OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Svet se sooča s hudo podnebno krizo, izzivi podnebnih sprememb pa zahtevajo odziv na svetovni ravni. S tesnim mednarodnim sodelovanjem bomo okrepili skupne podnebne ukrepe, ki so za vse pogodbenice Pariškega sporazuma potrebni za izpolnitev cilja glede ohranitve dviga povprečne globalne temperature znatno pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanje za omejitev dviga temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi 1 .

Vodilna vloga Evropske unije na mednarodni ravni mora biti tesno povezana z drznimi notranjimi ukrepi. Da bi Unija v skladu s Pariškim sporazumom dosegla cilj postati podnebno nevtralna do leta 2050, mora povečati svoje ambicije glede prihodnjega desetletja ter posodobiti svoj okvir podnebne in energetske politike. Začetek tega postopka je že predviden v obstoječi zakonodaji EU. Poleg tega je Komisija, kot je bilo napovedano v evropskem zelenem dogovoru 2 , predlagala nov cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU za leto 2030 za vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 3 , in sicer na podlagi celovite ocene učinka 4 . Ta cilj je potrdil Evropski svet 5 in je bil sporočen Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, s čimer je postal mednarodno zavezujoč 6 . V evropskih podnebnih pravilih, kakor so bila dogovorjena s sozakonodajalcema, je določen novi cilj za leto 2030, hkrati pa tudi, da je cilj podnebne nevtralnosti EU pravno zavezujoč 7 .

Da bi dosegli to zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu z evropskimi podnebnimi pravili, Komisija predlaga, naj se v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, ki zajema zlasti revizijo sektorske zakonodaje na področju podnebja, energije, prometa in obdavčenja, do julija 2021 po potrebi revidirajo vsi ustrezni instrumenti politik 8 . Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (carbon border adjustment mechanism, CBAM), napovedan v evropskem zelenem dogovoru, je del tega svežnja in bo z obravnavanjem tveganj selitve virov CO2 zaradi večjih podnebnih ambicij Unije eno od bistvenih orodij EU za doseganje cilja podnebno nevtralne EU do leta 2050 v skladu s Pariškim sporazumom. Evropski parlament je marca 2021 sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za uvedbo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije 9 .

Komisija je v svojem akcijskem načrtu EU „Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ 10 napovedala spodbujanje ustreznih instrumentov in spodbud za boljše izvajanje načela odgovornosti povzročitelja 11 ter tako končno opustitev „brezplačnega onesnaževanja“, da bi dosegla čim večje sinergije med razogljičenjem in ciljem ničelnega onesnaževanja.

Komisija je v evropskem zelenem dogovoru napovedala, da namerava predlagati CBAM. Kot je navedeno v sporočilu: „Če bi se razlike v ambicioznosti na svetovni ravni nadaljevale, medtem ko bi EU povečevala ambicioznost svojih podnebnih ukrepov, bo Komisija predlagala mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za izbrane gospodarske panoge, da bi se zmanjšalo tveganje selitve virov CO2. Tako bi se zagotovilo, da bi cena uvoženih proizvodov natančneje odražala njihovo vsebnost ogljika. Pri zasnovi tega ukrepa se bodo upoštevala pravila Svetovne trgovinske organizacije in druge mednarodne obveznosti EU.“ 12

Ta mehanizem je alternativa ukrepom, s katerimi se obravnava tveganje selitve virov CO2 iz sistema EU za trgovanje z emisijami 13 (v nadaljnjem besedilu: EU ETS), njegov namen pa je preprečiti, da bi se prizadevanja Unije za zmanjšanje emisij izravnala, ker bi se emisije zunaj Unije povečale zaradi selitve proizvodnje ali povečanja uvoza proizvodov z manj emisijami ogljika. Brez takšnega mehanizma bi lahko selitev virov CO2 povzročila splošno povečanje svetovnih emisij.

Pariški sporazum mednarodno skupnost zavezuje k stalnemu povečevanju ambicij glede podnebnih ukrepov za omejitev dviga povprečne globalne temperature, da bi znatno zmanjšali tveganja in učinke podnebnih sprememb. Vsaka pogodbenica mora pripraviti svoj nacionalno določen prispevek k temu globalnemu cilju, ki odraža njeno „najvišjo možno ambicijo“ ter njene „skupne, vendar različne odgovornosti in individualne zmožnosti, v luči različnih nacionalnih posebnosti“ 14 .

Dokler ima veliko število mednarodnih partnerjev EU pristope politik, ki ne vodijo do ravni podnebnih ambicij, kakršne ima Unija, in dokler ostajajo razlike v ceni, ki se uporablja za emisije toplogrednih plinov, obstaja tveganje selitve virov CO2. Do selitve virov CO2 bi prišlo, če bi podjetja v nekaterih industrijskih sektorjih ali delih sektorjev zaradi različnih ambicij v zvezi s podnebnimi politikami proizvodnjo prenesla v druge države z manj strogimi omejitvami emisij ali če bi uvoz iz teh držav zaradi razlik v podnebni politiki nadomestil proizvode, ki so enakovredni, a glede toplogrednih plinov manj emisijsko intenzivni. To bi ogrozilo učinkovitost politik EU za zmanjševanje emisij in bi lahko privedlo do povečanja njihovih skupnih emisij na svetovni ravni, kar bi ogrozilo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je nujno potrebno, če naj svet dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi.

Trenutno se tveganje selitve virov CO2 v Uniji obravnava v okviru EU ETS. To je prvi mednarodni sistem za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov na svetu in se uporablja od leta 2005. Za sektorje, ki jih ta sistem zajema in za katere je tveganje selitve virov CO2 največje, se to tveganje trenutno obvladuje v skladu s pravili o državni pomoči z dodeljevanjem brezplačnih pravic in nadomestil za povečanje stroškov električne energije. Toda brezplačno dodeljevanje v okviru EU ETS v primerjavi s prodajo vseh pravic na dražbi pri napravah, ki so jim pravice brezplačno dodeljene, oslabi cenovni signal, ki ga sistem zagotavlja. Zato vpliva na spodbude za naložbe v nadaljnje zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

Medtem ko Unija povečuje svoje podnebne ambicije, se pričakuje, da se bodo razhajanja z ravnmi podnebnih ukrepov tretjih držav povečala, pri čemer se bo za EU povečalo tveganje selitve virov CO2. To bi izhajalo iz vse bolj ambicioznih ciljev EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, zaradi katerih bi se moralo zmanjšati skupno število pravic iz sistema za trgovanje z emisijami. Posledično se okrepi signal cene ogljika iz EU ETS, kar proizvajalce Unije spodbuja k zmanjšanju emisij, vendar se hkrati povečuje razlika v primerjavi z državami, ki nimajo mehanizmov za oblikovanje cen ogljika. Poleg tega se bo v skladu z zmanjšanjem zgornje meje emisij sčasoma zmanjšalo tudi skupno brezplačno dodeljevanje pravic.

S tem predlogom se ob upoštevanju zgoraj opisanih težav obravnava problem zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v Uniji in preprečuje, da bi se ta prizadevanja za zmanjšanje emisij izravnala na svetovni ravni s povečanjem emisij zunaj Unije. V zvezi s tem se predlaga CBAM, pri katerem je splošni cilj obravnavati tveganja selitve virov CO2, da bi se proti podnebnim spremembam borili z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov v Uniji in po svetu.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

V okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ CBAM ni samostojen ukrep. Gre za ukrep podnebne politike, njegov cilj pa je ohraniti celovitost podnebnih ambicij EU glede končnega cilja podnebne nevtralnosti. Vloga CBAM je obravnavati tveganje selitve virov CO2 in okrepiti EU ETS. Torej sta EU ETS in CBAM tesno povezana.

V okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ se predlaga tudi revizija EU ETS 15 . Ta vključuje razširitev EU ETS na pomorski promet ter uvedbo trgovanja z emisijami za stavbni sektor in sektor cestnega prevoza. Ambicioznejši podnebni cilji predlaganih sprememb EU ETS se kažejo zlasti v strožji zgornji meji emisij, kar pomeni, da se bo skupno število pravic, ki so na voljo, zmanjšalo. Strožja zgornja meja pomeni močnejši signal cene ogljika. Cilj EU glede podnebne nevtralnosti in odločitev o povečanju podnebnih ambicij za leto 2030 prav tako vodita k širši ponovni preučitvi obstoječih ukrepov proti tveganju selitve virov CO2. Čeprav brezplačno dodeljevanje pravic učinkovito preprečuje tveganje selitve virov CO2, za industrijo Unije v primerjavi s prodajo vseh pravic na dražbi slabi signal cene ogljika.

Kot je navedeno v evropskem zelenem dogovoru, bi se s CBAM zagotovilo, da bi cena uvoženih proizvodov natančneje odražala njihovo vsebnost ogljika. Pri zasnovi tega ukrepa so se upoštevala pravila Svetovne trgovinske organizacije in druge mednarodne obveznosti Unije. Poleg tega je predsednica von der Leyen poudarila, da „[o]gljik mora imeti svojo ceno – ker je narava ne more več plačati. Ta mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah bi moral tuje proizvajalce in uvoznike v EU motivirati, da zmanjšajo svoje emisije ogljika“ 16 .

Zato bi bilo dejavno ozaveščanje tretjih držav pomembno za razumevanje in izpolnjevanje zahtev v zvezi s CBAM. Poleg tega bo EU sodelovala s tretjimi državami, katerih trgovino z EU zadeva ta uredba, da bi preučila možnosti za dialog in sodelovanje v zvezi z izvajanjem posebnih elementov mehanizma. Preučiti bi morala tudi možnosti za sklenitev sporazumov, da bi se upošteval njihov mehanizem za oblikovanje cen ogljika.

Obstoječa mehanizma za obravnavanje tveganja selitve virov CO2 sta brezplačno dodeljevanje pravic iz EU ETS in v nekaterih primerih finančni ukrepi za nadomestitev posrednih stroškov emisij, ki nastanejo, kadar se zaradi EU ETS zvišajo cene električne energije (posredni stroški emisij). CBAM je alternativa tema ukrepoma, zato bi ju sčasoma moral nadomestiti. Da pa bi se proizvajalci, uvozniki in trgovci lahko prilagodili novi ureditvi, bi bilo treba zmanjšanje brezplačnega dodeljevanja uvajati postopoma, medtem ko se uvaja CBAM, da nista kumulativna.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Unija je v mednarodnih forumih izredno dejavna, da bi okrepila svetovna okoljska pravila ter spremljala trgovinske partnerje in manj razvite države na poti do razogljičenja. CBAM bo dopolnjeval mednarodne okoljske ukrepe Unije in spodbujal razogljičenje v tretjih državah.

Unija si od leta 1992 prizadeva za razvoj skupnih rešitev in spodbujanje globalnega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam. Natančneje, ukrepanje na ravni EU bi moralo biti usmerjeno v stroškovno učinkovito uresničevanje dolgoročnih podnebnih ciljev ob hkratnem zagotavljanju pravičnosti in okoljske celovitosti. Vzpostavitev zanesljivega upravljanja cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 bo pomagala zagotoviti, da Unija ostane na dobri poti, da doseže ta cilj.

Komisija je napovedala tudi spodbujanje ustreznih instrumentov in spodbud za boljše izvajanje načela odgovornosti povzročitelja 17 in s tem dokončanje postopnega opuščanja „brezplačnega onesnaževanja“, in sicer v akcijskem načrtu EU „Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ 18 , da bi se čim bolj povečale sinergije med razogljičenjem in ciljem ničelnega onesnaževanja.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Členi 191, 192 in 193 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) potrjujejo in določajo pristojnosti EU na področju podnebnih sprememb. Pravna podlaga tega predloga je člen 192(1) PDEU. Unija v skladu s členom 191 in členom 192(1) PDEU med drugim prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev: ohranjanja, varstva in izboljšanja kakovosti okolja ter spodbujanja ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Podnebne spremembe so zaradi svoje narave čezmejni izziv, ki ga ni mogoče rešiti samo na nacionalni ali lokalni ravni. Usklajeno ukrepanje EU lahko učinkovito dopolni in okrepi nacionalne in lokalne ukrepe ter spodbudi podnebne ukrepe. Usklajevanje podnebnih ukrepov je potrebno na ravni Unije in, kjer je to mogoče, na svetovni ravni, ukrepi EU pa so upravičeni zaradi subsidiarnosti.

Vseevropski CBAM bo skupen in enoten okvir za zagotovitev izenačenja med politiko oblikovanja cen ogljika, ki se uporablja na notranjem trgu EU, in politiko oblikovanja cen ogljika, ki se bo uporabljala za uvoz. Njegov cilj je izključno okoljski in ima čezmejno razsežnost, zato se ga države članice ne morejo lotiti samostojno. Ker gre pri njem za okolje in da bi se izognili preusmeritvi trgovine, bi bil CBAM bolj učinkovit, če bi se uporabljal enotno na ravni Unije, tako kot EU ETS, in bil zasnovan skladno s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO).

Poleg tega bi CBAM, če se ne bo uporabljal enotno, spodbujal ravnanje, ki privede do preusmeritve trgovine in izbiranja najugodnejšega pravnega reda, saj bi izvozniki iz tretjih držav blago uvažali prek jurisdikcij EU, ki bi CBAM uporabljale najbolj prizanesljivo.

To ni v nasprotju s pooblaščanjem pristojnih nacionalnih organov za izvajanje in izvrševanje, vendar bi moralo biti omejeno na izvajanje in izvrševanje.

·Sorazmernost

S tem predlogom se poskuša obravnavati izziv zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v Uniji in preprečevati, da bi se prizadevanja za zmanjšanje emisij izravnala s povečanjem emisij zunaj Unije. Zato izbiro politik jasno narekuje namen doseganja ciljev CBAM, in sicer obravnavanje tveganja selitve virov CO2, da bi se proti podnebnim spremembam borili z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov v Uniji in po svetu.

Predlagani obseg zajetja proizvodov v okvir CBAM temelji na sektorjih in emisijah, zajetih v EU ETS, ki sektorje zajema na podlagi različnih kvantitativnih in kvalitativnih meril, povezanih z okoljskimi cilji EU ETS, pri čemer bi bilo treba področje uporabe CBAM določiti s sklicevanjem na uvrstitev določenega blaga v kombinirano nomenklaturo 19 . To služi namenu ukrepa, torej zagotavljanju, da se zmanjšajo tveganja selitve virov CO2 v nekaterih energijsko intenzivnih sektorjih. CBAM temelji na podnebni logiki EU ETS in začenja s sektorji, v katerih so emisije v absolutnem številu najvišje in zato štejejo največ.

Vsebnost ogljika v proizvodih je bistven element CBAM, saj odraža emisije toplogrednih plinov (v ekvivalentu ogljikovega dioksida, v nadaljnjem besedilu: CO2e), ki se sproščajo med njihovo proizvodnjo v tujini. To se uporablja za zagotovitev, da se uvoženi proizvodi ne obravnavajo manj ugodno kot domači proizvodi, proizvedeni v napravah, ki so zajete v EU ETS. Ker za naprave, zajete v EU ETS, velja cena ogljika, ocenjena na podlagi njihovih dejanskih emisij, bi bilo treba tudi uvožene proizvode, zajete v CBAM, oceniti na podlagi njihovih dejanskih emisij toplogrednih plinov. Da pa bi se podjetja lahko prilagodila takemu pristopu, se predlaga, naj se začne s prehodnim obdobjem brez finančne prilagoditve.

S pooblastilom pristojnih nacionalnih organov za upravljanje ukrepa bi se z upoštevanjem nacionalnih izkušenj pri upravljanju EU ETS povečala učinkovitost izvajanja in izvrševanja. Ureditev, v kateri pristojni nacionalni podnebni organi igrajo ključno vlogo, je v veliki meri preslikava ureditve, ki se v EU ETS uspešno uporablja že skoraj desetletje.

• Izbira instrumenta

Cilji tega predloga se lahko najbolje uresničijo z uredbo. To bo zagotovilo neposredno uporabo številnih določb v zvezi z blagom, uvoženim v carinsko unijo. Poleg tega ta uredba zahteva enotno in dosledno uporabo in izvrševanje po vsej Uniji, da bi se uresničevali cilji iz členov 32 in 207 PDEU.

Različna izpostavljenost tveganju selitve virov CO2 bi pomenila omejeno utemeljitev za ukrepanje na nacionalni ravni. Emisije ogljika niso lokalizirane in tako kot EU ETS lahko CBAM doseže večjo učinkovitost, če se enotno uporablja v širšem obsegu.

