF. Merila za izbor bodo zagotavljala tudi, da bodo izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, se ne financirajo. Projekt, ki ga predlaga podjetje, vključeno v sistem EU za trgovanje z emisijami, se lahko financira le, če znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov.

107

P3C3I3 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska)

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev podjetju Business Finland za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, katerih cilj je povečanje kompetenc v ključnih sektorjih

 

Številka

0

10

Q4

2023

Obvestilo Business Finland o dodelitvi vsaj 10 nepovratnih sredstev za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, izbrane v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v mejniku 106.

108

P3C3I3 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska)

cilja

Delež zaključenih projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij v ključnih sektorjih, ki jih je dodelila Finska Business

 

% (odstotek)

0

90

Q4

2025

Vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz mejnika 106, se zaključi, kot je razvidno iz predhodnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 24300000 EUR od 27000000 EUR, dodeljenih za ukrep.

109

P3C3I4 — RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij v podporo zelenemu prehodu - Podpora inovativnim rastočim podjetjem

Mejnik        

Objava razpisa za zbiranje prijav za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki podpirajo inovativna rastoča podjetja, s strani podjetja Business Finland

Objava povabila k oddaji prijav s strani podjetja Business Finland

Q2

2022

Podjetje Finski objavi razpis za zbiranje prijav za sredstva za raziskave, razvoj in inovacije, namenjena podpori inovativnim rastočim podjetjem. Merila za upravičenost/izbiro zahtevajo, da so raziskave usmerjene v nizkoogljično gospodarstvo ter prilagajanje podnebnim spremembam in odpornost nanje v skladu s področjem ukrepanja 022 iz Priloge VI k uredbi o RRF.

Merila za izbor bodo zagotavljala tudi, da bodo izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, se ne financirajo. Projekt, ki ga predlaga podjetje, vključeno v sistem EU za trgovanje z emisijami, se lahko financira le, če znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov.

110

P3C3I4 — RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij v podporo zelenemu prehodu - Podpora inovativnim rastočim podjetjem

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev za podporo inovativnim rastočim podjetjem

 

Številka

0

25

Q4

2023

Uradno obvestilo Business Finland o dodelitvi najmanj 25 nepovratnih sredstev za podporo inovativnim rastočim podjetjem v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v mejniku 109.

111

P3C3I4 — RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij v podporo zelenemu prehodu - Podpora inovativnim rastočim podjetjem

cilja

Delež zaključenih projektov za inovativna rastoča podjetja

 

% (odstotek)

0

90

Q4

2025

Vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz ključne točke 109, se zaključi, kar je razvidno iz predhodnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 18000000 EUR od zneska 20000000 EUR, dodeljenega ukrepu.

112

P3C3I5 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Lokalne raziskovalne infrastrukture

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za obnovo in razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur

Objava povabila k oddaji prijav s strani finske akademije

Q2

2022

Finska akademija objavi razpis za zbiranje prijav za razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur. Merila za upravičenost zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, se ne financirajo. Projekt, ki ga predlaga podjetje, vključeno v sistem EU za trgovanje z emisijami, se lahko financira le, če znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov. Merila za izbor vključujejo učinek projektov na trajnostni razvoj, zeleni prehod in digitalizacijo.

113

P3C3I5 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Lokalne raziskovalne infrastrukture

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev za obnovo in razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur

 

Številka

0

12

Q4

2022

Uradno obvestilo akademije Finske o dodelitvi vsaj 12 nepovratnih sredstev za projekte, izbrane v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v mejniku 112.

114

P3C3I5 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Lokalne raziskovalne infrastrukture

cilja

Delež zaključenih projektov lokalne raziskovalne infrastrukture

 

% (odstotek)

0

90

Q4

2025

Vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz mejnika 112, se zaključi, kot je razvidno iz predhodnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 27000000 EUR od 30000000 EUR, dodeljenih za ukrep.

115

P3C3I6 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Nacionalne raziskovalne infrastrukture

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za obnovo in razvoj nacionalnih raziskovalnih infrastruktur

Objava povabila k oddaji prijav s strani finske akademije

Q2

2021

Finska akademija objavi razpis za zbiranje prijav za nacionalne raziskovalne infrastrukture. Merila za upravičenost zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, se ne financirajo. Projekt, ki ga predlaga podjetje, vključeno v sistem EU za trgovanje z emisijami, se lahko financira le, če znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov. Merila za izbor vključujejo učinek projektov na trajnostni razvoj, zeleni prehod in digitalizacijo. Pri izbiri projektov se zagotovi tudi, da se vsaj 8000000 EUR dodeli v skladu s področjem ukrepanja 009a (naložbe v digitalne raziskovalne in inovacijske dejavnosti) iz Priloge VII k uredbi o RRF.

116

P3C3I6 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Nacionalne raziskovalne infrastrukture

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev za obnovo in razvoj nacionalnih raziskovalnih infrastruktur

 

Številka

0

6

Q2

2022

Uradno obvestilo akademije Finske o dodelitvi vsaj šestih nepovratnih sredstev za projekte, izbrane v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v mejniku 115.

117

P3C3I6 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Nacionalne raziskovalne infrastrukture

cilja

Delež zaključenih nacionalnih projektov raziskovalne infrastrukture

 

% (odstotek)

0

90

Q4

2025

Vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz mejnika 115, se zaključi, kot je razvidno iz predhodnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 18000000 EUR od zneska 20000000 EUR, dodeljenega ukrepu.

118

P3C3I7 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - konkurenčno financiranje za inovacijske infrastrukture

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za razvoj inovacijske infrastrukture

Objava povabila k oddaji prijav s strani podjetja Business Finland

Q2

2022

Podjetje Finski objavi razpis za zbiranje prijav za razvoj inovacijske infrastrukture. Merila za upravičenost/izbiro zagotavljajo, da je intervencija osredotočena na spodbujanje elementov, ki so neposredno povezani z digitalizacijo podjetij (v skladu s področjem posredovanja 019 iz Priloge VII k uredbi o enotnem skladu za reševanje). Merila za upravičenost zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Projekti, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv, se ne financirajo. Projekt, ki ga predlaga podjetje, vključeno v sistem EU za trgovanje z emisijami, se lahko financira le, če znatno zmanjša emisije toplogrednih plinov.

119

P3C3I7 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - konkurenčno financiranje za inovacijske infrastrukture

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev za razvoj inovacijske infrastrukture

 

Številka

0

4

Q4

2023

Obvestilo Business Finland o dodelitvi vsaj štirih nepovratnih sredstev za projekte, izbrane v skladu z merili za upravičenost/izbiro, določenimi v mejniku 118.

120

P3C3I7 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - konkurenčno financiranje za inovacijske infrastrukture

cilja

Delež zaključenih inovacijskih infrastrukturnih projektov

 

% (odstotek)

0

90

Q4

2025

Vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisa za zbiranje prijav iz mejnika 118, se zaključi, kot je razvidno iz predhodnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. To ustreza proračunski obveznosti v višini najmanj 22500000 EUR od zneska 25000000 EUR, dodeljenega ukrepu.

   

L. SESTAVNI DEL P3C4: KREPITEV KONKURENČNOSTI IN SPODBUJANJE RASTI V SEKTORJIH, KI JIH JE PRIZADELA KRIZA

Cilj te komponente finskega načrta za okrevanje in odpornost je povečati izvozne zmogljivosti s sektorskimi naložbami, ki temeljijo na prednostih Finske in potencialu mednarodnega trga. Drugi cilj je podpora oživitvi in trajnostni obnovi kulturne in ustvarjalne industrije. Kulturni in ustvarjalni sektor imata ustvarjalno strokovno znanje ter ustvarjata in komercializacijo intelektualne lastnine. To spodbuja inovacije in ustvarja dodano vrednost tudi v drugih sektorjih. Poleg tega ukrepi v tej komponenti podpirajo obnovo finske turistične industrije, da bi se povečal izvoz storitev. Finska mala in srednja podjetja predstavljajo le 16 % izvoza, kar je manj od primerljivih držav. Mednarodni poslovni razvoj MSP in komercializacija inovacij pogosto zahtevata dodatna finančna sredstva, ki jih v številnih malih in srednjih podjetjih primanjkuje. Ustvarjalne in kulturne industrije ter turizem imajo še en potencial za podporo rasti izvoza, zlasti na področju storitev.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezne države št. 3 2020 o sprejetju ukrepov za zagotavljanje likvidnosti realnemu gospodarstvu, zlasti malim in srednjim podjetjem, zagonu zrelih javnih naložbenih projektov in spodbujanju zasebnih naložb za spodbujanje gospodarskega okrevanja ter osredotočanje naložb v zeleni in digitalni prehod, zlasti v čisto in učinkovito proizvodnjo in uporabo energije, trajnostno in učinkovito infrastrukturo ter raziskave in inovacije.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

L.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1 (P3C4I1): Program za pospeševanje rasti za mala podjetja

Cilj teh naložb je pospešiti rast finskih mikro in malih podjetij ter okrepiti njihove zmogljivosti za internacionalizacijo.