Zato se lahko cilji tega predloga najbolje uresničijo z uredbo. Tako bo zagotovljena neposredna veljavnost njenih določb.

Poleg tega bi se s prenosom nekaterih nalog v zvezi z izvajanjem in izvrševanjem na organe, pristojne za podnebje in carino v državah članicah, obravnavale tehnične in metodološke omejitve ter povečala učinkovitost.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

·Posvetovanja z deležniki

Za pripravo tega predloga je Komisija oblikovala in izvedla strategijo posvetovanja z deležniki, ki je vključevala javna in ciljno usmerjena posvetovanja.

Začetna ocena učinka je bila za povratne informacije objavljena 4. marca 2020. Do 1. aprila 2020 je potekalo posvetovanje 20 z namenom zbrati povratna mnenja o začetnih vidikih projekta. Med tem obdobjem posvetovanja je bilo predloženih skupaj 219 odgovorov, med katerimi je bilo približno 150 odgovorov trgovinskih združenj, poslovnih združenj in posameznih podjetij, 20 odgovorov nevladnih organizacij ter 20 odgovorov državljanov, ostali pa so bili prejeti od možganskih trustov, akademskih/raziskovalnih ustanov, sindikatov in javnih organov. Večina odgovorov je prispela iz EU, 24 pa iz tretjih držav.

Na splošno je bila v večini odgovorov izražena podpora CBAM, drugi pa so bili približno enakomerno razdeljeni med kategoriji omejena podpora in brez podpore. V veliki večini odgovorov sta bila izražena previdnost pri snovanju ukrepa in poziv, naj se preučijo vse razpoložljive možnosti. Ključna področja, ki so bila med drugim izpostavljena, so bili učinek na vrednostne verige in odvisnost od uvoza surovin, izogibanje pretiranim učinkom na končne potrošnike, povezave z EU ETS in brezplačnimi pravicami, porazdelitveni učinek v prizadetih sektorjih in med državami, zlasti v gospodarstvih v razvoju, ter interakcija z obstoječimi ukrepi trgovinske zaščite za surovine.

V skladu s svojimi smernicami za boljše pravno urejanje je Komisija med 22. julijem in 28. oktobrom 2020 izvedla tudi odprto javno posvetovanje 21 . Namen posvetovanja je bil zbrati mnenja državljanov in organizacij o utemeljitvah, ciljih, morebitni zasnovi in obsegu ter učinkih pobude. Sodelujoči so lahko tudi naložili dokumente o stališčih. V javnem posvetovanju je sodelovalo skupno 615 anketirancev. Od teh je bilo 6 odgovorov dvakratnih, torej je bilo veljavnih prispevkov 609.

V zvezi s problemom selitve virov CO2 večina anketirancev navaja, da je selitev virov CO2 resničen problem ter da lahko CBAM obravnava selitev virov CO2 in spodbuja porabo nizkoogljičnih proizvodov v EU, v tretjih državah pa uporabo nizkoogljičnih tehnologij in ambicioznih podnebnih politik. O učinkovitosti sedanjih ukrepov v okviru EU ETS in pravil o državni pomoči za omejitev selitve virov CO2 ter o zmožnosti drugih regulativnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov imajo podjetja, poslovna združenja in javni organi pozitivno mnenje, državljani in drugi deležniki pa so bolj kritični. Anketiranci predlagajo, naj se CBAM osredotoči na proizvode iz dejavnosti, ki so že zajete v EU ETS (zlasti tiste z največjim tveganjem selitve virov CO2), in zajame celotne vrednostne verige.

Poleg navedenega so službe Komisije začele obsežna dvostranska posvetovanja z javnimi organi v EU in tretjih državah, poslovnimi združenji, posameznimi podjetji in nevladnimi organizacijami. Hkrati je zunanji izvajalec opravil ciljno usmerjena posvetovanja, in sicer 25 poglobljenih razgovorov z višjimi vodstvenimi delavci in združenji iz sektorjev osnovnega materiala, proizvajalci, nevladnimi organizacijami in oblikovalci politik. Razgovori so potekali v dveh krogih. Najprej je bilo v zgodnji fazi opravljenih 17 neformalnih razgovorov, v katerih so bili opredeljeni pomembni pomisleki in odprta vprašanja za nadaljnje raziskave. V drugem koraku je bilo opravljenih osem dodatnih razgovorov, da bi se preverilo, ali ima širša skupina deležnikov enake sodbe in pomisleke, kakor so bili izraženi v neformalnih razgovorih. Iz industrije je bilo 17 deležnikov, iz nevladnih organizacij pet, iz institucij držav članic pa so bili trije.

Rezultati javnih in ciljno usmerjenih posvetovanj so Komisiji omogočili, da je o pobudi zbrala znatno število stališč in mnenj. Tako javno kot ciljno usmerjena posvetovanja so pokazala, da mora CBAM obravnavati tveganje selitve virov CO2 in pomagati Uniji pri doseganju povečanih podnebnih ambicij. Povratne informacije, prejete med temi posvetovanji, so bile v pomoč pri izbiri elementov zasnove in prednostnih možnosti politike. Rezultat posvetovanja z deležniki je povzet v ustrezni prilogi k oceni učinka.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Priprave za oblikovanje predloga temeljijo na vrsti študij in strokovnih nasvetov, ki vsebujejo analize morebitne zasnove in področja uporabe CBAM ter njegove okoljske, družbene in ekonomske učinke.

In sicer je Komisija s podporo zunanjih strokovnjakov izvedla študijo o optimalni zasnovi mehanizma in njegovem pokrivanju sektorjev. V okviru študije je bila pregledana logika ukrepa, ocenjene so bile številne alternativne možnosti in njihova izvedljivost, vsebuje pa tudi tehnične nasvete o tehničnih elementih načrtovanja in podporo za izbiro sektorjev, ki bodo zajeti v mehanizem. Elementi te študije so predstavljeni v oceni učinka 22 , celotno študijo pa objavi tudi Komisija 23 .

Poleg kvalitativne študije o CBAM je bila s podporo Skupnega raziskovalnega središča Komisije in zunanjih strokovnjakov izvedena tudi namenska kvantitativna ocena učinkov, pri čemer se je prvo osredotočilo na učinke CBAM na materialne proizvode, slednji pa so se osredotočali na učinke CBAM na električno energijo. Ti kvantitativni oceni sta osvetlili okoljske, ekonomske in družbene učinke pobude ter sta kot del ocene učinka javno dostopni.

Poleg tega analiza temelji na dodatnem pregledu literature, študijah in raziskavah, ki so jih predložili akademiki v odprtem javnem posvetovanju in drugih neodvisnih študijah.

•Ocena učinka

Odbor za regulativni nadzor je o oceni učinka izdal pozitivno mnenje z zadržkom, ki je vključevalo predloge za izboljšanje 24 . Poročilo o oceni učinka je bilo v skladu z njimi dodatno revidirano, v okviru česar so bila prizadevanja usmerjena zlasti v zagotovitev, da bo samostojno glede problema selitve virov CO2, hkrati pa bo še bolj skladno s predlogom za revizijo EU ETS, bolje osvetlilo ključne učinke in institucionalne odločitve ter podrobneje predstavilo stališča različnih skupin deležnikov.

Problem, ki se obravnava s CBAM, je, kako zmanjšati emisije toplogrednih plinov v EU, hkrati pa preprečiti, da bi se prizadevanja za zmanjšanje emisij izravnala, ker bi se emisije povečale zunaj Unije (selitev virov CO2). Da bi se odražal ta dinamični okvir, podlaga, na kateri temelji ocena učinka, odraža dejstvo, da je CBAM predlagan zaradi novega dogovorjenega cilja EU zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov (glede na leto 1990).

Na podlagi tega dinamičnega okvira je bilo ocenjenih šest različnih možnosti, ki so bile zasnovane tako, da upoštevajo zahteve STO in mednarodne zaveze EU, kot so sporazumi o prosti trgovini, ki jih je sklenila EU, ali Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti.

Prva možnost za CBAM je uvozni davek na ogljikov dioksid, ki ga plača uvoznik ob vnosu proizvodov v EU. Davek bi pobirali carinski organi na meji na podlagi davka, ki bi skupaj s privzeto ogljično intenzivnostjo proizvodov odražal ceno ogljika v Uniji. Uvozniki bi imeli možnost zahtevati znižanje obveznosti v okviru CBAM na podlagi lastnega ogljičnega odtisa in morebitne cene ogljika, plačane v državi proizvodnje.

Druga možnost vključuje, da bi se za uvoz uporabljal sistem, kakršen je sistem EU ETS, ki se uporablja za domačo proizvodnjo. Ta možnost – podobno kot sistem pravic v okviru EU ETS – vključuje, da uvozniki na podlagi vgrajene emisijske intenzivnosti proizvodov, ki jih uvažajo v Unijo, predajo kupone (kuponi CBAM), ki jih kupijo po ceni, ki v posameznem trenutku ustreza ceni pravic iz EU ETS. Ti kuponi ne bodo vezani na sistem pravic v okviru EU ETS, vendar bodo odražali ceno teh pravic, da se zagotovi skladen pristop k oblikovanju cen v okviru EU ETS. Prodajo kuponov CBAM bodo upravljali nacionalni podnebni organi, uvozniki pa bodo tem organom, zadolženim za upravljanje CBAM, predložili deklaracije o preverjenih vgrajenih emisijah v uvoženih proizvodih in predali število kuponov CBAM, ki bo ustrezalo prijavljenim emisijam. Do take deklaracije in predaje bo – podobno kot v okviru EU ETS – prišlo ob letnem usklajevanju, ki bo potekalo v letu, ki sledi letu uvoza, in bo temeljilo na letnem obsegu uvoza. Ogljična emisijska intenzivnost proizvodov bi temeljila na privzetih vrednostih; vendar bi uvozniki ob letni uskladitvi imeli možnost, da na podlagi svojih emisijskih vrednosti zahtevajo znižanje obveznosti v okviru CBAM. Prav tako bi lahko zahtevali znižanje obveznosti v okviru CBAM za kakršno koli ceno ogljika, plačano v državi proizvodnje (ki se ne zniža ali na drug način izravna ob izvozu).

Tretja možnost deluje enako kot druga možnost, vendar cena ogljika pri uvozu temelji na dejanskih emisijah proizvajalcev v tretjih državah in ne na privzeti vrednosti na podlagi povprečja proizvajalcev v EU. Pri tej možnosti bo moral uvoznik poročati o dejanskih emisijah, vgrajenih v proizvod, in predati ustrezno število kuponov CBAM.

Četrta možnost bi se uporabljala enako kot tretja možnost. Vključuje predajanje kuponov CBAM za uvožene proizvode. Vendar se v tej možnosti upošteva tudi desetletno obdobje postopnega uvajanja, ki bi se začelo leta 2026 in v katerem bi se brezplačno dodeljevanje pravic v okviru EU ETS postopno ukinilo, in sicer po 10 odstotnih točk na leto, CBAM pa bi se postopno uvedel. Znižanje obveznosti v okviru CBAM bi bilo pri tem sorazmerno s količino brezplačnih pravic, razdeljenih v določenem sektorju.

Peta možnost je različica tretje možnosti z razširitvijo področja uporabe po vrednostni verigi navzdol. Ogljično intenzivni materiali, ki so del polizdelkov in končnih proizvodov, bi bili zajeti vzdolž vrednostne verige. CBAM bi glede uvoza tudi v tem primeru temeljil na dejanskih emisijah proizvajalcev v tretjih državah.

Šesta možnost vključuje trošarino na ogljično intenzivne materiale, ki zajema potrošnjo domačih in uvoženih proizvodov v Uniji, ter nadaljevanje EU ETS, vključno z brezplačnim dodeljevanjem pravic za proizvodnjo v EU.

Kar zadeva učinkovitost CBAM glede na njegov splošni cilj obravnavanja tveganja selitve virov CO2 za boj proti podnebnim spremembam z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v Uniji in na svetovni ravni, je ocena učinka pokazala, da bi vse možnosti politike dosegle pozitiven učinek. Ugotovljeno je bilo torej, da se z vsemi možnostmi CBAM doseže večje zmanjšanje emisij v sektorjih CBAM v Uniji, odvisno od večje ambicioznosti in brezplačnega dodeljevanja. Glede spodbujanja proizvajalcev v tretjih državah k prehodu na čistejše proizvodne procese vse možnosti politike prinašajo pozitivne rezultate. V zvezi s temi merili so možnosti, ki omogočajo izkaz dejanskih emisij, še posebej učinkovite, pa tudi tretja, četrta in peta možnost kažejo zelo pozitivne rezultate. Ugotovljeno je bilo, da so vse možnosti skladne z EU ETS.

Kar zadeva preprečevanje selitve virov CO2, ima najbolj pozitiven učinek četrta možnost, sledita ji tretja in peta, manj učinkovite pa bi bile prva, druga in šesta. Vse možnosti politike so zasnovane tako, da upoštevajo mednarodne zaveze EU.

CBAM se bo za uvoz blaga uporabljal po ceni ogljika, ki se v sistemu EU ETS določi s sistemom dražb. Uvoznikom bi se stroški zaračunali na podlagi privzete vrednosti ali na podlagi dejanskih emisij, vgrajenih v uvoz. Možnost, da se dokaže, da je učinkovitost njihovega proizvoda glede emisij ogljika boljša od privzete vrednosti, bi povečala zapletenost sistema, vendar bi zagotovila spodbude za zmanjšanje emisij za delež materialov, ki se izvaža v EU.

Vpliv sistema CBAM na zaposlovanje je na splošno omejen. Spremembe v zaposlovanju so večinoma odvisne od obstoja (oziroma odsotnosti) brezplačnega dodeljevanja. Z ohranitvijo brezplačnega dodeljevanja se zaposlenost v sektorjih CBAM nekoliko poveča. V primeru popolne odprave brezplačnega dodeljevanja brez CBAM se zaposlenost najbolj zmanjša. Uporaba CBAM za materialne industrijske proizvode bo verjetno imela omejen vpliv na cene življenjskih potrebščin, ker je ukrep usmerjen na proizvode višje v vrednostni verigi in le posredno vpliva na blago za končno potrošnjo.

Domneva se, da bi za uvoznike v Uniji, za katere bi veljale obveznosti v zvezi s CBAM, nastali stroški izpolnjevanja obveznosti. To bi se lahko izvajalo bodisi na podlagi privzete vrednosti bodisi s predložitvijo preverjenih informacij o dejanskih emisijah. Medtem ko bi spremljanje dejanskih emisij potekalo zunaj Unije, so za to, da organom zagotavljajo preverjanje spremljanja, in za povezane stroške odgovorni uvozniki. Pri prvi, drugi, tretji, četrti in peti možnosti spremljanje emisij iz proizvodnega procesa ni potrebno, kadar so emisije deklarirane po privzeti vrednosti, zato tudi nastanejo omejeni stroški. Če pa se uvozniki odločijo, da bodo uveljavljali dejanske emisije iz proizvodnega procesa, zaradi spremljanja za podjetje nastanejo dodatni stroški. Pri šesti možnosti je treba privzete vrednosti določiti tako za materiale kot proizvode. Upravno breme proizvajalcev materialov v EU je razmeroma lahko, saj proizvajalcem ni treba dokazati ogljične intenzivnosti njihove proizvodnje.

Proizvodnja električne energije je obravnavana ločeno od materialnih proizvodov. Pri uporabi CBAM za elektroenergetski sektor je treba upoštevati njegovo edinstvenost, zaradi katere se razlikuje od osnovnih materialov, vključno z načini transporta prek omejenih, monopolnih omrežij in širokega nabora tehnologij, ki se uporabljajo za proizvodnjo.

Tako kot pri pristopih k materialnim proizvodom je pri določanju ustrezne obveznosti CBAM treba določiti referenčno vrednost za emisije, vgrajene v uvoženo električno energijo. Za določitev referenčne vrednosti vgrajenih emisij se pri električni energiji uporabljata dve alternativni možnosti, in sicer (a) povprečna intenzivnost emisij toplogrednih plinov v mešanici električne energije v EU in (b) faktor povprečnih emisij toplogrednih plinov v mešanici električne energije v EU. Kakor pri drugih možnostih pa bi uvozniki tudi lahko dokazali, da so emisije na ravni njihovih naprav nižje od zgoraj navedenih referenčnih vrednosti.

Na podlagi navedenega je bilo v oceni učinka ugotovljeno, da četrta možnost zagotavlja jasne koristi v primerjavi z vsemi drugimi preučenimi možnostmi. Zato se predlaga, naj se CBAM uvede za izbrane proizvode, in sicer v obliki kuponov CBAM na podlagi dejanskih emisij. Predlaga se tudi, naj se CBAM uvede postopoma in sorazmerno z zmanjševanjem brezplačnega dodeljevanja pravic za ustrezne naprave v okviru EU ETS. Ta možnost politike zagotavlja visoko raven učinkovitosti CBAM.

Sistem, ki temelji na dejanskih emisijah uvoženega blaga, zagotavlja pravično in enako obravnavo vsega uvoza ter tesno povezavo z EU ETS. Vendar bo treba CBAM dopolniti z možnostjo, da izračuni temeljijo na naboru privzetih vrednosti, ki se uporabljajo, kadar ni na voljo dovolj podatkov o emisijah. Poleg tega bi se lahko privzeta vrednost uporabljala tudi v začetni prehodni fazi, v kateri uvozniki morda še ne bodo mogli predložiti podatkov, ki jih sistem zahteva glede dejanskih emisij. Ta možnost bo morala biti oblikovana tako, da bo v celoti spoštovala mednarodne zaveze EU, zlasti pravila STO, zato bo treba zagotoviti, da imajo uvozniki, če se uporablja privzeta vrednost, v vseh primerih možnost dokazati, da so glede na dejanske emisije uspešnejši od te vrednosti. Poleg tega bo treba v zvezi s postopno uvedbo CBAM in ustrezno postopno ukinitvijo brezplačnih pravic zagotoviti, da se uvoz nikoli ne obravnava manj ugodno od domače proizvodnje EU.

Poleg tega bi uvedba kuponov CBAM, ki bi temeljili na dejanskih emisijah, ščitila pred tveganjem selitve virov CO2 in proizvajalce v tretjih državah spodbujala k prehodu na čistejše proizvodne procese, po potrebi s podporo uradne razvojne pomoči.

V zvezi z električno energijo je prednostna možnost uporaba CBAM na podlagi emisijskega faktorja ogljika, vključno z možnostjo, da uvozniki dokažejo nižje emisije. Obe možnosti prispevata k zmanjšanju tveganja selitve virov CO2 tako, da srednjeročno odvračata od kopičenja ogljično intenzivnih virov proizvodnje električne energije v bližini meja EU, ki bi lahko nadomestili proizvajalce v EU, izpostavljene naraščajočim stroškom ogljika. Vendar se možnost, ki temelji na emisijskem faktorju ogljika, kaže kot bolj učinkovita glede tega, da preprečuje selitev virov CO2, hkrati pa upravne stroške ohranja na nizki ravni.

Izbira četrte možnosti politike za materialne proizvode in emisijskega faktorja ogljika za električno energijo bi pomenila uvedbo sorazmernega mehanizma, s katerim bi se podnebne spremembe obravnavale z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v Uniji in preprečevanjem, da bi se te emisije nadomestile z emisijami zunaj Unije. Poleg tega bi postopna opustitev brezplačnega dodeljevanja v okviru sistema EU ETS v zadevnih sektorjih skupaj s postopno uvedbo CBAM podjetjem in organom zagotovila preudaren in predvidljiv prehod.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ocena učinka kaže, da bi CBAM malim in srednjim podjetjem povzročil razmeroma višje stroške izpolnjevanja obveznosti kot pa velikim podjetjem. Razlike med obema skupinama na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov ni bilo mogoče natančno količinsko opredeliti.

Dejstvo, da se CBAM sprva uvede za uvoz nekaterih osnovnih materialov in proizvodov iz osnovnih materialov, pomeni, da bi bila najbolj prizadeta velika podjetja. Zato bi bil praktični učinek ukrepov, povezanih z uvozom, na mala in srednja podjetja majhen, čeprav bi bil ta učinek glede na uvoženo količino sorazmerno večji kot pri velikih podjetjih. Zato v okviru ocene učinka niti preizkus učinkov na mala in srednja podjetja niti ločeno posvetovanje z njimi nista bila izvedena, vendar so bila mnenja malih in srednjih podjetij ter posledice zanje ocenjene v okviru spletnega javnega posvetovanja Komisije.

Tudi zaradi teh razlogov v tej uredbi za mala in srednja podjetja niso predvideni posebni ukrepi.

•Temeljne pravice

V predlogu se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 25 . Zlasti prispeva k cilju visoke ravni varstva okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kakor je določeno v členu 37 Listine.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Večina prihodkov, ustvarjenih s CBAM, se bo stekala v proračun EU 26 . Voditelji in voditeljice EU so se na izrednem zasedanju Evropskega sveta, ki je potekalo od 17. do 21. julija 2020 27 , dogovorili o instrumentu za okrevanje NextGenerationEU. Instrument bo EU zagotavljal potrebna sredstva za reševanje izzivov, ki jih postavlja pandemija COVID-19, ter podpiral naložbe v zeleni in digitalni prehod. Komisija si bo za financiranje lahko na finančnih trgih izposodila do 750 milijard EUR. V zvezi s tem so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili, da si bodo „institucije […] prizadevale, da bi bilo uvedenih dovolj novih virov lastnih sredstev, s katerimi bi pokrili znesek, ki bo ustrezal pričakovanim, z odplačevanjem povezanim odhodkom“ za NextGenerationEU 28 . Komisija se je zavezala, da bo v prvi polovici leta 2021 predložila predloge o novih virih lastnih sredstev, ki bodo vključevali CBAM.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

V okviru celotnega svežnja okoljskih ukrepov, ki jih je sprejela in jih uporablja EU ter ki odražajo njene okoljske ambicije, ki presegajo ambicije številnih naših trgovinskih partnerjev, se zdi primerno, da se, takoj ko bo to razumno mogoče, začne prehod s sistema, v katerem se selitev virov CO2 obravnava z brezplačnimi pravicami, na sistem, v katerem se selitev virov CO2 v zvezi z uvozom obravnava z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, pri čemer naj se uravnoteženo upoštevata tehnična in gospodarska izvedljivost, vključno z upravnimi omejitvami in legitimnimi pričakovanji vseh gospodarskih subjektov.

Sočasno uravnoteženje teh več ciljev govori v prid postopni uvedbi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, takoj ko bo to razumno mogoče, da se lahko med začetno in sorazmerno kratko pilotno fazo brez kakršne koli finančne prilagoditve gospodarski subjekti prilagodijo novemu sistemu, vključno z njegovimi dodatnimi upravnimi zahtevami, organi pa lahko pridobijo izkušnje v zvezi z delovanjem novega sistema.

Ko bo pilotna faza zaključena, se bo proces prehoda z brezplačnih pravic na mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah bistveno pospešil, ob tem pa ob polnem spoštovanju mednarodnih obveznosti in pravic EU zagotavljal, da ne bo prišlo do diskriminacije med domačim in uvoženim blagom ali med uvoženim blagom iz različnih držav.

Komisija bo zagotovila ureditev za spremljanje in ocenjevanje delovanja CBAM, vključno z ukrepi zoper goljufive prakse, glede na glavne cilje politike. Glede na to, da je CBAM eden od predlogov politike v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, bi se lahko spremljanje in ocenjevanje izvajala v skladu z drugimi politikami svežnja.

Pred koncem prehodnega obdobja bo Komisija poročala Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Uredbe in po potrebi pripravila zakonodajni predlog za razširitev CBAM na blago, ki ni navedeno v Prilogi I, morda pa tudi na druge emisije, ter uvedla druge možne spremembe za izboljšanje njegovega delovanja. Zato je najprej treba spremljati učinek CBAM.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poglavje I vsebuje splošne določbe, vključno s predmetom urejanja, področjem uporabe predloga (člena 1 in 2) in opredelitvami ključnih pojmov (člen 3). V Prilogi I je podrobno opredeljeno področje uporabe predloga, pri čemer so navedeni proizvodi in emisije toplogrednih plinov vsakega od teh proizvodov. V Prilogi II so navedeni države in ozemlja porekla, ki so izključeni iz uporabe ukrepa.

Poglavje II vsebuje določbe o obveznostih in pravicah deklarantov blaga. Natančneje, vsebuje določbe o pogojih, pod katerimi je treba zaprositi za dovoljenje za uvoz blaga CBAM (člena 4 in 5), obveznosti pooblaščenega deklaranta, da vsako leto do 31. maja predloži letno deklaracijo CBAM, in vsebini te deklaracije (člen 6), načelih za izračun emisij, vgrajenih v blagu, uvoženem v EU v prejšnjem koledarskem letu (člen 7, podrobneje določena v Prilogi III), ter postopku preverjanja teh emisij s strani akreditiranih preveriteljev (člen 8, ki ga dopolnjujejo zahteve glede poročanja in načela preverjanja iz prilog IV in V). Določa tudi načela za upoštevanje cene ogljika, plačane v tretjih državah (člen 9). Nazadnje, v skladu s členom 10 ima upravljavec naprave v tretji državi možnost, da od Komisije zahteva, naj ga vključi v osrednjo podatkovno zbirko. Po registraciji se upravljavec lahko odloči, da informacije o preverjenih vgrajenih emisijah razkrije pooblaščenemu deklarantu. Pooblaščeni deklarant lahko te razkrite informacije uporabi za izpolnitev obveznosti deklariranja preverjenih informacij o vgrajenih emisijah, kadar se blago, proizvedeno v napravi, registrirani v osrednji podatkovni zbirki, uvozi v Unijo.

Poglavje III vsebuje splošne določbe o upravni ureditvi glede pristojnih nacionalnih organov, vlogi Komisije (tudi njeni vlogi centralnega administratorja) in razkritju informacij (členi 11, 12, 13 in 15). Poglavje vsebuje tudi določbe o glavnih značilnostih nacionalnih registrov in računov v njih (člena 14 in 16), odločitvah organov v zvezi z dovoljenjem za uvoz (člen 17), akreditacijo preveriteljev (člen 18) in pregledom deklaracij CBAM (člen 19).

Poglavje IV vsebuje določbe v zvezi s kuponi CBAM. V členih 20 do 24 so določena podrobna pravila o življenjskem ciklu kuponov CBAM, od prodaje do nadzora nad predajo, morebitnim odkupom in dokončnim preklicem kuponov. Člen 20 podrobno obravnava prodajo kuponov s strani pristojnih organov. Člen 21 se nanaša na izračun cene kuponov, ki ga Komisija opravi tedensko. Člen 22 določa postopke za zagotovitev, da vsak pooblaščeni deklarant izpolni svojo obveznost predaje kuponov v nacionalnem registru. Člen 23 določa pravico pooblaščenega deklaranta, da zaprosi pristojni organ, naj mu odkupi omejeno število kuponov CBAM, ki po predaji ostanejo na njegovem računu. Nazadnje, člen 24 določa, da mora pristojni organ vsako leto do 30. junija preklicati kupone, ki po predaji in morebitnem odkupu ostanejo na računu vsakega deklaranta.

V poglavju V je obravnavano, kako naj carinski organi obravnavajo postopke za upravljanje blaga na meji (člen 25). V poglavju VI so v členu 26 določene kazni za neskladnost, za primer sprememb v vzorcu trgovanja pa je določena posebna določba o izogibanju (člen 27).

Poglavje VII vsebuje določbe o izvajanju pooblastila Komisiji za sprejemanje delegiranih aktov (člen 28) in postopku pregleda izvedbenih aktov (člen 29). Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je navedeno v členih 2, 18 in 27. Členi 2, 5 do 9, 21, 25, 31, 33 in 35 vsebujejo določbe o izvedbenih pooblastilih.

Poglavje VIII vsebuje v členu 30 določbe o oceni in pregledu Uredbe.

Poglavje IX (člen 31) obravnava zmanjšanje obveznosti CBAM, da se upošteva prehodno brezplačno dodeljevanje pravic iz EU ETS napravam, ki v Uniji proizvajajo enake vrste blaga, zajetega v tem predlogu.

Poglavje X vsebuje posebne določbe, ki se uporabljajo v začetnem prehodnem obdobju. V skladu s temi določbami se bo v prvih letih CBAM uporabljal brez finančnega popravka, pri čemer je namen zbirati podatke in ozaveščati deklarante. To prehodno obdobje bo trajalo tri leta, in sicer od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2025, kakor je določeno v členu 32. Deklaranti bodo vsako četrtletje poročali o emisijah, vgrajenih v blagu, uvoženem v predhodnem četrtletju, pri čemer bodo morali podrobno navesti neposredne in posredne emisije ter vse cene ogljika, plačane v tujini. Carinski organi bodo deklarante obvestili o njihovih obveznostih v zvezi s CBAM in si izmenjevali informacije s pristojnimi organi.

Nazadnje, v poglavju XI je naveden začetek veljavnosti predloga, pri čemer se nekatere določbe uporabljajo samo v prehodnem obdobju, druge pa se začnejo uporabljati leta 2026 (člen 36).

2021/0214 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 29 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 30 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je v svojem sporočilu o evropskem zelenem dogovoru 31 določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij (tj. emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Cilj evropskega zelenega dogovora je tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital EU ter zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja, in njihovimi učinki. Hkrati mora biti ta preobrazba pravična in vključujoča, pri čemer ni nihče prezrt. Komisija je v svojem akcijskem načrtu EU „Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ 32 napovedala spodbujanje ustreznih instrumentov in spodbud za boljše izvajanje načela odgovornosti povzročitelja, kakor je določeno v členu 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ter tako končno opustitev „brezplačnega onesnaževanja“, da bi dosegla čim večje sinergije med razogljičenjem in ciljem ničelnega onesnaževanja.

(2)Pariški sporazum 33 , sprejet decembra 2015 na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, je začel veljati novembra 2016. Pogodbenice Pariškega sporazuma so se v njegovem členu 2 dogovorile o omejitvi dviga povprečne globalne temperature znatno pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanju za omejitev dviga temperature na 1,5 °C nad predindustrijskimi ravnmi.

(3)Reševanje podnebnih izzivov in drugih izzivov v zvezi z okoljem ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta v središču evropskega zelenega dogovora. Pomen evropskega zelenega dogovora se je zaradi zelo resnih učinkov pandemije COVID-19 na zdravje in gospodarsko blaginjo državljanov Unije še povečal.

(4)Unija se je zavezala, da bo v celotnem gospodarstvu svoje emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšala za vsaj 55 odstotkov glede na raven iz leta 1990, kakor je določeno v predložitvi Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja v imenu Evropske unije in njenih držav članic o posodobitvi nacionalno določenega prispevka Evropske unije in njenih držav članic 34 .

(5)Z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta 35 je v zakonodajo vključen cilj podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu do leta 2050. Navedena uredba določa tudi zavezujočo zavezo Unije, da bo do leta 2030 emisije toplogrednih plinov glede na raven iz leta 1990 zmanjšala za vsaj 55 %.

(6)Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o posledicah globalnega povišanja temperature za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov 36 je trdna znanstvena podlaga za boj proti podnebnim spremembam in kaže na potrebo po okrepitvi podnebnih ukrepov. To poročilo potrjuje, da je treba za zmanjšanje verjetnosti ekstremnih vremenskih dogodkov nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov in podnebne spremembe omejiti na povišanje globalne temperature za 1,5 °C.

(7)Unija si prizadeva za ambiciozno politiko na področju podnebnih ukrepov in je vzpostavila regulativni okvir za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Zakonodajo za izvajanje tega cilja med drugim sestavljajo Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 37 , ki za energijsko intenzivne sektorje in dele sektorjev vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (EU ETS) in zagotavlja usklajeno oblikovanje cen emisij toplogrednih plinov na ravni Unije, Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta 38 , ki uvaja nacionalne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, in Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta 39 , ki od držav članic zahteva, da emisije toplogrednih plinov zaradi rabe zemljišč kompenzirajo z odvzemom emisij iz ozračja.

(8)Dokler ima veliko število mednarodnih partnerjev Unije pristope politik, ki ne vodijo do enake ravni podnebnih ambicij, obstaja tveganje selitve virov CO2. Do selitve virov CO2 bi prišlo, če bi podjetja v nekaterih industrijskih sektorjih ali delih sektorjev zaradi stroškov v zvezi s podnebnimi politikami proizvodnjo prenesla v druge države ali če bi uvoz iz teh držav nadomestil proizvode, ki so enakovredni, a glede toplogrednih plinov manj emisijsko intenzivni. To bi lahko privedlo do povečanja njihovih skupnih emisij na svetovni ravni, kar bi ogrozilo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je nujno potrebno, če naj svet dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi.

(9)Pobuda za mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) je del svežnja „Pripravljeni na 55“. Ta mehanizem bo z obravnavanjem tveganj selitve virov CO2 zaradi večjih podnebnih ambicij Unije eno od bistvenih orodij EU za doseganje cilja podnebno nevtralne Unije do leta 2050 v skladu s Pariškim sporazumom.