Naložba vključuje zagotavljanje nepovratnih sredstev za razvoj podjetij mikro in malim podjetjem. Ključna merila za upravičenost/izbiro projektov vključujejo spodbujanje novih digitalnih rešitev, zeleni prehod in z njimi povezane dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2 (P3C4I2): Ključni programi za mednarodno rast

Cilj te naložbe je podpreti mednarodno rast podjetij s posebnimi nepovratnimi sredstvi za razvoj.

Naložbo sestavljajo naslednji ukrepi:

I.program za spodbujanje nizkoogljičnega krožnega gospodarstva in digitalne prenove v industriji ter za povečanje izvoza industrijskih storitev;

II.ekosistem prevoza težkih električnih vozil;

III.subvencije za preusmeritev in javna naročila; Pričakuje se, da bo 80 % dodeljenih sredstev dodeljenih kot subvencije za nakup novih plinskih in električnih tovornjakov ter električnih avtomobilov, 20 % dodeljenih sredstev pa naj bi podprlo pretvorbo obstoječih avtomobilov, kombiniranih vozil in težkih vozil s plinom in etanolom;

IV.strokovno znanje in tehnologija na področju zdravja in dobrega počutja; To je namenjeno podpori pobudam, vključenim v časovni načrt strategije za rast zdravstvenega sektorja, katerih cilj je razviti ekosisteme v zdravstvenem sektorju ter nove rešitve in inovacije za izvozne trge;

V.program za rast in izvoz strokovnega znanja o vodi; To je namenjeno spodbujanju oblikovanja, poskusnega izvajanja in internacionalizacije tehnologij, metod, konceptov storitev in rešitev v sektorju gospodarjenja z vodami.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3 (P3C4I3): Podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

Cilj teh naložb je podpreti rast kulturnega in ustvarjalnega sektorja kot močnega potencialnega gonila prihodnje gospodarske rasti.

Naložba vključuje zagotavljanje podpore v obliki nepovratnih sredstev subjektom, ki delujejo v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Večina finančne podpore (75 % dodeljenih sredstev) je namenjena podjetjem in organizacijam v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih za razvoj inovativnih modelov storitev, proizvodnje in delovanja ter za krepitev mednarodne konkurenčnosti zadevnih sektorjev in subjektov. Preostanek (25 %) dodeljenih sredstev se uporabi kot razvojno in pilotno financiranje za podporo inovacijam in novemu sodelovanju v podjetjih v ustvarjalnem gospodarstvu.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4 (P3C4I4): Podpiranje trajnostne in digitalne rasti v turističnem sektorju

Cilj naložbe je spodbuditi trajnostno rast in inovacije v turističnem sektorju.

Naložba vključuje nakupe storitev za načrtovanje, razvoj in izvajanje digitalnega kalkulatorja ogljičnega odtisa za turistične storitve, svežnjev trajnostnih turističnih storitev, nacionalni poslovni model za na znanju temelječe programe upravljanja in mentorstva za turistična podjetja in regije za podporo trajnostnemu in digitalnemu prehodu. Poleg tega naložba vključuje nakupe storitev za razvoj podatkovnega vozlišča Visit Finland Data Hub in drugih digitalnih storitev (platforma STF in visitfinland.com) z vključevanjem in odprtimi vmesniki v celovit in skladen ekosistem potovalnih podatkov. Naložba vključuje tudi financiranje R &I za raziskovalne, eksperimentalne in razvojne projekte, ki podpirajo komercializacijo turističnih podjetij in inovacij.

Naložba se izvede do 30. junija 2025.

L.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Cilj

Q

leto

121

P3C4I1 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - program za pospeševanje rasti

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za podporo zmogljivostim podjetij za internacionalizacijo

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav

 

 

 

Q2

2022

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za podporo zmogljivostim podjetij za internacionalizacijo. Merila za upravičenost/izbiro zagotavljajo, da imajo izbrani projekti pomemben digitalizacijski učinek, vključno zlasti z uporabo digitalne tehnologije in metod delovanja pri poslovanju malih podjetij in dejavnostih internacionalizacije.

122

P3C4I1 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - program za pospeševanje rasti

Mejnik

Dodelitev nepovratnih sredstev za vse projekte za zmogljivosti internacionalizacije podjetij

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev

Q4

2024

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za projekte, izbrane v okviru razpisov za zbiranje prijav. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v točki 121.

123

P3C4I1 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - program za pospeševanje rasti

cilja

Dokončanje podprtih projektov za internacionalizacijo podjetij

 

Številka

0

240

Q2

2026

Dokonča se najmanj 240 projektov, podprtih v okviru razpisov za zbiranje prijav iz točke 122, kot je razvidno iz končnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta.

124

P3C4I2 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - ključni programi za mednarodno rast

Mejnik

Objava prvih treh razpisov za zbiranje prijav v okviru ključnih programov za mednarodno rast

Objava prvih treh razpisov za zbiranje prijav

 

Q2

2022

Objavijo se vsaj trije razpisi za zbiranje prijav za ključne programe za mednarodno rast, vključno z:

·Spodbujanje nizkoogljičnega krožnega gospodarstva in digitalne prenove v industriji ter povečanje izvoza industrijskih storitev;

·Ekosistem prevoza težkih električnih vozil;

·Subvencije za predelavo vozil in nakup vozil, pri katerih se pričakuje, da bo 80 % sredstev dodeljenih subvencijam za nove plinske in električne tovornjake ter električne avtomobile in 20 % subvencijam za pretvorbo plina in etanola za obstoječe avtomobile, kombinirana vozila in težka vozila;

·Strokovno znanje in tehnologija na področju zdravja in dobrega počutja v podporo časovnemu načrtu strategije za rast zdravstvenega sektorja;

·Program za rast in izvoz strokovnega znanja na področju upravljanja voda.

Merila za upravičenost zagotavljajo, da so projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahteve glede skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

125

P3C4I2 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - ključni programi za mednarodno rast

Mejnik

Dodelitev nepovratnih sredstev za vse projekte v okviru ključnih programov za mednarodno rast

 Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev

Q4

2023

Obvestilo o dodelitvi vseh nepovratnih sredstev za projekte, izbrane v okviru razpisov za zbiranje prijav. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v točki 124.

126

P3C4I2 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - ključni programi za mednarodno rast

cilja

Število subjektov, ki so prejeli podporo v okviru razpisov za zbiranje prijav

 

Številka

0

550

Q4

2025

Najmanj 550 subjektov (vključno z organizacijami in fizičnimi osebami) prejme podporo v okviru razpisov za zbiranje prijav iz ključne točke 125, kot je razvidno iz predhodnih ali končnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta, prve registracije vozil (za subvencije za javna naročila vozil) ali računov za obnovitvena dela (za subvencije za predelavo vozil).

127

P3C4I3 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

Mejnik

Objava dveh razpisov za zbiranje prijav za projekte, ki podpirajo obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, za razvojno pomoč in pilotno pomoč

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za razvojno pomoč in prvega razpisa za zbiranje prijav za pilotno pomoč

Q4

2021

Prva dva razpisa za zbiranje prijav (eden razpis za prijavo na Finskem in eno ministrstvo za izobraževanje in kulturo) se objavita z namenom oživitve, rasti in internacionalizacije ustvarjalnih industrij s poudarkom na digitalni preobrazbi in inovacijah. Merila za upravičenost/izbiro zagotavljajo, da se projekti osredotočajo na spodbujanje digitalizacije podjetij (v skladu s področjem ukrepanja 015 v Prilogi VII k uredbi o RRF). Merila za izbor bodo zagotavljala tudi, da bodo izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

128

P3C4I3 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev za projekte, ki podpirajo obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

 

Številka

0

145

Q4

2024

Obvestilo o dodelitvi nepovratnih sredstev za najmanj 145 projektov, izbranih v okviru vseh razpisov za zbiranje prijav. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbiro iz mejnika 127.

129

P3C4I3 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

cilja

Delež zaključenih projektov za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

 

% (odstotek)

0

90

Q4

2025

Vsaj 90 % projektov, podprtih v okviru razpisov za zbiranje prijav iz mejnika 128, se zaključi, kot je razvidno iz predhodnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta.

130

P3C4I4 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - podpiranje trajnostne in digitalne rasti v turističnem sektorju

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij v turističnem sektorju

Objava prvega razpisa Business Finland

 

 

 

Q2

2022

Podjetje Finski objavi prvi razpis za zbiranje prijav za raziskovalni razvoj & financiranje inovacij v turističnem sektorju. Izbirna merila se osredotočajo na spodbujanje trajnostne rasti in inovacij v turističnem sektorju. Financiranje je usmerjeno v raziskovalne, eksperimentalne in razvojne projekte, ki podpirajo komercializacijo turističnih podjetij in inovacij, na primer na področju digitalnega in zelenega prehoda, predvidevanja in predvidevanja, trajnostnega turizma, virtualnega turizma in razumevanja potrošnikov. Merila za upravičenost/izbiro zagotavljajo, da se projekti osredotočajo na spodbujanje digitalizacije podjetij (v skladu s področjem ukrepanja 015 v Prilogi VII k uredbi o RRF). Merila za izbor bodo zagotavljala tudi, da bodo izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

131

P3C4I4 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - podpiranje trajnostne in digitalne rasti v turističnem sektorju

cilja

Število subjektov, ki so prejeli podporo za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij na področju turizma

 

Številka

0

35

Q2

2025

Najmanj 35 subjektov (turistična podjetja, visokošolske ustanove, raziskovalni inštituti) prejme podporo v okviru projektov, izbranih v okviru vseh razpisov za zbiranje prijav, kot je razvidno iz končnih poročil o projektih, ki jih predložijo upravičenci projekta. Vsi razpisi temeljijo na merilih za upravičenost/izbor, navedenih v točki 130.