(10)Obstoječa mehanizma za obravnavanje tveganja selitve virov CO2 v sektorjih ali delih sektorjev, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2, sta prehodno brezplačno dodeljevanje pravic iz EU ETS in finančni ukrepi za nadomestilo posrednih stroškov emisij, nastalih zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, iz člena 10a(6) oziroma 10b Direktive 2003/87/ES. Toda brezplačno dodeljevanje v okviru EU ETS v primerjavi s prodajo vseh pravic na dražbi pri napravah, ki so jim pravice brezplačno dodeljene, oslabi cenovni signal, ki ga sistem zagotavlja, kar vpliva na spodbude za naložbe v nadaljnje zmanjševanje emisij.

(11)CBAM naj bi obstoječa mehanizma nadomestil z obravnavanjem tveganja selitve virov CO2 na drugačen način, in sicer z zagotavljanjem enako oblikovanih cen ogljika za uvožene in domače proizvode. Da bi zagotovili postopen prehod s sedanjega sistema brezplačnih pravic na CBAM, bi bilo treba CBAM postopno uvajati, brezplačne pravice v sektorjih, ki so zajeti v CBAM, pa postopno ukinjati. Kombinirana in prehodna uporaba CBAM in brezplačnega dodeljevanja pravic iz EU ETS v nobenem primeru ne bi smela privesti do ugodnejše obravnave unijskega blaga v primerjavi z blagom, uvoženim na carinsko območje Unije.

(12)Cilj CBAM je preprečiti tveganje selitve virov CO2, hkrati pa bi ta uredba proizvajalce iz tretjih držav spodbudila k uporabi tehnologij, ki bi bile učinkovitejše glede emisij toplogrednih plinov, tako da bi se ustvarilo manj emisij na enoto proizvodnje.

(13)Kot instrument za preprečevanje selitve virov CO2 in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bi moral CBAM zagotavljati, da za uvožene proizvode velja regulativni sistem, v katerem se uporabljajo stroški ogljika, kolikršni bi sicer bili naloženi v okviru EU ETS. CBAM je podnebni ukrep, ki bi moral preprečevati tveganje selitve virov CO2 in podpirati večje ambicije Unije na področju blažitve podnebnih sprememb, hkrati pa zagotavljati skladnost s pravili STO.

(14)Ta uredba bi se morala uporabljati za blago, uvoženo na carinsko območje Unije iz tretjih držav, razen če je bila proizvodnja tega blaga že zajeta v sistem EU ETS, kadar se uporablja v tretjih državah ali ozemljih, ali v sistem oblikovanja cen ogljika, ki je popolnoma povezan z EU ETS.

(15)Da bi iz CBAM izključili tretje države ali ozemlja, ki so v celoti zajeta v EU ETS ali so z njim povezana, bi bilo treba v primeru prihodnjih sporazumov na Komisijo prenesti pooblastilo v skladu s členom 290 PDEU, da sprejme akte za spremembo seznama držav iz Priloge II. Nasprotno pa bi bilo treba tretje države ali ozemlja, ki dejansko ne zaračunavajo cene ETS za blago, izvoženo v Unijo, izključiti s seznama v Prilogi II in zanje uporabljati CBAM.

(16)Ta uredba bi se morala uporabljati za epikontinentalni pas in izključno ekonomsko cono, ki jo države članice razglasijo v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu 40 , da se prepreči tveganje selitve virov CO2 iz naprav na morju.

(17)Emisije toplogrednih plinov, ki naj se uravnavajo s CBAM, bi morale ustrezati emisijam toplogrednih plinov, zajetih v Prilogi I k EU ETS v Direktivi 2003/87/ES, in sicer ogljikovega dioksida (CO2) ter po potrebi dušikovega oksida (N2O) in perfluoriranih ogljikovodikov (PFC). CBAM bi se moral sprva uporabljati za neposredne emisije teh toplogrednih plinov od proizvodnje blaga do trenutka uvoza na carinsko območje Unije, po koncu prehodnega obdobja in na podlagi nadaljnje ocene pa tudi za posredne emisije, pri čemer bi moralo biti njegovo področje uporabe enako področju uporabe EU ETS.

(18)EU ETS in CBAM imata skupni cilj oblikovanja cen emisij toplogrednih plinov z uporabo posebnih pravic ali kuponov v istih sektorjih in pri istem blagu. Oba sistema sta regulativna in utemeljena s potrebo po omejevanju emisij toplogrednih plinov v skladu z okoljskim ciljem, določenim v Uniji.

(19)Čeprav je v okviru EU ETS določena absolutna zgornja meja emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti, zajetih v njegovo področje uporabe, in omogoča trgovanje s pravicami (t. i. sistem trgovanja s pokrovom), CBAM ne bi smel določati količinskih omejitev za uvoz, da se ne omejijo trgovinski tokovi. Pa tudi medtem ko se EU ETS uporablja za naprave s sedežem v Uniji, bi se moral CBAM uporabljati za določeno blago, uvoženo na carinsko območje Unije.

(20)Sistem CBAM ima v primerjavi z EU ETS nekatere posebne značilnosti, med drugim glede izračuna cene kuponov CBAM, možnosti trgovanja s kuponi in trajanja njihove veljavnosti. Razlog za to je potreba, da se učinkovitost CBAM glede preprečevanja selitve virov CO2 ohrani skozi čas ter da upravljanje sistema ni pretirano obremenjujoče za upravljavce v smislu obveznosti in za uprave v smislu sredstev, hkrati pa se ohrani raven prožnosti, kakršna je upravljavcem na voljo v okviru EU ETS.

(21)Da bi učinkovito preprečeval selitev virov CO2, mora CBAM natančno odražati ceno EU ETS. Medtem ko se na trgu EU ETS cena pravic določa z dražbami, bi morala cena kuponov CBAM ceno iz takih dražb razumno odražati prek tedensko izračunanih povprečij. Take tedenske povprečne cene natančno odražajo nihanja cen v EU ETS in uvoznikom omogočajo razumen razpon, da izkoristijo spremembe cen v EU ETS, hkrati pa zagotavljajo, da sistem za upravne organe ostane obvladljiv.

(22)V okviru EU ETS skupno število izdanih pravic (zgornja meja) določa ponudbo pravic do emisije in zagotavlja gotovost glede največjih emisij toplogrednih plinov. Cena ogljika se določi z uravnoteženjem ponudbe in povpraševanja na trgu. Omejevanje količine je potrebno, da obstaja cenovna spodbuda. Ker za število kuponov CBAM, ki so na voljo uvoznikom, ni mogoče določiti zgornje meje, bi lahko, če bi uvozniki imeli možnost prenosa in trgovanja s kuponi CBAM, prišlo do situacij, v katerih cena za kupone CBAM ne bi več odražala razvoja cene v EU ETS. To bi oslabilo spodbudo za razogljičenje med domačim in uvoženim blagom, spodbudilo selitev virov CO2 in škodovalo splošnemu podnebnemu cilju CBAM. Lahko bi privedlo tudi do različnih cen za upravljavce iz različnih držav. Zato je omejitev možnosti trgovanja s kuponi CBAM in njihovega prenosa utemeljena na potrebi, da se prepreči spodkopavanje učinkovitosti in podnebnega cilja CBAM ter da se zagotovi enako obravnavanje upravljavcev v različnih državah. Da pa bi se ohranila možnost, da uvozniki optimizirajo svoje stroške, bi bilo treba v tej uredbi določiti sistem, v okviru katerega lahko organi od uvoznikov odkupijo določeno količino presežnih kuponov. Določi se tolikšen znesek, da je uvoznikom na voljo razumen razpon, da svoje stroške izkoristijo v obdobju veljavnosti kuponov, hkrati pa se ohrani splošni učinek prenosa cene, s čimer se zagotovi ohranitev okoljskega cilja ukrepa.

(23)Glede na to, da se CBAM uporablja za uvoz blaga na carinsko območje Unije, ne pa za naprave, bi bilo treba nekatere prilagoditve in poenostavitve uporabljati tudi v okviru ureditve CBAM. Ena od teh poenostavitev bi morala vključevati deklarativni sistem, v katerem bi morali uvozniki poročati o skupnih preverjenih emisijah toplogrednih plinov, vgrajenih v blagu, uvoženem v določenem koledarskem letu. Uporabiti bi bilo treba tudi drugačen časovni razpored v primerjavi s ciklom skladnosti z EU ETS, da bi se izognili morebitnemu ozkemu grlu zaradi obveznosti akreditiranih preveriteljev v skladu s to uredbo in EU ETS.

(24)Kar zadeva sankcije, bi morale države članice za kršitve te uredbe uporabljati globe in zagotoviti njihovo izvajanje. Znesek teh glob bi moral biti enak kaznim, ki se trenutno v Uniji v primeru kršitve EU ETS uporabljajo v skladu s členom 16(3) in (4) Direktive 2003/87/ES.

(25)EU ETS se uporablja za nekatere proizvodne procese in dejavnosti, CBAM pa bi se moral uporabljati za ustrezen uvoz blaga. Zato je treba uvoženo blago jasno opredeliti z njegovo uvrstitvijo v kombinirani nomenklaturi 41 (KN) in ga povezati z emisijami toplogrednih plinov, vgrajenimi v njem.

(26)Obseg proizvodov v okviru CBAM bi moral odražati dejavnosti, zajete v EU ETS, saj ta sistem temelji na kvantitativnih in kvalitativnih merilih, povezanih z okoljskim ciljem Direktive 2003/87/ES, in je najcelovitejši regulativni sistem za emisije toplogrednih plinov v Uniji.

(27)Določitev obsega proizvodov za CBAM, ki bi odražala dejavnosti, zajete v EU ETS, bi prispevala tudi k zagotavljanju, da se uvoženi proizvodi ne obravnavajo manj ugodno od podobnih proizvodov domačega porekla.

(28)Čeprav je končni cilj CBAM široka pokritost proizvodov, bi bilo preudarno začeti z izbranim številom sektorjev z razmeroma homogenimi proizvodi, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2. Sektorji Unije, ki veljajo za izpostavljene tveganju selitve virov CO2, so navedeni v Delegiranem sklepu Komisije 2019/708 42 .

(29)Blago iz te uredbe bi bilo treba izbrati po natančni analizi njegove ustreznosti v smislu kumulativnih emisij toplogrednih plinov in tveganja selitve virov CO2 v ustreznih sektorjih EU ETS, hkrati pa bi bilo tudi treba omejiti kompleksnost in upravno breme. In sicer bi bilo pri dejanskem izboru treba upoštevati osnovne materiale in osnovne proizvode, zajete v EU ETS, da se glede oblikovanja cen ogljika v okviru EU ETS uvoz energetsko intenzivnih proizvodov v Unijo zagotovo obravnava enako kot proizvodi EU ter da se zmanjša tveganje selitve virov CO2. Druga zadevna merila za omejitev izbora bi morala biti: prvič, ustreznost sektorjev v smislu emisij, in sicer ali je sektor eden največjih povzročiteljev emisij toplogrednih plinov; drugič, izpostavljenost sektorja visokemu tveganju selitve virov CO2, kot je opredeljeno na podlagi Direktive 2003/87/ES; tretjič, potreba po uravnoteženju širokega vključevanja emisij toplogrednih plinov ter omejevanja zapletenosti in upravnega bremena.

(30)Uporaba prvega merila omogoča, da se glede na kumulativne emisije uvrstijo naslednji industrijski sektorji: železo in jeklo, rafinerije, cement, organske osnovne kemikalije in gnojila.

(31)Vendar nekateri sektorji, navedeni v Delegiranem sklepu Komisije (EU) 2019/708, zaradi svojih posebnih značilnosti na tej stopnji ne bi smeli biti predmet te uredbe.

(32)Zlasti organske kemikalije niso vključene v področje uporabe te uredbe zaradi tehničnih omejitev, ki ne omogočajo jasne opredelitve vgrajenih emisij uvoženega blaga. Za to blago je veljavno referenčno merilo iz EU ETS osnovni parameter, ki ne omogoča nedvoumne dodelitve emisij, vgrajenih v posamezno uvoženo blago. Za natančnejše dodeljevanje organskim kemikalijam je potrebnih več podatkov in analiz.

(33)Podobne tehnične omejitve veljajo za proizvode rafinerij, pri katerih emisij toplogrednih plinov ni mogoče nedvoumno dodeliti posameznim proizvodom. Hkrati se zadevno referenčno merilo v EU ETS ne nanaša neposredno na specifične proizvode, kot so bencin, dizelsko gorivo ali kerozin, temveč na vso proizvodnjo rafinerij.

(34)Toda aluminijasti izdelki bi morali biti vključeni v CBAM, saj so zelo izpostavljeni selitvi virov CO2. Poleg tega v več industrijskih uporabah zaradi značilnosti, ki so zelo podobne značilnostim jeklenih izdelkov, neposredno konkurirajo jeklenim izdelkom. Prav tako pomembna je vključitev aluminija, saj se lahko področje uporabe sistema CBAM v prihodnosti razširi tudi na posredne emisije.

(35)Podobno bi bilo treba v področje uporabe sistema CBAM vključiti pribore (fitinge) za cevi kljub nizkim emisijam, vgrajenim vanje, saj bi se z izključitvijo s spremembo vzorca trgovanja s proizvodi nižje v prodajni verigi povečala verjetnost izogibanja pri jeklenih izdelkih, vključenih v sistem CBAM.

(36)Nasprotno pa se ta uredba ne bi smela uporabljati za določene izdelke, pri proizvodnji katerih ne nastajajo pomembne emisije, na primer ostanke železa ali jekla (pod oznako KN 7204), fero-zlitine (oznaka KN 7202) in nekatera gnojila (pod oznako KN 3105 60 00).

(37)V področje uporabe te uredbe bi bilo treba vključiti uvoz električne energije, saj je ta sektor odgovoren za 30 % skupnih emisij toplogrednih plinov v Uniji. Zaradi večje podnebne ambicioznosti Unije bi se pri stroških ogljika povečala razlika med proizvodnjo električne energije v Uniji in zunaj nje. To povečanje bi skupaj z napredkom pri povezovanju elektroenergetskega omrežja Unije z omrežji sosednjih držav pomenilo večje tveganje selitve virov CO2 zaradi povečanega uvoza električne energije, velik del katere se proizvaja v elektrarnah na premog.

(38)Ker uvoznikom blaga, zajetega v tej uredbi, obveznosti v zvezi s CBAM iz te uredbe ne bi bilo treba izpolnjevati ob uvozu, bi bilo treba uporabljati posebne upravne ukrepe za zagotovitev, da se obveznosti izpolnijo pozneje. Zato bi morali biti uvozniki upravičeni do uvoza blaga CBAM šele po tem, ko so jim pristojni organi, odgovorni za uporabo te uredbe, izdali dovoljenje.

(39)CBAM bi moral temeljiti na deklarativnem sistemu, v katerem pooblaščeni deklarant, ki lahko zastopa več kot enega uvoznika, vsako leto predloži deklaracijo o emisijah, vgrajenih v blagu, uvoženem na carinsko območje Unije, in preda število kuponov CBAM, ki ustreza deklariranim emisijam.

(40)Pooblaščenemu deklarantu bi moralo biti dovoljeno, da zahteva ustrezno zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih mora predati, glede na ceno ogljika, ki je bila za emisije že plačana v drugih jurisdikcijah.

(41)Vgrajene deklarirane emisije bi morala preveriti oseba, ki jo akreditira nacionalni akreditacijski organ, imenovan v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 43 ali na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2067 44 .

(42)Sistem bi moral upravljavcem proizvodnih obratov v tretjih državah omogočati, da se registrirajo v osrednji podatkovni zbirki in dajo svoje preverjene vgrajene emisije toplogrednih plinov iz proizvodnje blaga na voljo pooblaščenim deklarantom. Upravljavec bi moral imeti možnost, da svojega imena, naslova in kontaktnih podatkov v osrednji podatkovni zbirki ne razkrije javnosti.

(43)Kuponi CBAM se razlikujejo od pravic iz EU ETS, katerih bistvena značilnost so dnevne dražbe. Zaradi potrebe po določitvi jasne cene kuponov CBAM bi bilo dnevno objavljanje preveč obremenjujoče za upravljavce in bi pri njih povzročalo zmedo, saj lahko dnevne cene po objavi postanejo zastarele. Tedensko objavljanje cen CBAM bi natančno odražalo gibanje cen pravic iz EU ETS in služilo istemu podnebnemu cilju. Zato bi bilo treba ceno kuponov CBAM računati na podlagi (tedenskega) časovnega okvira, ki bi bil daljši od (dnevnega) časovnega okvira, določenega za EU ETS. Komisija bi morala biti zadolžena za izračun in objavo te povprečne cene.

(44)Da bi pooblaščenim deklarantom omogočili prožnost pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v zvezi s CBAM in jim omogočili, da izkoristijo nihanja cen pravic iz EU ETS, bi morali kuponi CBAM veljati dve leti od datuma nakupa. Pooblaščeni deklarant bi moral imeti možnost, da nacionalnemu organu odproda presežni del kupljenih kuponov. Pooblaščeni deklarant bi moral med letom pridobiti število kuponov, ki se zahtevajo ob predaji, pri čemer bi morali biti za pragove določeni konci vsakega četrtletja.

(45)Fizične značilnosti električne energije kot proizvoda, zlasti nezmožnost spremljanja dejanskega pretoka elektronov, upravičujejo nekoliko drugačno zasnovo CBAM. Kot standardni pristop bi bilo treba uporabiti privzete vrednosti, pooblaščeni deklaranti pa bi morali imeti možnost zahtevati, naj se njihove obveznosti v zvezi s CBAM izračunajo na podlagi dejanskih emisij. Trgovanje z električno energijo se razlikuje od trgovine z drugim blagom, zlasti ker se z njo trguje prek medsebojno povezanih omrežij električne energije z uporabo borz električne energije in posebnih oblik trgovanja. Spajanje trgov je tesno regulirana oblika trgovanja z električno energijo, ki omogoča zbiranje nakupnih in prodajnih ponudb po vsej Uniji.

(46)Da bi se izognili tveganju izogibanja in izboljšali sledljivost dejanskih emisij CO2 iz uvoza električne energije in njene uporabe pri blagu, bi moral biti izračun dejanskih emisij dovoljen le pod več strogimi pogoji. Zlasti bi bilo treba dokazati dokončno napoved dodeljene zmogljivosti medsebojnih povezav ter obstoj neposrednega pogodbenega razmerja med kupcem in proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov ali med kupcem in proizvajalcem električne energije, pri kateri so emisije nižje od privzete vrednosti.

(47)Pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti 45 ali pogodbenice pridružitvenih sporazumov, ki vključujejo poglobljena in celovita območja proste trgovine, so zavezane procesom razogljičenja, ki bi morali sčasoma privesti do sprejetja mehanizmov za določanje cen ogljika, podobnih ali enakovrednih EU ETS, ali do njihovega sodelovanja v EU ETS.

(48)Vključevanje tretjih držav v trg električne energije Unije je pomembna spodbuda za te države, da hitreje preidejo na energetske sisteme z visokim deležem energije iz obnovljivih virov. Spajanje trgov za električno energijo, kot je določeno v Uredbi Komisije (EU) 2015/1222 46 , tretjim državam omogoča boljše vključevanje električne energije iz obnovljivih virov na trg električne energije, učinkovito izmenjavo takšne električne energije na širšem območju, uravnoteženje ponudbe s povpraševanjem na večjem trgu Unije ter zmanjšanje ogljične intenzivnosti njihove proizvodnje električne energije. Vključevanje tretjih držav v trg električne energije Unije prispeva tudi k zanesljivosti oskrbe z električno energijo v teh državah in sosednjih državah članicah.

(49)Ko bodo tretje države s spajanjem trgov tesno vključene v trg električne energije Unije, bi bilo treba poiskati tehnične rešitve za zagotovitev uporabe CBAM za električno energijo, izvoženo iz teh držav na carinsko območje Unije. Če tehničnih rešitev ni mogoče najti, bi morale tretje države, ki so vključene v trg, če so izpolnjeni nekateri pogoji, najpozneje do leta 2030 imeti koristi od časovno omejenega izvzetja iz CBAM, ki bi veljalo izključno za izvoz električne energije. Vendar bi morale te tretje države izdelati časovni načrt in se zavezati k izvajanju mehanizma za oblikovanje cen ogljika, ki bi zagotavljal ceno, enakovredno EU ETS, ter se zavezati, da bodo ogljično nevtralne do leta 2050 [in?] za uskladitev z zakonodajo Unije na področju okolja, podnebja, konkurence in energije. To izvzetje bi bilo treba kadar koli preklicati, če obstajajo razlogi za domnevo, da zadevna država ne izpolnjuje svojih zavez, ali če do leta 2030 ne sprejme sistema trgovanja z emisijami, enakovrednega EU ETS.

(50)Od leta 2023 do leta 2025 bi se moralo uporabljati prehodno obdobje. Uporabljati bi se moral CBAM brez finančne prilagoditve, da bi se olajšala nemotena uvedba mehanizma in tako zmanjšalo tveganje motečih učinkov na trgovino. Deklaranti bi morali vsako četrtletje poročati o dejanskih emisijah, vgrajenih v blagu, uvoženem v prehodnem obdobju, pri čemer bi morali podrobno navesti neposredne in posredne emisije ter vse cene ogljika, plačane v tujini.

(51)Da bi olajšala in zagotovila pravilno delovanje CBAM, bi morala Komisija zagotoviti podporo pristojnim organom, odgovornim za uporabo te uredbe, pri izvajanju njihovih obveznosti.

(52)Komisija bi morala oceniti uporabo te uredbe pred koncem prehodnega obdobja ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo Komisije bi se moralo osredotočiti zlasti na možnosti za okrepitev podnebnih ukrepov, katerih cilj je podnebno nevtralna Unija do leta 2050. Komisija bi morala v okviru te ocene začeti zbirati informacije, potrebne za morebitno razširitev področja uporabe na posredne emisije ter na drugo blago in storitve, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2, ter razviti metode za izračun vgrajenih emisij na podlagi metod okoljskega odtisa 47 .

(53)Glede na navedeno bi bilo treba nadaljevati dialog s tretjimi državami ter omogočiti sodelovanje in rešitve, ki bi lahko bile podlaga za posamezne odločitve, sprejete glede podrobnosti zasnove ukrepa med izvajanjem, zlasti med prehodnim obdobjem.

(54)Komisija bi si morala prizadevati, da bi uravnoteženo in v skladu z mednarodnimi obveznostmi EU sodelovala s tretjimi državami, katerih trgovino z EU zadeva ta uredba, da bi preučila možnosti za dialog in sodelovanje v zvezi z izvajanjem posameznih elementov mehanizma iz te uredbe in povezanih izvedbenih aktov. Preučiti bi morala tudi možnosti za sklenitev sporazumov, da bi se upošteval njihov mehanizem za oblikovanje cen ogljika.

(55)Ker je cilj CBAM spodbuditi čistejše proizvodne procese, je EU pripravljena sodelovati z državami z nizkimi in srednje visokimi dohodki za razogljičenje njihovih predelovalnih industrij. Poleg tega bi morala Unija podpreti manj razvite države s potrebno tehnično pomočjo, da bi jim olajšala prilagoditev novim obveznostim, določenim s to uredbo.

(56)Določbe te uredbe ne posegajo v Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 48 in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 49 .

(57)Za učinkovitost bi bilo treba uporabljati določbe Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 50 .

(58)Za odpravo izogibanja določbam te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo v skladu s členom 290 PDEU za sprejetje aktov v zvezi z dopolnitvijo seznama blaga iz Priloge I.

(59)Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 51 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(60)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 52 .

(61)Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I
Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1
Predmet urejanja

1.Ta uredba vzpostavlja mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (carbon border adjustment mechanism, CBAM) za obravnavanje emisij toplogrednih plinov, vgrajenih v blagu iz Priloge I, ob uvozu tega blaga na carinsko območje Unije, da se prepreči tveganje selitve virov CO2.

2.CBAM sistem, vzpostavljen z Direktivo 2003/87/ES za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, dopolnjuje s tem, da se enakovredna pravila uporabljajo za uvoz blaga iz člena 2 na carinsko območje Unije.

3.Mehanizem bo postopoma postal alternativa mehanizmoma, vzpostavljenima z Direktivo 2003/87/ES za preprečevanje tveganja selitve virov CO2, zlasti brezplačnemu dodeljevanju pravic v skladu s členom 10a navedene direktive.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za blago, navedeno v Prilogi I, s poreklom iz tretje države, kadar se to blago ali predelani proizvodi iz navedenega blaga, ki so rezultat postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256 Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 53 , uvozijo na carinsko območje Unije.

2.Ta uredba se uporablja za blago iz odstavka 1, kadar se to blago vnese v epikontinentalni pas ali v izključno ekonomsko cono države članice.

3.Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se ta uredba ne uporablja za blago s poreklom iz držav in ozemelj, navedenih v Prilogi II, oddelek A.

4.Uvoženo blago se šteje za blago s poreklom iz tretjih držav v skladu z nepreferencialnimi pravili o poreklu, kakor so opredeljena v členu 59 Uredbe (EU) št. 952/2013.

5.Države in ozemlja se navedejo v Prilogi II, del A, če izpolnjujejo oba naslednja pogoja:

(a)za to državo ali ozemlje se uporablja EU ETS, vzpostavljen z Direktivo 2003/87/ES, ali pa je bil med to tretjo državo ali ozemljem in Unijo sklenjen sporazum, ki sistem EU ETS v celoti povezuje s sistemom tretje države ali ozemlja za trgovanje z emisijami;

(b)cena, plačana v državi, iz katere blago izvira, se za to blago dejansko zaračuna brez kakršnega koli popusta, ki presega popuste, kolikršni se uporabljajo tudi v sistemu EU ETS.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi Komisija določi pogoje za uporabo CBAM za blago iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

7.Če ima tretja država ali ozemlje trg z električno energijo, ki je s spajanjem trgov povezan z notranjim trgom Unije za električno energijo, in ni bilo mogoče najti tehnične rešitve, da bi se CBAM uporabljal za uvoz električne energije iz te tretje države ali ozemlja v Unijo, je tak uvoz električne energije iz te države ali ozemlja izvzet iz uporabe CBAM, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)tretja država ali ozemlje je sklenilo sporazum z Unijo, v katerem je določena obveznost uporabe prava Unije na področju električne energije, vključno z zakonodajo o razvoju obnovljivih virov energije ter drugimi pravili na področju energije, okolja in konkurence;

(b)v tretji državi ali ozemlju se v skladu z njenim nacionalnim pravom izvajajo glavne določbe zakonodaje Unije o trgu z električno energijo, vključno z razvojem obnovljivih virov energije in spajanjem trgov z električno energijo;

(c)tretja država ali ozemlje je Komisiji predložilo časovni načrt s časovnim razporedom za sprejetje ukrepov za izvajanje pogojev iz točk (d) in (e);

(d)tretja država ali ozemlje se je zavezalo k podnebni nevtralnosti do leta 2050 ter je v skladu s tem uradno oblikovalo dolgoročno strategijo za razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov do sredine stoletja, ki je usklajena s tem ciljem, jo po potrebi sporočilo Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja ter to obveznost izvaja v svoji nacionalni zakonodaji;

(e)tretja država ali ozemlje je pri izvajanju časovnega načrta iz točke (c) pokazalo znaten napredek pri usklajevanju nacionalne zakonodaje s pravom Unije na področju podnebnih ukrepov na podlagi navedenega časovnega načrta, vključno z napredkom pri oblikovanju cen ogljika na ravni, enakovredni ravni Unije vsaj glede proizvodnje električne energije. Uvajanje sistema za trgovanje z emisijami za električno energijo po ceni, ki je enaka kot v EU ETS, se zaključi do 1. januarja 2030;

(f)tretja država ali ozemlje je vzpostavilo učinkovite sisteme za preprečevanje posrednega uvoza električne energije v Unijo iz drugih tretjih držav, ki ne izpolnjujejo zahtev iz točk (a) do (e).

8.Tretja država ali ozemlje, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 7, točke (a) do (f), se navede v Prilogi II, oddelek B, k tej uredbi in predloži dve poročili o izpolnjevanju pogojev iz odstavka 7, točke (a) do (f), prvo pred 1. julijem 2025 in drugo pred 1. julijem 2029. Komisija do 31. decembra 2025 in do 31. decembra 2029, zlasti na podlagi časovnega načrta iz odstavka 7, točka (c), in poročil, ki jih prejme od tretje države ali ozemlja, oceni, ali ta tretja država ali ozemlje še vedno izpolnjuje pogoje iz odstavka 7.

9.Tretja država ali ozemlje, navedeno v Prilogi II, oddelek B, k tej uredbi, se črta s tega seznama:

(a)če ima Komisija razloge za mnenje, da država ali ozemlje ni pokazalo zadostnega napredka za izpolnitev ene od zahtev iz odstavka 7, točke (a) do (f), ali če je država ali ozemlje sprejelo ukrep, ki ni združljiv s cilji iz podnebne in okoljske zakonodaje Unije;

(b)če je tretja država ali ozemlje sprejelo ukrepe v nasprotju s svojimi cilji razogljičenja, kot je zagotavljanje javne podpore za vzpostavitev nove proizvodne zmogljivosti, ki izpušča več kot 550 g CO2 iz fosilnih goriv na kWh električne energije.

10.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 28 za določitev zahtev in postopkov za države ali ozemlja, ki so črtana s seznama v Prilogi II, oddelek B, da se za ta ozemlja zagotovi uporaba te uredbe v zvezi z električno energijo. Če v takih primerih spajanje trgov ostaja nezdružljivo z uporabo te uredbe, se lahko Komisija odloči, da tretje države ali ozemlja izključi iz spajanja trgov Unije in zahteva eksplicitno dodeljevanje zmogljivosti na meji med Unijo in tretjo državo, tako da se lahko uporablja CBAM.

11.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 28 za spremembo seznamov iz Priloge II, oddelek A ali B, odvisno od tega, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 5, 7 ali 9.

12.Unija lahko sklene sporazume s tretjimi državami, da bi pri uporabi člena 9 upoštevala mehanizme oblikovanja cen ogljika v teh državah.

Člen 3
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„blago“ pomeni blago, našteto v Prilogi I;

(2)„toplogredni plini“ pomeni toplogredne pline, kakor so v Prilogi I opredeljeni v zvezi z vsakim blagom iz navedene priloge;

(3)„emisije“ pomeni izpust toplogrednih plinov iz proizvodnje blaga v ozračje;

(4)„uvoz“ pomeni sprostitev v prosti promet, določeno v členu 201 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(5)„EU ETS“ pomeni sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji v zvezi z dejavnostmi iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, ki niso letalske dejavnosti;

(6)„tretja država“ pomeni državo ali ozemlje zunaj carinskega območja Unije;

(7)„epikontinentalni pas“ pomeni epikontinentalni pas, kakor je opredeljen v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu;

(8)„izključna ekonomska cona“ pomeni izključno ekonomsko cono, kakor je opredeljena v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in ki jo je država članica v skladu s to konvencijo razglasila za izključno ekonomsko cono;

(9)„spajanje trgov“ pomeni dodeljevanje prenosne zmogljivosti prek sistema Unije, ki hkrati ujema naročila in dodeljuje prenosne zmogljivosti med trgovalnimi območji, kakor je določeno v Uredbi Komisije (EU) 2015/1222;

(10)„eksplicitno dodeljevanje zmogljivosti“ pomeni dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti, ločeno od trgovanja z električno energijo;

(11)„pristojni organ“ pomeni organ, ki ga določi vsaka država članica v skladu s členom 11 te uredbe;

(12)„carinski organi“ pomeni carinske uprave držav članic, kakor so opredeljene v členu 5(1) Uredbe (EU) št. 952/2013;

(13)„deklarant“ pomeni osebo, ki vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v svojem imenu, ali osebo, v imenu katere je taka deklaracija vložena v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013;

(14)„oseba“ pomeni fizično in pravno osebo ter katero koli združenje oseb, ki ni pravna oseba, vendar mu je v okviru prava Unije ali nacionalnega prava priznana sposobnost opravljanja pravnih dejanj;

(15)„neposredne emisije“ pomeni emisije iz proizvodnih procesov blaga, nad katerimi ima proizvajalec neposreden nadzor;

(16)„vgrajene emisije“ pomeni neposredne emisije, sproščene med proizvodnjo blaga, izračunane v skladu z metodami iz Priloge III;

(17)„tona CO2e“ pomeni tono ogljikovega dioksida („CO2“) ali CO2, dušikovega oksida in perfluoriranega ogljikovodika, kakor so za blago navedeni v Prilogi I;

(18)„kupon CBAM“ pomeni kupon v elektronski obliki, ki ustreza eni toni emisij, vgrajenih v blagu;

(19)„predaja“ pomeni pobotanje kuponov CBAM z deklariranimi emisijami, vgrajenimi v uvoženem blagu;

(20)„proizvodni procesi“ pomeni kemične in fizikalne procese, ki se izvajajo za proizvodnjo blaga v napravi;

(21)„privzeta vrednost“ pomeni vrednost, izračunano ali pridobljeno iz sekundarnih podatkov, ki predstavljajo emisije, vgrajene v blagu;

(22)„dejanske emisije“ pomeni emisije, izračunane na podlagi primarnih podatkov iz proizvodnih procesov blaga;

(23)„cena ogljika“ pomeni denarni znesek, ki se plača v okviru sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov v tretji državi v obliki davka ali pravic do emisije, izračuna pa se na podlagi toplogrednih plinov, ki so zajeti v takšnem ukrepu in se sprostijo med proizvodnjo blaga;

(24)„naprava“ pomeni nepremično tehnično enoto, v kateri se izvaja proizvodni proces;

(25)„upravljavec“ pomeni vsako osebo, ki upravlja ali nadzoruje napravo v tretji državi;

(26)„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, ki ga imenuje vsaka država članica v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 765/2008;

(27)„pravica iz EU ETS“ pomeni pravico iz člena 3(a) Direktive 2003/87/ES za dejavnosti iz Priloge I k navedeni direktivi, ki niso letalske dejavnosti;

(28)„posredne emisije“ pomeni emisije iz proizvodnje električne energije, ogrevanja oziroma hlajenja, ki se porabi med proizvodnimi procesi blaga.