132

P3C4I4 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - podpiranje trajnostne in digitalne rasti v turističnem sektorju

cilja

Delež podjetij in regij v programu Sustainable Travel Finland, ki so se zavezale k uporabi kalkulatorja ogljičnega odtisa

 

% (odstotek)

0

45

Q4

2024

Vsaj 45 % turističnih podjetij in regij, zavezanih programu Sustainable Travel Finland, uporabi nacionalni kalkulator digitalnega ogljičnega odtisa za turistične storitve.

Nacionalni kalkulator odtisa za turistične storitve omogoča merjenje vpliva turističnih storitev na podnebje v skladu s pristopom iz nacionalne strategije za turizem in digitalnega načrta za turizem visit Finland Finland.

STEBER 4: Izboljšanje razpoložljivosti storitev socialnega varstva in zdravstvenega varstva ter povečanje stroškovne učinkovitosti

M. SESTAVNI DEL P4C1: IZBOLJŠANJE RAZPOLOŽLJIVOSTI STORITEV SOCIALNEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA TER POVEČANJE STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI

Ta komponenta finskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava več izzivov, povezanih z razpoložljivostjo in stroškovno učinkovitostjo storitev socialnega varstva in zdravstvenega varstva. Dostop do socialnih in zdravstvenih storitev na Finskem je razdrobljen. Razdrobljenost storitvenega sistema in njegovih digitalnih rešitev predstavlja izziv za razvoj potrebnih odzivov za obravnavanje zdravstvenih in socialnih potreb prebivalstva. Zato je cilj te komponente izboljšati dostop do zdravstvenih in socialnih storitev po vsej državi ter odpraviti zaostanke pri zagotavljanju storitev, povezanih s pandemijo COVID-19. Komponenta prispeva k izvajanju sedemdnevne reforme jamstva za oskrbo, ki vključuje skrajšanje rokov za nenujno zdravstveno varstvo v primarnem zdravstvenem varstvu na sedem dni od sedanjega trimesečnega roka. Prispeva tudi k izboljšanju jamstva za osnovno oskrbo, zmanjševanju neenakosti, osredotočanju na zgodnejše odkrivanje in učinkovito preprečevanje ter krepitvi kakovosti in stroškovne učinkovitosti zdravstvenih in socialnih storitev. Nadaljnji cilj je izboljšati delovne pogoje in dobro počutje zdravstvenih in socialnih delavcev. Komponenta vključuje reformo in naložbe, ki se medsebojno krepijo. Reforma prispeva k pripravi socialne reforme in reforme zdravstvenega varstva. Naložbe prispevajo k: (I) izvajanje jamstva za oskrbo (vključno z varstvom duševnega zdravja) in zmanjšanje zaostankov pri zagotavljanju storitev, ki so posledica pandemije COVID-19; (II) krepitev preprečevanja in zgodnjega prepoznavanja socialnih in zdravstvenih potreb v okviru izvajanja jamstva za oskrbo; (III) krepitev baze znanja in izboljšanje smernic za podporo stroškovni učinkovitosti socialnih in zdravstvenih storitev; (IV) uvajanje digitalnih inovacij v obliki storitve jamstva za oskrbo; In (v) uvedba digitalnega informacijskega sistema, osredotočenega na posameznika, na Ålandskem polotoku.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države o izboljšanju stroškovne učinkovitosti in enakega dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev (priporočilo za posamezne države 1 2019) ter obravnavanju pomanjkanja zdravstvenih delavcev za okrepitev odpornosti zdravstvenega sistema in izboljšanje dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev (priporočilo za posamezne države 1 2020).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

M.1    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (P4C1R1): Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo

Cilj tega ukrepa je v okviru priprav na socialno reformo in reformo zdravstvenega varstva izboljšati dostopnost zdravstvenih in socialnih storitev s spodbujanjem izvajanja jamstva za oskrbo. Ta reforma zagotavlja podporo za naslednje dejavnosti: (I) izvajanje jamstva za oskrbo in krepitev zagotavljanja storitev; (II) okrepijo preprečevanje in zgodnje prepoznavanje socialnih in zdravstvenih potreb ter (iii) okrepijo bazo znanja in izboljšajo smernice za podporo stroškovni učinkovitosti socialnih in zdravstvenih digitalnih rešitev.

Zakon o izvajanju reforme zdravstvenih, socialnih in reševalnih služb ter o začetku veljavnosti povezane zakonodaje naj bi začel veljati 1. julija 2021. Reforma obsega sprejetje številnih zakonodajnih aktov za reformo sistema socialnega varstva in zdravstvenega varstva na Finskem, na podlagi katerih bo vzpostavljenih 22 regionalnih socialnih območij. Socialnovarstvena območja so odgovorna za zagotavljanje socialnih, zdravstvenih in reševalnih služb. Začnejo delovati do 1. januarja 2023.

Reforma se izvede do 30. junija 2023.

Naložba 1 (P4C1I1): Spodbujanje izvajanja jamstva za oskrbo in zmanjšanje zaostankov pri storitvah zaradi pandemije COVID-19

Cilj te naložbe je zmanjšati zaostanek pri zagotavljanju zdravstvenih storitev in zdravljenja dolgotrajne oskrbe.

Ukrep vključuje podporo za: (I) racionalizacijo postopkov oskrbe, rehabilitacije in storitev ter uvedbo novih in učinkovitejših, večdisciplinarnih in večpoklicnih pristopov, usmerjenih k strankam; Ter (ii) razvoj socialnih in zdravstvenih storitev ter izboljšanje njihove dostopnosti in odzivnosti na potrebe ranljivih oseb. Za izboljšanje razpoložljivosti osnovnih storitev je potreben sistematičen razvoj operativnih modelov in trajna sprememba njihovega izvajanja. Projekti spodbujajo razpoložljivost socialnih in zdravstvenih storitev z uporabo inovativnih operativnih modelov, ki so se izkazali za učinkovite, kot so svetovanje strankam in storitve, zdravniški obiski na kraju samem in zdravstvene storitve na daljavo.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 2 (P4C1I2): Krepitev preprečevanja in zgodnjega odkrivanja zdravstvenih težav

Cilj teh naložb je uvedba novih medsektorskih pristopov za spodbujanje vključevanja, spodbujanje zdravja in dobrega počutja ter krepitev preprečevanja in zgodnjega odkrivanja kot načina za spodbujanje izvajanja jamstva za oskrbo.

Ukrep je sestavljen iz podpore na nacionalni ravni za: (I) revizije dobrobiti; (II) analizo dobrega počutja in zdravja ljudi; (III) nova orodja za samopomoč (vključno z metodami za spodbujanje duševnega zdravja), ki se lahko uporabljajo samostojno; In (iv) službe za napotitve. Ukrep vključuje tudi podporo na regionalni ravni za integrirano večsektorsko upravljanje storitev, vključno s socialnimi in zdravstvenimi storitvami ter kulturnimi, športnimi in naravovarstvenimi storitvami.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 3 (P4C1I3): Krepitev baze znanja in odločanje na podlagi dokazov za povečanje stroškovne učinkovitosti storitev socialnega varstva in zdravstvenega varstva

Cilj te naložbe je povečati kakovost in stroškovno učinkovitost socialnih in zdravstvenih storitev s spodbujanjem raziskav o dobrih praksah ter razviti učinkovito spremljanje in analizne metode.

Ukrep vključuje podporo za: (I) izvajanju ukrepov za spremljanje jamstva za oskrbo in odpravljanju informacijskih vrzeli, ugotovljenih med krizo zaradi COVID-19; (II) krepitev uporabe informacij o stroških in stroškovni učinkovitosti pri odločanju, načrtovanju, usmerjanju in proizvodnji storitev na socialnem in zdravstvenem področju; (III) razvoj raziskav za izboljšanje učinkovitosti socialnega in zdravstvenega sistema, s čimer bi se izboljšala kakovost storitev, ter (iv) razvoj mehanizma za oceno socialno-ekonomskega učinka in delovnih metod za podporo socialnemu odločanju pri nadaljnjem ukrepanju po krizi zaradi COVID-19.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4 (P4C1I4): Uvajanje digitalnih inovacij za storitve socialnega varstva in zdravstvenega varstva

Cilj te naložbe je zagotoviti digitalne rešitve za podporo razvoju socialnih in zdravstvenih storitev ter spodbujati izvajanje jamstva za oskrbo.