Poglavje II
Obveznosti in pravice pooblaščenih deklarantov blaga

Člen 4
Uvoz blaga

Blago na carinsko območje Unije uvaža samo deklarant, ki ga je v skladu s členom 17 pooblastil pristojni organ (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni deklarant).

Člen 5
Vloga za pridobitev dovoljenja

1.Vsak deklarant pred uvozom blaga iz člena 2 pri pristojnem organu v kraju, kjer ima sedež, zaprosi za dovoljenje za uvoz tega blaga na carinsko območje Unije.

2.Z odstopanjem od odstavka 1, kadar se prenosna zmogljivost za uvoz električne energije dodeli z eksplicitnim dodeljevanjem zmogljivosti, se oseba, ki ji je bila zmogljivost za uvoz dodeljena in ki to zmogljivost za uvoz napove, za namene te uredbe šteje za pooblaščenega deklaranta v državi članici, v kateri oseba prijavi uvoz električne energije. Uvoz se meri na mejo za časovna obdobja, ki niso daljša od ene ure, in odbitek izvoza ali tranzita v isti uri ni mogoč.

3.Vloga za pridobitev dovoljenja vključuje naslednje informacije o deklarantu, ki mora imeti sedež v Uniji:

(a)ime, naslove in kontaktne podatke;

(b)registracijsko in identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (Economic Operators Registration and Identification number, EORI) v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(c)glavno gospodarsko dejavnost, ki jo izvaja v Uniji;

(d)potrdilo davčnega organa države članice, v kateri ima deklarant sedež, da deklarant ni predmet neporavnanega naloga za izterjavo nacionalnih davčnih dolgov;

(e)častno izjavo, da deklarant v petih letih pred letom vložitve vloge ni bil vpleten v hude ali ponavljajoče se kršitve carinske zakonodaje, davčnih pravil in pravil o zlorabi trga, vključno s tem, da ni storil hujših kaznivih dejanj v zvezi s svojo gospodarsko dejavnostjo;

(f)informacije, potrebne za dokazovanje finančne in poslovne sposobnosti deklaranta za izvedbo obveznosti iz te uredbe, in – če tako odloči pristojni organ na podlagi ocene tveganja – dokazila, ki potrjujejo te informacije, kot je izkaz poslovnega izida in bilanca stanja za največ zadnja tri proračunska leta, za katera je bil pripravljen zaključni račun;

(g)ocenjeno denarno vrednost in obseg uvoza blaga na carinsko območje Unije po vrstah blaga za koledarsko leto, v katerem se vloži vloga, in za naslednje koledarsko leto;

(h)po potrebi imena in kontaktne podatke oseb, v imenu katerih deklarant deluje.

4.Vložnik lahko kadar koli umakne svojo vlogo.

5.Pooblaščeni deklarant nemudoma obvesti pristojni organ o vseh spremembah informacij, predloženih v skladu z odstavkom 3, ki so nastale po sprejetju odločitve in ki lahko vplivajo na odločitev, sprejeto v skladu s členom 17, ali na vsebino dovoljenja iz člena 17.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s standardno obliko vloge, zamudami in postopkom, ki jih mora pristojni organ upoštevati pri obravnavanju vlog za pridobitev dovoljenja iz odstavka 1, ter pravili za identifikacijo pristojnega organa deklarantov za uvoz električne energije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

Člen 6
Deklaracija CBAM

1.Vsak pooblaščeni deklarant do 31. maja posameznega leta pristojnemu organu predloži deklaracijo (v nadaljnjem besedilu: deklaracija CBAM) za koledarsko leto pred deklaracijo.

2.Deklaracija CBAM vsebuje naslednje elemente:

(a)skupno količino za vsako vrsto blaga, uvoženega v koledarskem letu pred deklaracijo, izraženo v megavatnih urah za električno energijo in v tonah za drugo blago;

(b)skupne vgrajene emisije, izražene v tonah emisij CO2e na megavatno uro električne energije ali, za drugo blago, v tonah emisij CO2e na tono posamezne vrste blaga, ki se izračunajo v skladu s členom 7;

(c)skupno število kuponov CBAM, ki jih je treba predati ter ustreza skupnim vgrajenim emisijam po odbitku v skladu s členom 9 zaradi cene ogljika, plačane v državi porekla, in prilagoditvi v skladu s členom 31, potrebni glede na obseg, v katerem se pravice iz EU ETS dodeljujejo brezplačno.

3.Pri uvozu oplemenitenih proizvodov, ki izhajajo iz postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256 Uredbe (EU) št. 952/2013, pooblaščeni deklarant, tudi če oplemeniteni proizvod ni naveden v Prilogi I k tej uredbi, v deklaraciji CBAM navede skupne emisije, vgrajene v blagu, ki je bilo dano v postopek aktivnega oplemenitenja in je navedeno v navedeni prilogi.

4.Pri uvozu oplemenitenih proizvodov, ki izhajajo iz postopka pasivnega oplemenitenja iz člena 259 Uredbe (EU) št. 952/2013, pooblaščeni deklarant pod pogojem, da je oplemeniteni proizvod naveden v Prilogi I k tej uredbi, v deklaraciji CBAM navede samo emisije iz postopka oplemenitenja, izvedenega zunaj carinskega območja Unije.

5.Pri uvozu vrnjenega blaga iz člena 203 Uredbe (EU) št. 952/2013 pooblaščeni deklarant v deklaraciji CBAM za skupne vgrajene emisije, ki ustrezajo navedenemu blagu, ločeno navede „nič“.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s standardno obliko in postopkom za predložitev deklaracije CBAM ter ureditvami za predajo kuponov CBAM iz odstavka 2, točka (c). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

Člen 7
Izračun vgrajenih emisij

1.Emisije, vgrajene v blagu, se izračunajo v skladu z metodami iz Priloge III.

2.Emisije, vgrajene v blagu, ki ni električna energija, se določijo na podlagi dejanskih emisij v skladu z metodama iz Priloge III, točki 2 in 3. Če dejanskih emisij ni mogoče ustrezno določiti, se vgrajene emisije določijo glede na privzete vrednosti v skladu z metodo iz Priloge III, točka 4.1.

3.Emisije, vgrajene v uvoženi električni energiji, se določijo glede na privzete vrednosti v skladu z metodo iz Priloge III, točka 4.2, razen če se pooblaščeni deklarant odloči, da se vgrajene emisije določijo na podlagi dejanskih emisij v skladu z navedeno prilogo, točka 5.

4.Pooblaščeni deklarant vodi evidenco informacij, potrebnih za izračun vgrajenih emisij v skladu z zahtevami iz Priloge IV. Ta evidenca je dovolj podrobna, da preveriteljem, akreditiranim v skladu s členom 18, omogoča preverjanje vgrajenih emisij v skladu s členom 8 in Prilogo V, pristojnemu organu pa pregled deklaracije CBAM v skladu s členom 19(1).

5.Pooblaščeni deklarant hrani evidenco informacij iz odstavka 4, vključno s poročilom preveritelja, do konca četrtega leta po letu, v katerem je bila ali bi morala biti predložena deklaracija CBAM.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi s podrobnimi pravili o elementih metod izračuna iz Priloge III, vključno z določitvijo meja sistemov proizvodnih procesov, emisijskih faktorjev, vrednosti dejanskih emisij, specifičnih za napravo, privzetih vrednosti in njihove uporabe za posamezno blago ter metod za zagotavljanje zanesljivosti podatkov, na podlagi katerih se določijo privzete vrednosti, vključno s stopnjo podrobnosti in preverjanjem podatkov. S temi akti se po potrebi določi, da je mogoče privzete vrednosti prilagoditi določenim območjem, regijam ali državam, da se upoštevajo specifični objektivni dejavniki, kot so geografija, naravni viri, tržne razmere, prevladujoči viri energije ali industrijski procesi. Izvedbeni akti temeljijo na obstoječi zakonodaji za preverjanje emisij naprav iz Direktive 2003/87/ES in podatkov o njihovih dejavnostih, zlasti Izvedbeni uredbi (EU) 2018/2067.

7.Izvedbeni akti iz odstavka 6 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

Člen 8
Preverjanje vgrajenih emisij

1.Pooblaščeni deklarant zagotovi, da je skupne vgrajene emisije, navedene v deklaraciji CBAM, predloženi v skladu s členom 6, preveril preveritelj, akreditiran v skladu s členom 18, na podlagi načel preverjanja iz Priloge V.

2.Pri emisijah, vgrajenih v blagu, proizvedenem v napravah v tretji državi, registriranih v skladu s členom 10, se lahko pooblaščeni deklarant odloči, da bo za izpolnitev obveznosti iz odstavka 1 uporabil preverjene informacije, ki so mu bile razkrite v skladu s členom 10(7).

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi z načeli preverjanja iz odstavka 1, in sicer glede možnosti opustitve obveznosti preveritelja, da obišče napravo, kjer se proizvaja zadevno blago, in obveznosti določitve pragov za odločanje, ali so napačne navedbe ali neskladnosti bistvene, ter v zvezi z dokazno dokumentacijo, potrebno za poročilo o preverjanju.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

Člen 9
Cena ogljika, plačana v državi porekla

1.Pooblaščeni deklarant lahko v svoji deklaraciji CBAM zahteva zmanjšanje števila kuponov CBAM, ki jih mora predati, da bi se upoštevala cena ogljika, plačana za deklarirane vgrajene emisije v državi porekla.

2.Pooblaščeni deklarant vodi evidenco dokumentacije, ki jo je potrdila neodvisna oseba in je potrebna za dokazovanje, da je bila za deklarirane vgrajene emisije plačana cena ogljika v državi porekla blaga, ter hrani dokazila o dejanskem plačilu te cene ogljika, za katero se ne bi smel prejeti izvozni rabat ali katera koli druga oblika nadomestila ob izvozu.

3.Pooblaščeni deklarant hrani evidenco iz odstavka 2 do konca četrtega leta po letu, v katerem je bila ali bi morala biti predložena deklaracija CBAM.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov o določitvi metodologije, po kateri se v skladu z odstavkom 1 izračuna število kuponov CBAM, ki jih je treba predati, glede pretvorbe cene ogljika, plačane v tuji valuti, v eure po letnem povprečnem menjalnem tečaju in glede kvalifikacij neodvisne osebe, ki potrjuje informacije, ter elementov dokazila o plačani ceni ogljika in neuporabi izvoznih rabatov ali drugih oblik nadomestil ob izvozu, kakor je navedeno v odstavku 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

Člen 10
Registracija upravljavcev in naprav v tretjih državah

1.Na zahtevo upravljavca, ki upravlja napravo v tretji državi, Komisija informacije o tem upravljavcu in njegovi napravi evidentira v osrednji podatkovni zbirki iz člena 14(4).

2.Zahtevek za registracijo iz odstavka 1 vključuje naslednje informacije, ki jih je treba ob registraciji vključiti v podatkovno zbirko:

(a)ime, naslov in kontaktne podatke upravljavca;

(b)lokacijo vsake naprave, vključno s popolnim naslovom in koordinatami, izraženimi v zemljepisni dolžini in zemljepisni širini, ki vključujeta 6 decimalk;

(c)glavno gospodarsko dejavnost naprave v tretji državi.

3.Komisija upravljavca obvesti o registraciji v podatkovni zbirki. Registracija velja pet let od datuma uradnega obvestila upravljavcu naprave.

4.Upravljavec nemudoma obvesti Komisijo o vseh spremembah informacij iz odstavka 2, ki so nastale po registraciji, Komisija pa ustrezne informacije posodobi.

5.Upravljavec iz odstavka 1 mora:

(a)po vrstah blaga, proizvedenega v napravi iz odstavka 1, določiti vgrajene emisije, izračunane v skladu z metodami iz Priloge III;

(b)zagotoviti, da vgrajene emisije iz točke (a) v skladu z načeli preverjanja iz Priloge V preveri preveritelj, akreditiran v skladu s členom 18;

(c)štiri leta po opravljenem preverjanju hraniti izvod poročila preveritelja in evidenco informacij, potrebnih za izračun emisij, vgrajenih v blagu, kakor je določeno v Prilogi IV.

6.Evidenca iz odstavka 5, točka (c), je dovolj podrobna, da omogoča preverjanje v skladu z odstavkom 5, točka (b), in da lahko kateri koli pristojni organ v skladu s členom 19(1) pregleda deklaracijo CBAM, ki jo je predložil pooblaščeni deklarant, ki so mu bile zadevne informacije razkrite v skladu z odstavkom 8.

7.Upravljavec lahko informacije o preverjanju vgrajenih emisij iz odstavka 5 razkrije pooblaščenemu deklarantu. Pooblaščeni deklarant ima pravico, da te razkrite informacije uporabi za izpolnitev obveznosti iz člena 8.

8.Upravljavec lahko kadar koli zaprosi, naj se ga izbriše iz podatkovne zbirke.

Poglavje III
Pristojni organi

Člen 11
Pristojni organi

1.Vsaka država članica imenuje pristojni organ za izvajanje obveznosti iz te uredbe in o tem obvesti Komisijo.

Komisija da na voljo državam članicam seznam vseh pristojnih organov in te informacije objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Države članice od pristojnih organov zahtevajo, da si izmenjajo vse informacije, ki so bistvene ali pomembne za opravljanje njihovih funkcij in dolžnosti.

Člen 12
Komisija

Komisija pomaga pristojnim organom pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz te uredbe in usklajuje njihove dejavnosti.

Člen 13
Poslovne skrivnosti in razkritje informacij

Vse informacije, ki jih pristojni organ pridobi med opravljanjem svojih nalog in so zaupne narave ali so zaupno posredovane, so poslovna skrivnost. Pristojni organ takšnih informacij ne sme razkriti brez izrecnega dovoljenja osebe ali organa, ki jih je posredoval. Lahko jih deli s carinskimi organi, Komisijo in Evropskim javnim tožilstvom, obravnavajo pa se v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97.

Člen 14
Nacionalni registri in osrednja podatkovna zbirka

1.Pristojni organ vsake države članice vzpostavi nacionalni register deklarantov, pooblaščenih v tej državi članici, v obliki standardizirane elektronske podatkovne zbirke, ki vsebuje podatke o kuponih CBAM teh deklarantov, in zagotovi zaupnost v skladu s pogoji iz člena 13.

2.Podatkovna zbirka iz odstavka 1 vsebuje račune z informacijami o vsakem pooblaščenem deklarantu, zlasti:

(a)ime in kontaktne podatke pooblaščenega deklaranta;

(b)številko EORI pooblaščenega deklaranta;

(c)številko računa CBAM;

(d)za vsakega pooblaščenega deklaranta število, ceno prodaje, datum nakupa ter datum predaje, odkupa ali preklica kuponov CBAM s strani pristojnega organa.

3.Informacije v podatkovni zbirki iz odstavka 2 so zaupne.

4.Komisija vzpostavi javno dostopno osrednjo podatkovno zbirko z imeni, naslovi in kontaktnimi podatki upravljavcev ter lokacijami naprav v tretjih državah v skladu s členom 10(2). Upravljavec se lahko odloči, da svojega imena, naslova in kontaktnih podatkov ne razkrije javnosti.

Člen 15
Centralni administrator

1.Komisija deluje kot centralni administrator za vodenje neodvisne evidence transakcij, v katero se zapisujejo nakupi, posedovanja, predaje, odkupi in preklici kuponov CBAM ter s katero zagotavlja usklajevanje nacionalnih registrov.

2.Centralni administrator glede transakcij, evidentiranih v nacionalnih registrih, prek neodvisne evidence transakcij izvaja kontrole na podlagi tveganja, s čimer zagotavlja, da ni nepravilnosti pri nakupu, posedovanju, predaji, odkupu in preklicu kuponov CBAM.

3.Če se na podlagi kontrol, izvedenih v skladu z odstavkom 2, odkrijejo nepravilnosti, Komisija obvesti zadevno državo članico ali zadevne države članice za nadaljnjo preiskavo, da se ugotovljene nepravilnosti popravijo.

Člen 16
Računi v nacionalnih registrih

1.Pristojni organ vsakemu pooblaščenemu deklarantu dodeli edinstveno številko računa CBAM.

2.Vsakemu pooblaščenemu deklarantu se odobri dostop do njegovega računa v registru.

3.Pristojni organ vzpostavi račun takoj po izdaji dovoljenja iz člena 17(1) in o tem obvesti pooblaščenega deklaranta.

4.Če pooblaščeni deklarant preneha opravljati svojo gospodarsko dejavnost ali je bilo dovoljenje preklicano, pristojni organ zapre račun tega deklaranta.

Člen 17
Izdajanje dovoljenj deklarantom

1.Pristojni organ deklarantu, ki vloži vlogo za pridobitev dovoljenja v skladu s členom 5(1), izda dovoljenje, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)deklarant ni bil vpleten v hudo kršitev ali ponavljajoče se kršitve carinske zakonodaje, davčnih pravil in pravil o zlorabi trga ter ni storil hujših kaznivih dejanj v zvezi s svojo gospodarsko dejavnostjo med petimi leti pred vložitvijo vloge;

(b)deklarant dokaže svojo finančno in poslovno sposobnost za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe.

2.Če pristojni organ ugotovi, da pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, ali če vložnik ni predložil informacij iz člena 5(3), deklarantovo vlogo za pridobitev dovoljenja zavrne.

3.Če pristojni organ deklarantovo vlogo za pridobitev dovoljenja zavrne, lahko deklarant, ki je zaprosil za dovoljenje, pred pritožbo zavrnitvi ugovarja pri pristojnem organu na podlagi nacionalnega prava, ki v skladu z zahtevami nacionalne zakonodaje, kadar so te sorazmerne in je njihov namen uresničitev zakonitega cilja, ki je skladen s to uredbo, nacionalnemu administratorju naroči, naj račun odpre, ali pa z obrazloženim sklepom podpre zavrnitev vloge.

4.Odločba pristojnega organa o izdaji dovoljenja deklarantu vsebuje naslednje informacije:

(a)ime in naslov pooblaščenega deklaranta;

(b)številko EORI pooblaščenega deklaranta;

(c)številko računa CBAM.

5.Pooblaščeni deklarant lahko kadar koli zahteva, naj se njegovo dovoljenje prekliče.

6.Če deklarant ni obstajal dve poslovni leti pred letom, v katerem je vložena vloga v skladu s členom 5(1), pristojni organ za izdajo dovoljenja v skladu z odstavkom 1 od deklaranta zahteva predložitev jamstva.

Pristojni organ znesek takega jamstva določi na najvišji znesek, na kolikor pristojni organ ocenjuje vrednosti kuponov CBAM, ki jih mora pooblaščeni deklarant predati v skladu s členom 22.

7.Jamstvo se zagotovi kot bančno jamstvo, ki ga na prvi poziv plača finančna institucija, ki deluje v Uniji, ali v drugi obliki jamstva, ki nudi enako zagotovilo. Če pristojni organ ugotovi, da predloženo jamstvo ne zagotavlja zneska obveznosti v zvezi s CBAM ali ga ne zagotavlja več zanesljivo ali zadostno, od pooblaščenega deklaranta zahteva, da predloži dodatno jamstvo ali da prvotno jamstvo nadomesti z novim jamstvom, odvisno od njegove izbire.

8.Pristojni organ jamstvo sprosti takoj po 31. maju drugega leta, v katerem pooblaščeni deklarant v skladu s členom 22 preda kupone CBAM.

9.Pristojni organ prekliče dovoljenje deklarantu, ki več ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 1 ali s tem organom ne sodeluje.

Člen 18
Akreditacija preveriteljev

1.Vsaka oseba, akreditirana na podlagi Izvedbene uredbe (EU) 2018/2067, se šteje za akreditiranega preveritelja v skladu s to uredbo.

2.Poleg odstavka 1 lahko nacionalni akreditacijski organ na podlagi prošnje osebo akreditira za preveritelja v skladu s to uredbo, potem ko preveri dokumentacijo, ki potrjuje njeno zmožnost uporabe načel preverjanja iz Priloge V za izvajanje obveznosti nadzora vgrajenih emisij iz členov 8, 10 in 38.

3.Na Komisijo se za akreditacijo iz odstavka 2 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28, s katerimi Komisija določi pogoje za nadzor in pregled nad akreditiranimi preveritelji, za preklic akreditacije ter za vzajemno priznavanje in medsebojno ocenjevanje akreditacijskih organov.

Člen 19
Pregled deklaracij CBAM

1.Pristojni organ lahko deklaracijo CBAM pregleda v obdobju, ki se konča s četrtim letom po letu, v katerem bi bilo treba deklaracijo predložiti. Pregled lahko vključuje preverjanje informacij, navedenih v deklaraciji CBAM, na podlagi informacij, ki jih v skladu s členom 25(2) sporočijo carinski organi, in vseh drugih ustreznih dokazil ter na podlagi kakršne koli revizije, ki se šteje za potrebno, tudi v prostorih pooblaščenega deklaranta.

2.Če deklaracija CBAM iz člena 6 ni bila predložena, pristojni organ države članice, v kateri ima pooblaščeni deklarant sedež, obveznosti navedenega deklaranta v zvezi s CBAM oceni na podlagi informacij, ki so mu na voljo, in izračuna skupno število kuponov CBAM, ki jih mora predati, najpozneje do 31. decembra četrtega leta po letu, v katerem bi bilo treba predložiti deklaracijo CBAM.

3.Če pristojni organ ugotovi, da je deklarirano število kuponov CBAM, ki jih je treba predati, nepravilno ali da, kakor je navedeno v odstavku 2, deklaracija CBAM ni bila predložena, prilagodi število kuponov CBAM, ki jih mora predati pooblaščeni deklarant. Pristojni organ obvesti pooblaščenega deklaranta o prilagoditvi in ga pozove, naj v enem mesecu preda dodatne kupone CBAM.

4.Prejemnik obvestila iz odstavka 3 lahko zoper to obvestilo vloži pritožbo. Prejemnik obvestila prejme informacije o postopku, ki ga je treba uporabiti v primeru pritožbe.

5.Če je bilo predanih več kuponov CBAM, kot pa je bilo potrebno, pristojni organ pooblaščenemu deklarantu nemudoma povrne vrednost presežno predanih kuponov CBAM, izračunano na podlagi povprečne cene, ki jo je pooblaščeni deklarant plačal za kupone CBAM v letu uvoza.

Poglavje IV
Kuponi CBAM

Člen 20
Prodaja kuponov CBAM

1.Pristojni organ vsake države članice proda kupone CBAM deklarantom, pooblaščenim v tej državi članici, po ceni, izračunani v skladu s členom 21.

2.Pristojni organ zagotovi, da se vsakemu kuponu CBAM ob njegovi ustvaritvi dodeli edinstvena identifikacijska številka enote, ter v nacionalnem registru v računu pooblaščenega deklaranta, ki ga kupi, registrira edinstveno identifikacijsko številko enote, ceno in datum prodaje kupona.

Člen 21
Cena kuponov CBAM

1.Komisija za vsak koledarski teden v skladu s postopki iz Uredbe Komisije (EU) št. 1031/2010 54 izračuna ceno kuponov CBAM kot povprečno ceno končnih cen pravic iz EU ETS v skupnem dražbenem sistemu.

Za tiste koledarske tedne, v katerih v skupnem dražbenem sistemu ni načrtovanih dražb, je cena kuponov CBAM povprečna cena končnih cen pravic iz EU ETS v zadnjem tednu, v katerem so potekale dražbe v skupnem dražbenem sistemu.

2.Komisija povprečno ceno objavi na svojem spletnem mestu prvi delavnik naslednjega koledarskega tedna, ta cena pa se uporablja od naslednjega delavnika do prvega delavnika naslednjega koledarskega tedna.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, da Komisija nadalje opredeli metodologijo za izračun povprečne cene kuponov CBAM in praktične ureditve za objavo cene. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

Člen 22
Predaja kuponov CBAM

1.Pooblaščeni deklarant vsako leto do 31. maja za koledarsko leto pred letom predaje pristojnemu organu preda število kuponov CBAM, ki ustreza vgrajenim emisijam, deklariranim v skladu s členom 6(2)(c) in preverjenim v skladu s členom 8.

2.Za namene odstavka 1 pooblaščeni deklarant zagotovi, da je na njegovem računu v nacionalnem registru na voljo potrebno število kuponov CBAM. Poleg tega pooblaščeni deklarant zagotovi, da število kuponov CBAM na njegovem računu v nacionalnem registru ob koncu vsakega četrtletja ustreza vsaj 80 % vgrajenih emisij, vgrajenih v vsem blagu, ki ga je uvozil od začetka koledarskega leta, kakor so določene na podlagi privzetih vrednosti v skladu z metodami iz Priloge III.

3.Če pristojni organ ugotovi, da število kuponov CBAM na računu pooblaščenega deklaranta ni v skladu z obveznostmi iz odstavka 2, drugi stavek, pristojni organ obvesti pooblaščenega deklaranta o prilagoditvi in ga pozove, naj v enem mesecu preda dodatne kupone CBAM.

4.Prejemnik obvestila iz odstavka 3 lahko zoper to obvestilo vloži pritožbo. Prejemnik obvestila prejme informacije o postopku, ki ga je treba uporabiti v primeru pritožbe.

Člen 23
Odkup kuponov CBAM

1.Pristojni organ vsake države članice na zahtevo deklaranta, pooblaščenega v tej državi članici, odkupi presežek kuponov CBAM, ki ostanejo na računu deklaranta v nacionalnem registru, potem ko jih je ta predal v skladu s členom 22. Zahtevek za odkup se predloži do 30. junija vsakega leta, v katerem so bili kuponi CBAM predani.

2.Število kuponov, ki jih je treba odkupiti, kakor je navedeno v odstavku 1, je omejeno na tretjino vseh kuponov CBAM, ki jih je pooblaščeni deklarant kupil v prejšnjem koledarskem letu.

3.Cena kupona CBAM ob odkupu je cena, ki jo je pooblaščeni deklarant za ta kupon plačal ob nakupu.

Člen 24
Preklic kuponov CBAM

Pristojni organ vsake države članice vsako leto do 30. junija prekliče vse kupone CBAM, ki so bili kupljeni v predprejšnjem koledarskem letu in so v nacionalnem registru ostali na računih deklarantov, pooblaščenih v tej državi članici.

Poglavje V
Upravljanje blaga na meji

Člen 25
Postopki na meji ob uvozu blaga

1.Carinski organi ne dovolijo uvoza blaga, razen če deklarant od pristojnega organa najpozneje ob sprostitvi blaga v prosti promet pridobi dovoljenje.

2.Carinski organi pristojnemu organu države članice, v kateri je deklarant pooblaščen, redno sporočajo informacije o blagu, deklariranem za uvoz, kar vključuje številko EORI in številko računa CBAM deklaranta, 8-mestno oznako KN blaga, količino, državo porekla, datum deklaracije in carinski postopek.

3.Carinski organi izvajajo kontrole blaga v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 952/2013, vključno z 8-mestno oznako KN, količino in državo porekla uvoženega blaga. Komisija vključi tveganja, povezana s CBAM, v oblikovanje skupnih meril in standardov tveganja iz člena 50 Uredbe (EU) št. 952/2013.

4.Carinski organi lahko v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 pristojnemu organu države članice, v kateri je deklarant pooblaščen, sporočijo informacije, ki jih carinski organi pridobijo med opravljanjem svojih nalog in so zaupne ali so zaupno posredovane. Pristojni organi držav članic te informacije obravnavajo in izmenjujejo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, v katerih Komisija opredeli informacije, časovni okvir in načine sporočanja informacij iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

Poglavje VI
Izvrševanje

Člen 26
Sankcije

1.Pooblaščeni deklarant, ki do 31. maja vsakega leta ne preda števila kuponov CBAM, ki ustreza emisijam, vgrajenim v blagu, uvoženem v preteklem letu, se kaznuje z globo, ki je enaka kazni za presežne emisije iz člena 16(3) Direktive 2003/87/ES za vsak kupon CBAM, ki bi ga moral pooblaščeni deklarant predati, pri čemer je v skladu s členom 16(4) navedene direktive povečana glede na leto uvoza blaga.

2.Vsaka oseba, ki ni pooblaščeni deklarant in ki vnese blago na carinsko območje Unije, ne da bi v skladu s to uredbo predala kupone CBAM, se kaznuje z globo iz odstavka 1 glede na leto vnosa blaga za vsak kupon CBAM, ki bi ga morala oseba predati.

3.Plačilo globe pooblaščenega deklaranta v nobenem primeru ne odvezuje obveznosti, da pristojnemu organu države članice, v kateri je deklarant pooblaščen, v danem letu preda neporavnano število kuponov CBAM.

4.Če pristojni organ ugotovi, da pooblaščeni deklarant ni izpolnil obveznosti predaje kuponov CBAM, kot je določeno v odstavku 1, ali da je oseba vnesla blago na carinsko območje Unije, kot je določeno v odstavku 2, pristojni organ naloži globo in obvesti pooblaščenega deklaranta oziroma, v primeru iz odstavka 2, osebo:

(a)da je pristojni organ ugotovil, da pooblaščeni deklarant ali oseba ne izpolnjuje obveznosti predaje kuponov CBAM za dano leto;

(b)o razlogih za ugotovitev;

(c)o znesku globe, naložene pooblaščenemu deklarantu ali osebi;

(d)o datumu, ko globa zapade v plačilo;

(e)o ukrepih, ki bi jih po mnenju pristojnega organa pooblaščeni deklarant ali oseba morala izvesti, da bi izpolnila svojo obveznost iz točke (a), in sicer odvisno od dejstev in okoliščin primera, ter

(f)o pravici pooblaščenega deklaranta ali osebe do pritožbe v skladu z nacionalnimi pravili.

5.Države članice lahko poleg globe iz odstavka 2 uporabijo upravne ali kazenske sankcije zaradi neizpolnjevanja zakonodaje o CBAM v skladu s svojimi nacionalnimi pravili. Take sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 27
Izogibanje

1.Komisija na podlagi ustreznih in objektivnih podatkov v skladu s tem členom sprejme ukrepe za obravnavanje praks izogibanja tej uredbi.

2.Prakse izogibanja vključujejo razmere, kjer sprememba vzorca trgovanja z blagom, vključenim v področje uporabe te uredbe, nima drugega zadostnega vzroka ali gospodarske upravičenosti kot pa izogibanje obveznostim iz te uredbe, pri tem pa se to blago nadomesti z nekoliko spremenjenimi proizvodi, ki niso vključeni na seznam blaga v Prilogi I, vendar spadajo v sektor, vključen v področje uporabe te uredbe.

3.Država članica ali kateri koli deležnik, na katerega vplivajo razmere iz odstavka 2 ali ki ima koristi od njih, lahko obvesti Komisijo, če se v obdobju dveh mesecev v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta sooča z znatnim zmanjšanjem obsega uvoženega blaga, vključenega v področje uporabe te uredbe, in povečanjem obsega uvoza nekoliko spremenjenih proizvodov, ki niso vključeni na seznam blaga v Prilogi I. Komisija stalno spremlja vse znatne spremembe vzorca trgovanja z blagom in nekoliko spremenjenimi proizvodi na ravni Unije.

4.V obvestilu iz odstavka 3 se navedejo razlogi, na katerih temelji, ter ustrezni statistični in drugi podatki o blagu in proizvodih iz odstavka 2.

5.Kadar ima Komisija ob upoštevanju ustreznih podatkov, poročil in statističnih podatkov, tudi kadar jih predložijo carinski organi držav članic, zadostne razloge za domnevo, da se okoliščine iz odstavka 3 pojavljajo v eni ali več državah članicah, je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 28 za dopolnitev področja uporabe te uredbe, da za preprečevanje izogibanja vključi nekoliko spremenjene proizvode.