Ukrep vključuje zagotavljanje digitalnih rešitev za: (I) povečanje učinkovite rabe virov in lažji dostop do storitev, vključno s hitrejšo oceno potreb po oskrbi in napotitvijo ter omogočanjem bolj oddaljenih diagnoz, spremljanja in zdravljenja bolezni; (II) podpiranje zgodnjega odkrivanja težav in povečanje uporabe preventivnih storitev; (III) omogočanjem izmenjave večdisciplinarnih storitev in strokovnega znanja med različnimi regijami in ponudniki storitev ter (iv) krepitvijo vloge strank in s tem povečanjem učinkovitosti in uspešnosti storitev.

Nacionalni in regionalni akterji razvijejo digitalne storitve, namenjene državljanom, poklicnim sistemom in rešitvam upravljanja.

Storitve državljanov med drugim vključujejo (I) predpostrežne in dostopovne digitalne rešitve (npr. imenike storitev, ocene simptomov, storitve samopomoči, kalkulatorje dajatev), (II) samopomoč, ravnanje (npr. digitalne storitve na področju duševnega zdravja, storitve spremljanja po zaprtju in po oskrbi) in (III) digitalne rešitve za preventivne storitve in storitve brez praga.

Profesionalni sistemi lahko vključujejo (I) segmentacijo strank in modele digitalnih storitev za posamezne segmente, ki temeljijo na analizi podatkov o strankah; (II) nove rešitve za upravljanje podjetij (npr. napotitev v storitve dolgotrajne oskrbe, načrtovanje dela in optimizacija oskrbe na domu) in (III) digitalne rešitve za medstrokovno delo (npr. telekonzultacije, skupinski sprejemi).

Rešitve za upravljanje lahko vključujejo razvoj in izvajanje naprednih rešitev za upravljanje znanja in analizo. Ti bodo omogočili boljši nadzor in nacionalno spremljanje paketov storitev ter izboljšali stroškovno učinkovitost storitvenega sistema.

Pri razvoju digitalnih storitev se upošteva potreba ranljivih ljudi po zagotavljanju dostopnosti. Uvedba teh storitev naj bi bila podprta tudi z boljšim razumevanjem potrošnikov o uporabi digitalnih storitev v podporo zdravju in dobremu počutju.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 5 (P4C1I5): Uvedba digitalnega informacijskega sistema zdravstvenega varstva, osredotočenega na posameznika, na Ålandskih otokih

Cilj te naložbe je vzpostaviti sodoben zdravstveni informacijski sistem za zdravstveno in zdravstveno oskrbo na Ålandskem polotoku, ki bi moral biti združljiv s potrebami občinskih socialnih služb in zasebnih izvajalcev.

Ukrep vključuje podporo za: (I) razvoj postopkov, osredotočenih na stranke, ki temeljijo na potrebah, vrednotah in željah pacientov; (II) razvoj digitalnih storitev, ki omogočajo udeležbo pacientov; (III) razvoj informacijskih in procesnih struktur kot podlage za pripravo pregledov pacientov in usklajenega načrta oskrbe; (IV) razvoj usklajenega načrta oskrbe, ki bo vključeval vse načrte oskrbe bolnikov v socialno in zdravstveno varstvo; (V) razvoj in izvajanje standardov za elektronsko izmenjavo podatkov in sistemov zdravstvenih zapisov, ki omogočajo boljše preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje in obvladovanje drog; (VI) razvoj digitalnih informacijskih storitev, ki podpirajo sodelovanje med zdravstvenimi enotami in organizacijskimi dogodki na regionalni ravni in z nacionalnim sistemom zdravstvenega varstva na Finskem in Švedskem ter (vii) prispevajo k razvoju in izvajanju standardov za rezultate na področju zdravja.

Naložba se izvede do 31. decembra 2025.

M.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Cilj

Q

leto

133

P4C1R1 - Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo

Mejnik

Začetek veljavnosti prvotnega pravnega okvira, ki vzpostavlja področja socialnega varstva in reformira socialne, zdravstvene in reševalne službe

Določbe zakonodajnih aktov o začetku njihove veljavnosti

 

 

 

Q3

2021

Začetek veljavnosti prvega sklopa zakonodajnih aktov, ki določajo vzpostavitev področij socialnega varstva in reformo socialnih, zdravstvenih in reševalnih služb, in sicer z:

-Vzpostavitev 22 območij socialnega varstva, ki so jim zaupane naloge zdravstvenih, socialnih in reševalnih služb, za katere so odgovorne občine in skupni občinski organi;

-Prenosom pravne odgovornosti za organizacijo zdravstvenih, socialnih in reševalnih služb ter drugih storitev in nalog na področju socialnega varstva;

-Organiziranje reševalnih služb na področjih socialnega varstva kot ločen sektor, ki deluje vzporedno s sektorjem zdravstvenega varstva in socialnega varstva.

134

P4C1R1 - Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo

Mejnik

Začetek veljavnosti dodatnega pravnega okvira, ki dopolnjuje vzpostavitev območij socialnega varstva in reformo služb socialnega in zdravstvenega varstva ter reševalnih služb

Določbe v dodatnih zakonodajnih aktih, ki določajo njihov začetek veljavnosti

Q1

2023

Začetek veljavnosti drugega sklopa zakonodajnih aktov, ki dopolnjujejo vzpostavitev področij socialnega varstva in reformo socialnih, zdravstvenih in reševalnih služb, in sicer z:

-Vzpostavitev pravil upravljanja, upravnih postopkov in organizacijskih struktur na področju dobrobiti živali;

-Prenos upravljanja bolnišničnih okrožij, posebnih območij oskrbe, storitev socialnih delavcev in psihologov na področju socialnega varstva na območja socialnega varstva (socialna območja in občine bodo odgovorne za spodbujanje zdravja in dobrega počutja);

-Prenos zdravstvenega in socialnega osebja ter njihovih nalog z občin in skupnih občinskih organov na zaposlovanje socialnovarstvenih območij;

-Vzpostavitev mehanizma financiranja dejavnosti območij socialnega varstva od centralne vlade in pristojbin, ki se pobirajo od uporabnikov storitev.

-Ustanovitev svetovalnega odbora za zdravstveno varstvo in socialno varstvo v okviru ministrstva za socialne zadeve in zdravje, ki bo spremljal in ocenjeval izpolnjevanje obveznosti na področju zdravstvenih in socialnih storitev ter podpiral nacionalne smernice in usmeritve zdravstvenega varstva in socialnega varstva.

135

P4C1R1 - Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo

Mejnik

Operacionalizacija regionalnih socialnih območij z zmožnostjo prevzemanja odgovornosti za organizacijo socialnih, zdravstvenih in reševalnih služb

Poročilo Ministrstva za socialne zadeve in zdravje, ki potrjuje, da regionalna socialna področja delujejo in so pripravljena na izvajanje reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva

 

 

 

Q2

2023

Regionalna socialna območja, ki so pristojna za organizacijo socialnih, zdravstvenih in reševalnih služb, se vzpostavijo in izvajajo v skladu z načrtom za načrtovanje in pripravo izvajanja reforme zdravstvenih in socialnih služb. Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje pregleda in v poročilu potrdi izvajanje potrebnih ukrepov v podporo vzpostavitvi območij socialnega varstva. To zajema naslednja področja: 1) upravljanje, 2) upravljanje, 3) finance in 4) storitve.

136

P4C1I1 - Spodbujanje izvajanja jamstva za oskrbo in zmanjšanje zaostankov pri storitvah zaradi pandemije COVID-19

cilja

Delež opravljenih nenujnih obiskov za oskrbo, ki dosežejo 7-dnevni rok za dostop do oskrbe

% (odstotek)

58

80

Q4

2025

Delež zaključenih obiskov nenujne oskrbe, ki dosežejo sedemdnevni rok za dostop do oskrbe, se poveča z 58 % (leta 2020) na 80 %. To se doseže z uvedbo novih in inovativnih operativnih pristopov, katerih cilj je hitrejša, učinkovitejša in bolj k uporabnikom usmerjena oskrba in storitve v regijah. Storitve in podpora se razvijejo tako, da so lažje dostopne in se bolje odzivajo na potrebe ranljivih oseb.

137

P4C1I2 - Krepitev preprečevanja in zgodnjega odkrivanja zdravstvenih težav

Mejnik

Razvoj in izvajanje regionalnih celostnih večsektorskih modelov upravljanja storitev na 22 področjih blaginje

Objava poročila o izvajanju, ki potrjuje uvedbo regionalnih celostnih modelov na 22 področjih dobrobiti

Q4

2024

Regionalni integrirani modeli upravljanja večsektorskih storitev (vključno s storitvami socialnega varstva in zdravstvenega varstva ter kulturnimi, športnimi in naravovarstvenimi storitvami) se razvijejo in izvajajo na 22 področjih socialnega varstva, vzpostavljenih v okviru reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva. Poročilo o izvajanju potrjuje uvedbo regionalnih celostnih modelov na 22 območjih dobrega počutja živali.

138

P4C1I3 - Krepitev baze znanja in odločanje na podlagi dokazov za povečanje stroškovne učinkovitosti storitev socialnega varstva in zdravstvenega varstva

Mejnik

Nacionalni sistem spremljanja jamstva za oskrbo v realnem času, ki se uporablja v vseh zdravstvenih domovih

Posodobljeni sistem za spremljanje jamstva za oskrbo se uvede v vseh zdravstvenih domovih.

Q4

2025

Nadgrajen spletni nacionalni sistem v realnem času za spremljanje izvajanja jamstva za oskrbo s storitvami Kanta se uvede v vseh zdravstvenih domovih (v primerjavi z 90 % centrov leta 2020).

139

P4C1I4 - Uvajanje digitalnih inovacij za storitve socialnega varstva in zdravstvenega varstva

cilja

Povečanje deleža prebivalstva, ki uporablja e-storitve socialnega in zdravstvenega varstva

% (odstotek)

26

35

Q4

2025

Delež prebivalstva (starega 20 let ali več), ki uporablja e-storitve zdravstvenega varstva in socialnega varstva, se poveča s 26 % (osnovno stanje iz leta 2020) na 35 %.

V sodelovanju med socialnovarstvenimi območji in nacionalnimi akterji (Ministrstvo za socialne zadeve in zdravje, Nacionalni inštitut za zdravje in socialno skrbstvo, DigiFinland Oy, KELA) se razvijajo nove digitalne metode za podporo zagotavljanju oskrbe na področju socialnega in zdravstvenega varstva. To vključuje dejanske storitve e-zdravja in e-socialne storitve, kot so klici po telefonu, klepetalnicah in videoposnetkih, storitve medsebojne pomoči med pacienti, storitve svetovanja strankam in druge elektronske storitve. Poleg tega se sprejmejo ukrepi za podporo znanj in spretnosti socialnega in zdravstvenega osebja ter za zagotovitev večje uporabe digitalnih rešitev.

140

P4C1I5 - Uvedba digitalnega informacijskega sistema zdravstvenega varstva, osredotočenega na posameznika, na Ålandskih otokih

cilja

Delež občinskih socialnih in zdravstvenih storitev in/ali zasebnih zdravstvenih podjetij, ki so sprejela zdravstveni informacijski sistem

 

% (odstotek)

0

80

Q4

2025

Ålandsko zdravstveno in zdravstveno varstvo (ÅHS) razvije informacijski sistem za zdravstveno varstvo, socialne storitve in zasebne akterje. Sistem začne delovati in ga uporabljajo celotni javni zdravstveni sistem ter 80 % občinskih socialnih služb in zasebnih akterjev na Ålandskem polotoku.

Sistem zajema dokumentacijo o postopkih oskrbe, zdravniških receptih, pomoči pri zdravniških odločitvah, kliničnih zapisih, napotitvi na specialistične službe, dodelitvi časovnih virov ter osnovni kakovosti in spremljanju proizvodnje. Med postopkom javnega naročanja se lahko sistemu priključijo drugi sistemi specialistične oskrbe, kot so na primer logistični in operacijski sistemi.

2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta Finske za okrevanje in odpornost znašajo 2094687000 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1.Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

1.1.Prvi obrok (nepovratna podpora):

Številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

2

P1C1R2 - Preoblikovanje energetskega sistema - Reforma obdavčitve energije zaradi upoštevanja tehnološkega razvoja

Mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o trošarinah na električno energijo in nekatera goriva

3

P1C1I1 - Preoblikovanje energetskega sistema - Naložbe v energetsko infrastrukturo

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za projekte energetske infrastrukture

6

P1C1I2 - Preoblikovanje energetskega sistema - naložbe v nove energetske tehnologije

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za naložbe v nove energetske tehnologije

14

P1C2R2 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih

Mejnik

Sprejetje resolucije vlade o izvajanju strateškega programa za krožno gospodarstvo

16

P1C2I1 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika

Mejnik

Objava prvega nacionalnega razpisa za zbiranje prijav za proizvodnjo in uporabo vodika z nizkimi emisijami ter zajemanje in uporabo ogljikovega dioksida

19

P1C2I2 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje predlogov za neposredno elektrifikacijo in nizkoogljično uporabo industrijskih procesov, namenjenih zmanjšanju emisij CO2 iz industrije

22

P1C2I3 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za naložbene projekte, ki spodbujajo ponovno uporabo odpadnih materialov in stranskih tokov.

28

P1C3I1 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - nadomestitev ogrevalnih sistemov v stavbah s fosilnega olja na nizkoogljične oblike ogrevanja

Mejnik

Začetek veljavnosti uredbe vlade, ki določa podrobnosti sheme pomoči za samostojne hiše

31

P1C3I2 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - program za nizkoogljično grajeno okolje

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav v zvezi s podporo nizkoogljičnemu grajenega okolju

34

P1C4R1 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - Načrt za prevoz brez fosilnih goriv

Mejnik

Sprejetje vladne resolucije LVM/2021/62 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz domačega prometa

35

P1C4R1 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - Načrt za prevoz brez fosilnih goriv

Mejnik

Objava sklepa vlade o dodatnih nacionalnih ukrepih za zmanjšanje emisij iz domačega prometa

37

P1C4R2 - Mankoogljične rešitve za mesta in promet - Davčna reforma za trajnostni promet

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o davku od dohodkov (1205/2020) v zvezi z obdavčitvijo prejemkov iz naslova zaposlitve zaradi mobilnosti

44

P1C4I2 - Lahkoogljične rešitve za mesta in promet - Zasebna polnilna infrastruktura

Mejnik

Začetek veljavnosti sklepov vlade o razširitvi proračuna za podporo polnilni infrastrukturi za stanovanjske stavbe in razširitvi področja uporabe podpore za zasebno polnilno infrastrukturo na delovna mesta

52

P1C5I2 - Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - ukrepi, odporni na podnebne spremembe, v sektorju rabe zemljišč

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje predlogov za projekte preciznega gozdarstva

71

P2C2R2 - Izboljšanje učinkovitosti in preglednosti reform in naložb RRP z razvojem informacijskih sistemov, upravljanja in revizije

Mejnik

Začetek veljavnosti zakona o izvajanju PRP

72

P2C2R2 - Izboljšanje učinkovitosti in preglednosti reform in naložb RRP z razvojem informacijskih sistemov, upravljanja in revizije

Mejnik

Sistem arhiva za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost

91

P3C2R1 - Reforma stalnega učenja

Mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o storitvenem centru za stalno učenje in zaposlovanje

96

P3C2I1 - Program digitalizacije za stalno učenje

Mejnik

Dokončanje arhitekture IT za storitve digitalnega stalnega učenja

103

P3C3I - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za raziskovalne projekte, namenjene povečanju kompetenc v ključnih sektorjih, ki ga je objavila finska akademija

115

P3C3I6 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Nacionalne raziskovalne infrastrukture

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za obnovo in razvoj nacionalnih raziskovalnih infrastruktur

127

P3C4I3 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

Mejnik

Objava dveh razpisov za zbiranje prijav za projekte, ki podpirajo obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, za razvojno pomoč in pilotno pomoč

133

P4C1R1 - Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo

Mejnik

Začetek veljavnosti prvotnega pravnega okvira, ki vzpostavlja področja socialnega varstva in reformira socialne, zdravstvene in reševalne službe

Znesek obroka

312 801 163 EUR

1.2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

Številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

9

P1C1I3 - Preoblikovanje energetskega sistema - sveženj naložb in reform na Ålandskem polotoku

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za naložbe v energijo iz obnovljivih virov na Ålandskem polotoku

11

P1C2R1 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - reforma podnebnega zakona in nizkoogljično industrializacijo

Mejnik

Začetek veljavnosti revidiranega zakona o podnebnih spremembah

26

P1C3R2 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - akcijski načrt za postopno opuščanje ogrevanja na fosilna goriva

Mejnik

Objava akcijskega načrta za postopno opuščanje ogrevanja na fosilna goriva

29

P1C3I1 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - nadomestitev ogrevalnih sistemov v stavbah s fosilnega olja na nizkoogljične oblike ogrevanja

Mejnik

Začetek veljavnosti vladne uredbe ali sklepa o državnem proračunu, ki opredeljuje podrobnosti sheme pomoči za druge stavbe (nesamostojne hiše)

38

P1C4R2 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - Davčna reforma za trajnostni promet

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona o davku od dohodkov (xx/2021) v zvezi z obdavčitvijo službenih avtomobilov

39

P1C4I1 - Lahkoogljične rešitve za mesta in promet - javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za transportno električno energijo in plin

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za izboljšanje infrastrukture za distribucijo plinskih, električnih in vodikovih vozil

48

P1C5I1 - Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - Obdelava sadre in recikliranje hranil

Mejnik

Projekti za dobavo, prevoz in distribucijo sadre se dodelijo

55

P2C1I1 - Digitalna povezljivost - Razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakonodaje o pomoči za širokopasovna omrežja

58

P2C1I2 - Promet in raba tal - projekt Digirail

Mejnik

Preskusni laboratorij za opremo za modeliranje za skupni evropski sistem za avtomatsko zaščito vlakov (ERTMS) deluje

61

P2C2I1 - Digitalno gospodarstvo - Program za gospodarstvo v realnem času (RTE)

Mejnik

Ustvari in deluje minimalni vidni ekosistem

64

P2C2I3 - Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)

cilja

Projekti na področju mikroelektronike se podeljujejo

66

P2C2I3 - Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)

Mejnik

Projekti za razvoj 6G, umetne inteligence in kvantnega računalništva se podeljujejo

77

P3C1R1 - Zaposlovanje in trg dela - nordijski model zavodov za zaposlovanje

Mejnik

Začetek veljavnosti zakona o javnih službah za zaposlovanje in poslovnih storitvah, ki ureja nordijski model zavoda za zaposlovanje za postopek iskanja zaposlitve

81

P3C1R3 - Zaposlovanje in trg dela - Poenostavitev procesa priseljevanja, ki temelji na delu in izobraževanju

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona v zvezi s študenti, raziskovalci in pripravniki (719/2018)

83

P3C1R3 - Zaposlovanje in trg dela - Poenostavitev procesa priseljevanja, ki temelji na delu in izobraževanju

cilja

Zmanjšanje povprečnega števila dni za obdelavo vlog za dovoljenje za prebivanje, ki so del hitre poti za strokovnjake in rastoče podjetnike

86

P3C1I1 - Zaposlovanje in trg dela - Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu

Mejnik

Začetek veljavnosti Zakona o novem vmesnem operaterju trga dela s sedežem v državni lasti

93

P3C2R1 - Reforma stalnega učenja

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za usposabljanje za krepitev digitalnih in zelenih znanj in spretnosti

98

P3C2I2 - Izboljšanje ravni izobrazbe s povečanjem števila študentov v visokošolskem izobraževanju

cilja

Povečanje števila sprejemov študentov v visokošolske ustanove

100

P3C3I1 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki spodbuja zeleni prehod - vodilna podjetja

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za projekte vodilnih podjetij

106

P3C3I3 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska)

Mejnik

Publikacija Business Finland o razpisu za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, namenjenih povečanju kompetenc v ključnih sektorjih

109

P3C3I4 — RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij v podporo zelenemu prehodu - Podpora inovativnim rastočim podjetjem

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki podpirajo inovativna rastoča podjetja, s strani podjetja Business Finland

112

P3C3I5 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Lokalne raziskovalne infrastrukture

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za obnovo in razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur

113

P3C3I5 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Lokalne raziskovalne infrastrukture

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev za obnovo in razvoj lokalnih raziskovalnih infrastruktur

116

P3C3I6 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Nacionalne raziskovalne infrastrukture

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev za obnovo in razvoj nacionalnih raziskovalnih infrastruktur

118

P3C3I7 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - konkurenčno financiranje za inovacijske infrastrukture

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za razvoj inovacijske infrastrukture

121

P3C4I1 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - program za pospeševanje rasti

Mejnik

Objava razpisa za zbiranje prijav za podporo zmogljivostim podjetij za internacionalizacijo

124

P3C4I2 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - ključni programi za mednarodno rast

Mejnik

Objava prvih treh razpisov za zbiranje prijav v okviru ključnih programov za mednarodno rast

130

P3C4I4 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - podpiranje trajnostne in digitalne rasti v turističnem sektorju

Mejnik

Objava prvega razpisa za zbiranje prijav za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij v turističnem sektorju

Znesek obroka

521 335 271 EUR

1.3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

Številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

4

P1C1I1 - Preoblikovanje energetskega sistema - Naložbe v energetsko infrastrukturo

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za naložbe v energetsko infrastrukturo

7

P1C1I2 - Preoblikovanje energetskega sistema - naložbe v nove energetske tehnologije

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za naložbe v energetsko tehnologijo

15

P1C2R2 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih

Mejnik

Sklenitev nacionalnega sporazuma s ključnimi akterji o nizkoogljičnem krožnem gospodarstvu

17

P1C2I1 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte nizkoogljičnega vodika ter zajemanja in uporabe ogljika

20

P1C2I2 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte neposredne elektrifikacije in nizkoogljičnih industrijskih procesov

23

P1C2I3 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte ponovne uporabe in recikliranja

30

P1C3I1 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - nadomestitev ogrevalnih sistemov v stavbah s fosilnega olja na nizkoogljične oblike ogrevanja

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte, ki podpirajo zamenjavo ogrevalnih sistemov v stavbah, od fosilnih olj k nizkoogljičnim oblikam ogrevanja

45

P1C4I2 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - zasebna polnilna infrastruktura

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev projektom za izboljšanje infrastrukture za polnjenje stanovanjskih stavb in delovnih mest na podlagi sprememb k proračunskemu odloku 35.20.52

47

P1C5R1 - Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - Posodobitev naravovarstvene zakonodaje

Mejnik

Začetek veljavnosti spremenjenega Zakona o ohranjanju narave

50

P1C5I1 - Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - Obdelava sadre in recikliranje hranil

Mejnik

Projekti recikliranja in predelave hranil se podeljujejo

53

P1C5I2 - Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - ukrepi, odporni na podnebne spremembe, v sektorju rabe zemljišč

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev za projekte preciznega gozdarstva, izbrane za financiranje

68

P2C2R1 - Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine

Mejnik

Sprejetje zakonodaje o razširitvi področja uporabe informacijskega sistema o stanovanjskih in poslovnih nepremičninah

78

P3C1R1 - Zaposlovanje in trg dela - nordijski model zavodov za zaposlovanje

cilja

Povečanje letnega števila razgovorov za iskanje zaposlitve, opravljenih v skladu z nordijskim modelom zavodov za zaposlovanje

79

P3C1R1 - Zaposlovanje in trg dela - nordijski model zavodov za zaposlovanje

Mejnik

Vseh pet digitalnih funkcij, ki jih zahteva nordijski model zavoda za zaposlovanje, je vključenih v informacijski sistem javnih zavodov za zaposlovanje (TE-PES) in deluje.

80

P3C1R2 - Zaposlenost in trg dela - odprava dodatnih dni nadomestila za brezposelnost

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o varnosti za primer brezposelnosti v zvezi s postopno odpravo dodatnih dni varnosti za primer brezposelnosti

82

P3C1R3 - Zaposlovanje in trg dela - Poenostavitev procesa priseljevanja, ki temelji na delu in izobraževanju

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o tujcih (301/2004)

87

P3C1I1 - Zaposlovanje in trg dela - Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu

cilja

Število invalidov, zaposlenih pri vmesnem operaterju trga dela 31. decembra 2023

92

P3C2R1 - Reforma stalnega učenja

Mejnik

Dokončanje srednjeročnega modela predvidevanja potreb po delovni sili in kompetencah

101

P3C3I1 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki spodbuja zeleni prehod - vodilna podjetja

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev za projekte vodilnih podjetij

104

P3C3I2 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev finski akademiji za raziskovalne projekte, namenjene povečanju kompetenc v ključnih sektorjih

107

P3C3I3 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska)

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev podjetju Business Finland za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij, katerih cilj je povečanje kompetenc v ključnih sektorjih

110

P3C3I4 — RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij v podporo zelenemu prehodu - Podpora inovativnim rastočim podjetjem

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev za podporo inovativnim rastočim podjetjem

119

P3C3I7 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - konkurenčno financiranje za inovacijske infrastrukture

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev za razvoj inovacijske infrastrukture

125

P3C4I2 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - ključni programi za mednarodno rast

Mejnik

Dodelitev nepovratnih sredstev za vse projekte v okviru ključnih programov za mednarodno rast

134

P4C1R1 - Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo

Mejnik

Začetek veljavnosti dodatnega pravnega okvira, ki dopolnjuje vzpostavitev območij socialnega varstva in reformo služb socialnega in zdravstvenega varstva ter reševalnih služb

135

P4C1R1 - Priprava reforme socialnega varstva in zdravstvenega varstva v podporo izvajanju jamstva za oskrbo

Mejnik

Operacionalizacija regionalnih socialnih območij z zmožnostjo prevzemanja odgovornosti za organizacijo socialnih, zdravstvenih in reševalnih služb

Znesek obroka

417 068 217 EUR

1.4.Četrti obrok (nepovratna podpora):

Številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

13

P1C2R2 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Strateško spodbujanje krožnega gospodarstva in reforma zakona o odpadkih

Mejnik

Začetek veljavnosti glavnih postopkov revidiranega Zakona o odpadkih

32

P1C3I2 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - program za nizkoogljično grajeno okolje

Mejnik

Dodelitev vseh nepovratnih sredstev in javnih naročil za projekte v podporo nizkoogljičnemu grajenega okolja

40

P1C4I1 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za transportno električno energijo in plin

cilja

Na novo nameščeni in delujoči visokonapetostni polnilniki

41

P1C4I1 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za transportno električno energijo in plin

cilja

Na novo nameščena in delujoča polnilna mesta za javni prevoz (avtobusi)

46

P1C4I2 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - zasebna polnilna infrastruktura

cilja

Število novih in delujočih zasebnih polnilnih postaj

56

P2C1I1 - Digitalna povezljivost - Razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij

cilja

Dodatna stanovanja z dostopom do hitre (100/100 Mbit/s) širokopasovne povezljivosti

59

P2C1I2 - Promet in raba tal - projekt Digirail

cilja

Preskusna tira, opremljena z radijskim sistemom ERTMS (ne v komercialnem železniškem prometu)

62

P2C2I1 - Digitalno gospodarstvo - Program za gospodarstvo v realnem času (RTE)

Mejnik

Strukturirana izmenjava digitalnih poslovnih informacij je v celoti operativna

75

P2C3I1 - Civilna znanja in spretnosti na področju kibernetske varnosti

Mejnik

Razvoj digitalne platforme za civilno usposabljanje na področju kibernetske varnosti

84

P3C1R3 - Zaposlovanje in trg dela - racionalizacija procesa priseljevanja, ki temelji na delu in izobraževanju

cilja

Zmanjšanje povprečnega števila dni za obravnavo vlog za dovoljenje za prebivanje na podlagi dela in izobraževanja

85

P3C1R4 - Zaposlovanje in trg dela - Krepitev multidisciplinarnih storitev za mlade (storitve iz Ohjaama)

cilja

Povečanje deleža točk za storitve Ohjaamo, ki ponujajo integrirane zdravstvene in socialne storitve ter strokovno znanje na področju izobraževanja

89

P3C1I1 - Zaposlovanje in trg dela - Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu

cilja

Razširitev programa za delovno sposobnost ter modela individualne namestitve in podpore na 11 novih področij

90

P3C1I1 - Zaposlovanje in trg dela - Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu

cilja

Število delovnih mest in enot za zdravstveno varstvo pri delu, ki so sodelovale pri ukrepih, ki podpirajo duševno zdravje in delovne sposobnosti

95

P3C2R1 - Reforma stalnega učenja

cilja

Število strokovnjakov za poklicno usmerjanje, ki so se udeležili usposabljanja za povečanje ravni strokovnega znanja

97

P3C2I1 - Program digitalizacije za stalno učenje

cilja

Delež operativnih novih digitalnih storitev za stalno učenje

99

P3C2I3 - Raizacija ravni kompetenc in obnavljanje stalnega učenja, digitalizacije in posodobitve izobraževanja na Ålandskem polotoku

cilja

Delež posodobljenih tečajev, ki vsebujejo pomembne digitalne elemente v terciarnem izobraževanju na Ålandskem Ålandu

122

P3C4I1 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - program za pospeševanje rasti

Mejnik

Dodelitev nepovratnih sredstev za vse projekte za zmogljivosti internacionalizacije podjetij

128

P3C4I3 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

cilja

Dodelitev nepovratnih sredstev za projekte, ki podpirajo obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

132

P3C4I4 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - podpiranje trajnostne in digitalne rasti v turističnem sektorju

cilja

Delež podjetij in regij v programu Sustainable Travel Finland, ki so se zavezale k uporabi kalkulatorja ogljičnega odtisa

137

P4C1I2 - Krepitev preprečevanja in zgodnjega odkrivanja zdravstvenih težav

Mejnik

Razvoj in izvajanje regionalnih celostnih večsektorskih modelov upravljanja storitev na 22 področjih blaginje

Znesek obroka

417 068 217 EUR

1.5.Peti obrok (nepovratna podpora):

Številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

12

P1C2R1 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - reforma podnebnega zakona in nizkoogljično industrializacijo

Mejnik

Začetek veljavnosti posodobljene podnebne in energetske strategije, srednjeročnega načrta podnebne politike in sektorskih načrtov za nizkoogljično gospodarstvo

27

P1C3R2 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - akcijski načrt za postopno opuščanje ogrevanja na fosilna goriva

cilja

Zmanjšanje števila samostojnih hiš, ki uporabljajo ločeno ogrevanje nafte

42

P1C4I1 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za transportno električno energijo in plin

cilja

Nove in operativne postaje CBG

43

P1C4I1 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - javna polnilna in oskrbovalna infrastruktura za transportno električno energijo in plin

cilja

Nove in delujoče postaje LBG

49

P1C5I1 - Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - Obdelava sadre in recikliranje hranil

cilja

Polja, tretirana z mavcem in hkratnim zmanjšanjem konvencionalne uporabe gnojil

51

P1C5I1 - Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - Obdelava sadre in recikliranje hranil

cilja

Obrati z izboljšanim recikliranjem ali predelavo hranil

54

P1C5I2 - Okoljska trajnost in rešitve, ki temeljijo na naravi - ukrepi, odporni na podnebne spremembe, v sektorju rabe zemljišč

cilja

Zaključeni projekti preciznega gozdarstva

63

P2C2I2 - Pospeševanje podatkovnega gospodarstva in digitalizacija - virtualna Finska

Mejnik

Skupna platforma za virtualno Finsko in integrirane storitve delujejo

65

P2C2I3 - Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)

Mejnik

Zaključek vseh izbranih projektov

67

P2C2I3 - Pospeševanje ključnih tehnologij (mikroelektronika, 6G, umetna inteligenca in kvantno računalništvo)

Mejnik

Zaključek vseh izbranih projektov

69

P2C2R1 - Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodaje o razširitvi področja uporabe informacijskega sistema o stanovanjskih in poslovnih nepremičninah

73

P2C3R1 - Zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja preprečevanja pranja denarja

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o poslovnem registru in Zakona o sistemu nadzora bančnih in plačilnih računov

75

P2C3I1 - Civilna znanja in spretnosti na področju kibernetske varnosti

Mejnik

Razvoj digitalne platforme za civilno usposabljanje na področju kibernetske varnosti

88

P3C1I1 - Zaposlovanje in trg dela - Razvoj delovne sposobnosti, produktivnosti in dobrega počutja pri delu

cilja

Število invalidov, zaposlenih pri vmesnem operaterju trga dela 31. decembra 2025

94

P3C2R1 - Reforma stalnega učenja

cilja

Število oseb, ki so se udeležile usposabljanja za krepitev digitalnih in zelenih znanj in spretnosti

102

P3C3I1 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki spodbuja zeleni prehod - vodilna podjetja

cilja

Delež zaključenih projektov vodilnih podjetij

105

P3C3I - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska akademija)

cilja

Delež zaključenih ključnih sektorskih raziskovalnih projektov, ki jih je dodelila Finska akademija

108

P3C3I3 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja za raziskave, razvoj in inovacije, ki podpira zeleni prehod - pospeševanje ključnih sektorjev in krepitev kompetenc (Finska)

cilja

Delež zaključenih projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij v ključnih sektorjih, ki jih je dodelila Finska Business

111

P3C3I4 — RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - sveženj financiranja raziskav, razvoja in inovacij v podporo zelenemu prehodu - Podpora inovativnim rastočim podjetjem

cilja

Delež zaključenih projektov za inovativna rastoča podjetja

114

P3C3I5 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Lokalne raziskovalne infrastrukture

cilja

Delež zaključenih projektov lokalne raziskovalne infrastrukture

117

P3C3I6 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - Nacionalne raziskovalne infrastrukture

cilja

Delež zaključenih nacionalnih projektov raziskovalne infrastrukture

120

P3C3I7 - RRI, raziskovalna infrastruktura in pilotni projekti - Spodbujanje inovacij in raziskovalne infrastrukture - konkurenčno financiranje za inovacijske infrastrukture

cilja

Delež zaključenih inovacijskih infrastrukturnih projektov

126

P3C4I2 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - ključni programi za mednarodno rast

cilja

Število subjektov, ki so prejeli podporo v okviru razpisov za zbiranje prijav

129

P3C4I3 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - podpora za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

cilja

Delež zaključenih projektov za obnovo kulturnih in ustvarjalnih sektorjev

131

P3C4I4 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - podpiranje trajnostne in digitalne rasti v turističnem sektorju

cilja

Število subjektov, ki so prejeli podporo za projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij na področju turizma

136

P4C1I1 - Spodbujanje izvajanja jamstva za oskrbo in zmanjšanje zaostankov pri storitvah zaradi pandemije COVID-19

cilja

Delež opravljenih nenujnih obiskov za oskrbo, ki dosežejo 7-dnevni rok za dostop do oskrbe

138

P4C1I3 - Krepitev baze znanja in odločanje na podlagi dokazov za povečanje stroškovne učinkovitosti storitev socialnega varstva in zdravstvenega varstva

Mejnik

Nacionalni sistem spremljanja jamstva za oskrbo v realnem času, ki se uporablja v vseh zdravstvenih domovih

139

P4C1I4 - Uvajanje digitalnih inovacij za storitve socialnega varstva in zdravstvenega varstva

cilja

Povečanje deleža prebivalstva, ki uporablja e-storitve socialnega in zdravstvenega varstva

140

P4C1I5 - Uvedba digitalnega informacijskega sistema zdravstvenega varstva, osredotočenega na posameznika, na Ålandskih otokih

cilja

Delež občinskih socialnih in zdravstvenih storitev in/ali zasebnih zdravstvenih podjetij, ki so sprejela zdravstveni informacijski sistem

Znesek obroka

312 801 163 EUR

1.6.Šesti obrok (nepovratna podpora):

Številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

1

P1C1R1 - Pretvorba energetskega sistema - Znatno zmanjšanje uporabe premoga za energijo do leta 2026

cilja

40-odstotno zmanjšanje uporabe premoga za energijo do leta 2026 v primerjavi z letom 2019

5

P1C1I1 - Preoblikovanje energetskega sistema - Naložbe v energetsko infrastrukturo

cilja

Zaključek podprtih projektov

8

P1C1I2 - Preoblikovanje energetskega sistema - naložbe v nove energetske tehnologije

cilja

Zaključek podprtih projektov

10

P1C1I3 - Preoblikovanje energetskega sistema - sveženj naložb in reform na Ålandskem polotoku

Mejnik

Zaključek podprtih projektov

18

P1C2I1 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - nizkoogljični vodik ter zajemanje in uporaba ogljika

cilja

Zaključek podprtih projektov

21

P1C2I2 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Neposredna elektrifikacija in razogljičenje industrijskih procesov

cilja

Zaključek podprtih projektov

24

P1C2I3 - Industrijske reforme in naložbe v podporo zelenemu in digitalnemu prehodu - Ponovna uporaba in recikliranje ključnih materialov in industrijskih stranskih tokov

cilja

Zaključek podprtih projektov

25

P1C3R1 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - Reforma Zakona o rabi zemljišč in gradbeništvu

Mejnik

Začetek veljavnosti prenovljenega zakona o rabi zemljišč in gradbeništvu

33

P1C3I2 - Zmanjšanje vpliva stavbnega fonda na podnebje in okolje - program za nizkoogljično grajeno okolje

Mejnik

Zaključek podprtih projektov

36

P1C4R1 - nizkoogljične rešitve za mesta in promet - Načrt za prevoz brez fosilnih goriv

cilja

Zmanjšanje emisij iz domačega prometa za najmanj 29 % do leta 2025 v primerjavi z letom 2005

57

P2C1I1 - Digitalna povezljivost - Razvoj kakovosti in razpoložljivosti komunikacijskih omrežij

cilja

Dodatna stanovanja z dostopom do hitre (100/100 Mbit/s) širokopasovne povezljivosti

60

P2C1I2 - Promet in raba tal - projekt Digirail

cilja

Komercialni pilotni tir, opremljen z ERMTS

70

P2C2R1 - Razvoj informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine

Mejnik

Razširitev pokritosti informacijskega sistema za stanovanjske in poslovne nepremičnine je bila tehnično izvedena.

74

P2C3R1 - Zagotavljanje učinkovitega nadzora in izvrševanja preprečevanja pranja denarja

cilja

Povečanje stopnje avtomatizacije pri obdelavi in izmenjavi podatkov med organi

123

P3C4I1 - Krepitev konkurenčnosti in spodbujanje rasti v sektorjih, ki jih je prizadela kriza - program za pospeševanje rasti

cilja

Dokončanje podprtih projektov za internacionalizacijo podjetij

Znesek obroka

104 267 053 EUR

ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Slovenije bosta potekala v skladu z naslednjimi ureditvami:

·Izvajanje in spremljanje finskega načrta za okrevanje in odpornost ter poročanje o njem na najvišji ravni finske vlade zagotavlja delovna skupina, ki jo sestavljajo ministri in ji predseduje minister za finance. Njegova naloga je usmerjanje in spremljanje izvajanja finskega programa za trajnostno rast, ki se financira iz finskega načrta za okrevanje in odpornost. Ministrska delovna skupina na politični ravni spremlja tudi izvajanje reform in naložb, povezanih s programom, ter obravnava s tem povezana vprašanja poslovne in podjetniške politike.

·Poleg tega izvajanje finskega programa trajnostne rasti upravno usklajuje medresorska usklajevalna skupina, ki jo sestavljajo stalni sekretarji vseh ministrstev in ji predseduje ministrstvo za finance. Naloge na centralni ravni, povezane z usklajevanjem, upravljanjem, nadzorom in revizijo finskega programa za okrevanje in odpornost, se združijo z Ministrstvom za finance.

·Ministrstvo za finance pri izvajanju in spremljanju načrta podpira Tehnični sekretariat, ki deluje v povezavi z državno zakladnico pod vodstvom Ministrstva za finance. Sekretariat deluje kot organ za zvezo na nacionalni ravni med ministrstvi in agencijami, odgovornimi za izvajanje in spremljanje načrta.

·Ministrstvo za finance redno spremlja doseganje ciljev in mejnikov v zvezi z reformami in naložbami na podlagi informacij, ki jih zberejo in sporočijo pristojne javne uprave (Ministrstvo za gospodarske zadeve in zaposlovanje, Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za promet in komunikacije, Business Finland, Energy Authority, The Housing Finance and Development Centre of Finland (ARA), Regionalni centri za gospodarski razvoj, promet in okolje itd.).

·Ministrstvo za finance je kot finančni nadzornik odgovorno za izvajanje kontrol in revizij ter za pripravo povzetka revizij. Določi revizijsko strategijo in izvaja revizije kontrolnih sistemov ter projektov in ukrepov. Različna ministrstva in agencije, odgovorne za reforme in naložbe, so v okviru svojih pristojnosti odgovorne za kontrole, revizije, popravke in izterjave.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Da se Komisiji zagotovi popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, bo imela Slovenija vzpostavljene naslednje ureditve:

·Ministrstvo za finance kot osrednji usklajevalni organ za finski načrt za okrevanje in odpornost zbira informacije o napredku kazalnikov, izbranih kot mejniki in ciljne vrednosti za reforme in naložbe, financirane z načrtom. Ustrezni podatki se predložijo na lokalni ravni in centralizirani na nacionalni ravni v namenskem informacijskem orodju ter se uporabljajo za spremljanje napredka pri doseganju mejnikov in ciljev. Orodje IT se uporablja tudi kot odložišče kvalitativnih finančnih informacij in drugih obveznih podatkov, na primer o končnih prejemnikih. Tehnični sekretariat pridobi informacije iz informacijskega orodja in jih sporoči Ministrstvu za finance. EU-sekretariat Ministrstva za finance pripravi zahtevke za plačilo, ki se predložijo Evropski komisiji.

·V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Finska po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Slovenija bo zagotovila, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za izplačilo, in sicer tako za oceno zahtevka za izplačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot tudi za namene revizije in kontrole.

(1)      Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
(2)      Kadar emisije toplogrednih plinov, ki naj bi jih dosegala podprta dejavnost, niso znatno pod ustrezno referenčno vrednostjo, bi bilo treba pojasniti razloge za to. Primerljive vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(3)      Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(4)      Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(5)    UL L 57, 18.2.2021, str. 17.
(6)      Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
(7)      Kadar emisije toplogrednih plinov, ki naj bi jih dosegala podprta dejavnost, niso znatno pod ustrezno referenčno vrednostjo, bi bilo treba pojasniti razloge za to. Primerljive vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(8)      Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(9)      Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(10)      Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
(11)      Kadar emisije toplogrednih plinov, ki naj bi jih dosegala podprta dejavnost, niso znatno pod ustrezno referenčno vrednostjo, bi bilo treba pojasniti razloge za to. Primerljive vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(12)      Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(13)      Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(14)      Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
(15)       Kadar emisije toplogrednih plinov, ki naj bi jih dosegala podprta dejavnost, niso znatno pod ustrezno referenčno vrednostjo, bi bilo treba pojasniti razloge za to. Primerljive vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(16)      Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(17)       Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(18)      Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
(19)       Kadar emisije toplogrednih plinov, ki naj bi jih dosegala podprta dejavnost, niso znatno pod ustrezno referenčno vrednostjo, bi bilo treba pojasniti razloge za to. Primerljive vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(20)      Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(21)       Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(22)      Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
(23)       Kadar emisije toplogrednih plinov, ki naj bi jih dosegala podprta dejavnost, niso znatno pod ustrezno referenčno vrednostjo, bi bilo treba pojasniti razloge za to. Primerljive vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(24)      Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(25)      Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(26)       Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
(27)       Kadar emisije toplogrednih plinov, ki naj bi jih dosegala podprta dejavnost, niso znatno pod ustrezno referenčno vrednostjo, bi bilo treba pojasniti razloge za to. Primerljive vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(28)    Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(29)       Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(30)       Razen projektov v okviru tega ukrepa na področju proizvodnje električne energije in/ali toplote ter povezane infrastrukture za prenos in distribucijo z uporabo zemeljskega plina, ki so skladni s pogoji iz Priloge III k tehničnim smernicam za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
(31)       Kadar emisije toplogrednih plinov, ki naj bi jih dosegala podprta dejavnost, niso znatno pod ustrezno referenčno vrednostjo, bi bilo treba pojasniti razloge za to. Primerljive vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
(32)      Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa v obratih, namenjenih izključno za obdelavo nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in za obstoječe obrate, kadar so ukrepi v okviru tega ukrepa namenjeni povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz pepela, ki ga ni mogoče reciklirati, če takšni ukrepi v okviru tega ukrepa ne povzročijo povečanja zmogljivosti obrata za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe naprav; Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.
(33)       Ta izključitev se ne uporablja za ukrepe v okviru tega ukrepa za obstoječe obrate za mehansko biološko obdelavo, kjer je naložba namenjena povečanju energetske učinkovitosti, zajemanju izpušnih plinov za skladiščenje ali uporabo ali predelavi materialov iz sežigalnega pepela, pod pogojem da take naložbe ne povzročijo povečanja zmogljivosti obratov za predelavo odpadkov ali podaljšanja življenjske dobe obrata. Za katere se predložijo dokazi na ravni obrata.