Poglavje VII
Izvajanje prenosa pooblastila in postopek v odboru

Člen 28
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 2(10), 2(11), 18(3) in 27(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.

3.Prenos pooblastila iz členov 2(10), 2(11), 18(3) in 27(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

4.S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

5.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

6.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

7.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(10), 2(11), 18(3) ali 27(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 29
Izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije

1.Komisiji pomaga Odbor za CBAM. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Poglavje VIII
Poročanje in pregled

Člen 30
Pregled in poročanje Komisije

1.Komisija zbira informacije, potrebne za razširitev področja uporabe te uredbe na posredne emisije in blago, ki niso navedeni v Prilogi I, ter razvije metode za izračun vgrajenih emisij na podlagi metod okoljskega odtisa.

2.Komisija pred koncem prehodnega obdobja Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe. Poročilo vsebuje zlasti oceno možnosti za nadaljnjo razširitev področja uporabe vgrajenih emisij na posredne emisije in drugo blago, pri katerem obstaja tveganje selitve virov CO2, a še ni zajeto v tej uredbi, ter oceno sistema upravljanja. Vsebuje tudi oceno možnosti za nadaljnjo razširitev področja uporabe na emisije, vgrajene v prevoznih storitvah, ter na blago nižje v vrednostni verigi in storitve, pri katerih bi lahko v prihodnosti obstajalo tveganje selitve virov CO2.

3.Poročilu Komisije se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Poglavje IX
Usklajevanje z brezplačnim dodeljevanjem pravic v okviru EU ETS

Člen 31
Brezplačno dodeljevanje pravic v okviru EU ETS in obveznost predaje kuponov CBAM

1.Kuponi CBAM, ki jih je treba predati v skladu s členom 22, se prilagodijo tako, da odražajo obseg pravic iz EU ETS, ki so v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES brezplačno dodeljene napravam, ki v Uniji proizvajajo blago iz Priloge I.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, s katerimi Komisija določi metodologijo za izračun zmanjšanja iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

Poglavje X
Prehodne določbe

Člen 32
Področje uporabe

V prehodnem obdobju te uredbe se mehanizem CBAM uporablja kot obveznost poročanja, kakor je določeno v členih 33, 34 in 35.

Člen 33
Uvoz blaga

1.Deklarant, ki uvaža blago, mora izpolnjevati obveznost poročanja, kakor je določena v členu 35.

2.Carinski organi obvestijo deklaranta o obveznosti iz odstavka 1 najpozneje ob sprostitvi tega blaga v prosti promet.

3.Carinski organi prek nadzornega mehanizma, vzpostavljenega v skladu s členom 56(5) Uredbe (EU) št. 952/2013, pristojnemu organu države članice uvoza sporočijo informacije o uvoženem blagu, vključno s predelanimi proizvodi, ki izhajajo iz postopka pasivnega oplemenitenja. Te informacije vključujejo številko EORI deklaranta, 8-mestno oznako KN, količino, državo porekla in deklaranta blaga, datum deklaracije ter carinski postopek.

Člen 34
Obveznost poročanja za nekatere carinske postopke

1.Pri oplemenitenih proizvodih, ki izhajajo iz postopka aktivnega oplemenitenja iz člena 256 Uredbe (EU) št. 952/2013, obveznost poročanja iz člena 33(1), tudi če oplemeniteni proizvod ni naveden v Prilogi I k tej uredbi, vključuje blago, ki je bilo dano v postopek aktivnega oplemenitenja in je navedeno v navedeni prilogi.

2.Obveznost poročanja se ne uporablja za uvoz:

(a)oplemenitenih proizvodov, ki izhajajo iz postopka pasivnega oplemenitenja iz člena 259 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(b)uvoženega blaga, ki se v skladu s členom 203 Uredbe (EU) št. 952/2013 šteje za vrnjeno blago.

Člen 35
Obveznost poročanja

1.Vsak deklarant za vsako četrtletje koledarskega leta najpozneje en mesec po koncu vsakega četrtletja pristojnemu organu države članice uvoza ali, če je bilo blago uvoženo v več kot eno državo članico, pristojnemu organu države članice, ki jo izbere deklarant, predloži poročilo (v nadaljnjem besedilu: poročilo CBAM), ki vsebuje informacije o blagu, uvoženem v navedenem četrtletju.

2.Poročilo CBAM vključuje naslednje informacije:

(a)skupno količino vsake vrste blaga, izraženo v megavatnih urah za električno energijo in v tonah za drugo blago, opredeljeno za vsako napravo, ki proizvaja blago v državi porekla;

(b)dejanske skupne vgrajene emisije, izražene v tonah emisij CO2e na megavatno uro električne energije ali, za drugo blago, v tonah emisij CO2e na tono posamezne vrste blaga, ki se izračunajo v skladu z metodo iz Priloge III;

(c)dejanske skupne vgrajene posredne emisije, izražene v tonah emisij CO2e na tono posamezne vrste blaga, ki ni električna energija, izračunane v skladu z metodo, določeno v izvedbenem aktu iz odstavka 6;

(d)ceno ogljika, ki se za emisije, vgrajene v uvoženem blagu, plača v državi porekla in za katero se ne prejme izvozni rabat ali druga oblika nadomestila ob izvozu.

3.Pristojni organ informacije iz odstavka 2 sporoči Komisiji najpozneje dva meseca po koncu četrtletja, zajetega v poročilu.

4.Pristojni organ deklarantom, ki ne predložijo poročila CBAM, naloži sorazmerno in odvračilno globo.

5.Če pristojni organ ugotovi, da deklarant ni izpolnil obveznosti predložitve poročila CBAM, kakor je določena v odstavku 1, naloži kazen in obvesti deklaranta:

(a)da je pristojni organ ugotovil, da deklarant ne izpolnjuje obveznosti predložitve poročila za zadevno četrtletje;

(b)o razlogih za ugotovitev;

(c)o znesku globe, naložene deklarantu;

(d)o datumu, od katerega je treba plačati globo;

(e)o ukrepih, ki bi jih po mnenju pristojnega organa deklarant moral izvesti, da bi izpolnil svojo obveznost iz točke (a), in sicer odvisno od dejstev in okoliščin primera, ter

(f)o pravici deklaranta do pritožbe v skladu z nacionalnimi pravili.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov v zvezi z informacijami, ki jih je treba sporočiti, postopki za sporočanje informacij iz odstavka 3 in pretvorbo cene ogljika, plačane v tuji valuti, v eure po letnem povprečnem menjalnem tečaju. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za dodatno opredelitev potrebnih elementov metod izračuna iz Priloge III, vključno z določitvijo meja sistemov proizvodnih procesov, emisijskih faktorjev, vrednosti dejanskih emisij, specifičnih za napravo, in njihove uporabe za posamezno blago ter metod za zagotavljanje zanesljivosti podatkov, vključno s stopnjo podrobnosti in preverjanjem teh podatkov. Poleg tega se na Komisijo prenese tudi pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, da Komisija razvije metodo za izračun posrednih emisij, vgrajenih v uvoženem blagu.

7.Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 29(2).

Poglavje XI
Končne določbe

Člen 36
Začetek veljavnosti

1.Ta uredba začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Uporablja se od 1. januarja 2023.

3.Z odstopanjem od odstavka 2:

(a)Členi 32, 33 in 34 se uporabljajo do 31. decembra 2025.

(b)Člen 35 se uporablja do 28. februarja 2026.

(c)Člena 5 in 17 se uporabljata od 1. septembra 2025.

(d)Členi 4, 6, 7, 8, 9, 14, 15, 16, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27 in 31 se uporabljajo od 1. januarja 2026.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah.

1.2.Zadevna področja

Podnebna politika.

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

× Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 55

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

Glede na vse večje podnebne ambicije EU je splošni cilj uvedbe CBAM obravnavati podnebne spremembe z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v EU in po svetu.

1.4.2.Specifični cilji

Specifični cilj

Splošni cilj obravnavanja podnebnih sprememb je podrobneje razdeljen na več specifičnih ciljev, in sicer:

(i) obravnavanje tveganja selitve virov CO2 zaradi bolj ambiciozne EU;

(ii) prispevanje k zagotavljanju stabilnega in varnega okvira politike za naložbe v nizkoogljične ali brezogljične tehnologije;

(iii) zagotavljanje, da za domačo proizvodnjo in uvoz veljajo podobno oblikovane cene ogljika;

(iv) spodbujanje proizvajalcev v tretjih državah, ki izvažajo v EU, k uvajanju nizkoogljičnih tehnologij;

(v) zagotavljanje, da je ukrep učinkovit, da se čim bolj zmanjša tveganje izogibanja, s čimer se zagotovi okoljska celovitost;

(vi) zagotavljanje, da je pri izvajanju ukrepa upravno breme za podjetja in javne organe sorazmerno.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Uvedba sistema CBAM predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU-27 in drugod po svetu v sektorjih, zajetih v CBAM. Pričakuje se tudi, da se bo zaradi CBAM zmanjšalo tveganje selitve virov CO2 in bo zato postopno nadomestil brezplačno dodeljevanje pravic iz EU ETS.

Kar zadeva gospodarske posledice, modeliranje kaže, da bi se zaradi uvedbe CBAM in drugih ukrepov, potrebnih za doseganje večjih podnebnih ambicij EU, lahko do leta 2030 BDP za EU-27 zmanjšal za 0,22 % do 0,23 %. Posledice za naložbe so skromne. Na strani potrošnje se zdi, da ima CBAM nekoliko močnejši negativni učinek v primerjavi s scenarijem, v katerem je podnebna ambicioznost povečana, CBAM pa ne obstaja.

Z uvedbo CBAM se zaradi učinkovitega zmanjšanja selitve virov CO2 zmanjša uvoz v EU-27. Na splošno so socialne posledice sistema CBAM omejene.

Pričakujejo se upravne posledice za nacionalne organe in podjetja. Na splošno se pričakuje, da bodo stroški izpolnjevanja obveznosti za podjetja in organe sicer znatni, a sorazmerni in obvladljivi glede na okoljske koristi ukrepa.

Čeprav ustvarjanje prihodkov ni cilj CBAM, se pričakuje, da bo ustvaril dodatne prihodke, ki naj bi za leto 2030 znašali več kot 2,1 milijarde EUR.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Cilji	Kazalniki	Merilna orodja/viri podatkov
Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov	-raven emisij v EU -raven emisij na svetovni ravni	-statistika emisij -statistika sektorja
Spodbujanje čistejših proizvodnih procesov v tretjih državah	-razvoj dejanskih emisij v sektorjih CBAM v tretjih državah	-raven emisij, ki jo dokažejo proizvajalci iz tretjih držav, za katere se uporablja CBAM
Preprečevanje selitve virov CO2	-enako kot zgoraj pri kazalnikih emisij toplogrednih plinov -raven emisij v EU v primerjavi z ravnjo emisij na svetovni ravni -trgovinski tokovi v sektorjih CBAM -trgovinski tokovi nižje v prodajni verigi	-statistika emisij -statistika trgovine -statistika sektorja
Zagotavljanje skladnosti s politikami EU	-cena uvoznih kuponov skladna s ceno v EU ETS	-statistični podatki organov EU ETS in CBAM
Omejitev upravnega bremena	-pravočasna obravnava izvrševanja sistema CBAM (npr. morebitni postopek uskladitve) -pogostost posodabljanja oblikovanja cen glede na EU ETS -preverjanje dejanske ravni emisij izvoznika	-povratne informacije industrije in javnih organov, pristojnih za izvajanje CBAM -število zaposlenih, potrebnih za upravljanje CBAM

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Pričakuje se, da bo CBAM uveden leta 2023. V prvih letih po začetku veljavnosti bo deloval poenostavljen sistem sheme CBAM. Natančneje, uporabljalo se bo prehodno obdobje, da se olajša nemoteno uvajanje CBAM ter da se trgovcem in uvoznikom omogoči prilagoditev. Poenostavitve vključujejo postopke, ki se uporabljajo na meji ob uvozu blaga, in uporabo privzetih vrednosti za določitev obveznosti CBAM.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno): Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je v osnovi čezmejno vprašanje, ki zahteva čim bolj obsežne in učinkovite ukrepe. EU je kot nadnacionalna organizacija primerna za vzpostavitev učinkovite podnebne politike v EU, kakor je to storila z EU ETS.

Na ravni EU že obstaja usklajena cena ogljika. To je cena, ki za sektorje, ki jih zajema EU ETS, izhaja iz tega sistema. Ti sektorji so energetsko intenzivni in morajo delovati v mednarodni konkurenci. Da bi zagotovili dobro delujoč enotni trg, ko bo EU povečala svoje podnebne ambicije, je bistveno, da se za zadevne sektorje na notranjem trgu ustvarijo enaki konkurenčni pogoji. To je mogoče učinkovito doseči samo z ukrepanjem na ravni EU. Vsako pobudo je treba izvajati na način, ki uvoznikom, ne glede na državo porekla in pristanišče vstopa ali namembni kraj v EU, zagotavlja enotne pogoje in spodbude za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, enakovredne pogojem in spodbudam, ki veljajo za domače proizvajalce.

Edini smiseln način za zagotovitev enakovrednosti med politiko oblikovanja cen ogljika, ki se uporablja na notranjem trgu EU, in politiko oblikovanja cen ogljika, ki bi se uporabljala za uvoz, je ukrepanje na ravni Unije.

Pričakovana ustvarjena dodana vrednost Unije (naknadno): Vzporedno z EU ETS je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zaščito pred tveganjem selitve virov CO2 z enotnega trga EU mogoče najustrezneje določiti na ravni EU. Poleg tega se potreba po čim manjših upravnih stroških najbolje doseže z vzpostavitvijo enakih pravil na celotnem enotnem trgu, kar dodatno poudarja dodano vrednost ukrepanja na ravni EU.

V javnem posvetovanju se je potrdila dodana vrednost ukrepanja v zvezi s CBAM na ravni EU. Deležniki se zlasti strinjajo, da je CBAM EU potreben zaradi obstoječih razlik med ambicijami EU in preostalega sveta ter da se podprejo svetovna podnebna prizadevanja. Poleg tega bo okoljski učinek na mednarodne podnebne ambicije, če bo EU uvedla CBAM, glede na njen položaj v mednarodni trgovini kot morebitni primer, po katerem bi se bilo treba zgledovati, najbolj učinkovit.

Cilj zmanjšanja emisij in podnebne nevtralnosti tako – brez enako ambicioznih svetovnih politik – zahteva ukrepanje Evropske unije.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

CBAM je nov mehanizem. Prednostna možnost iz ocene učinka temelji na sistemu EU za trgovanje z emisijami in naj bi posnemala nekatere njegove značilnosti.

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

V Medinstitucionalnem sporazumu z dne 16. decembra 2020, podpisanem v okviru pogajanja, so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili, da si bodo „institucije […] prizadevale, da bi bilo uvedenih dovolj novih virov lastnih sredstev, s katerimi bi pokrili znesek, ki bo ustrezal pričakovanim, z odplačevanjem povezanim odhodkom“ za NextGenerationEU 56 . Komisija je bila v okviru prejetega pooblastila pozvana, naj v prvi polovici leta 2021 predloži predlog za CBAM, ki naj bi se začel izvajati najpozneje do 1. januarja 2023.

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Stroški izvajanja sistema CBAM se bodo financirali iz proračuna EU.

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻ od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

× Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja od 1. januarja 2023,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 57

✓ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Komisija bo zagotovila ureditev za spremljanje CBAM in ocenjevanje tega mehanizma glede na glavne cilje politike. Glede na to, da je CBAM eden od predlogov politike v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, bi se lahko spremljanje in ocenjevanje izvajala v skladu z drugimi politikami svežnja.

Upravni sistem bi bilo treba oceniti po prvem letu delovanja, da se opredelijo tudi morebitna vprašanja v zvezi z upravljanjem in morebitnimi izboljšavami. Poleg tega bo Komisija, ko bo na voljo več podatkov, pregledala tudi področje uporabe CBAM, da bi preučila možnost razširitve tega mehanizma na emisije dodatnih sektorjev in nižje po vrednostni verigi. Zato je najprej treba spremljati učinek CBAM na vključene sektorje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Ureditev, podobna EU ETS, ki temelji na pristojnih nacionalnih organih, omogoča hitro uvedbo CBAM. Poleg tega bi morale omejene funkcije, zlasti v zvezi z IT, ki bi se izvajale na centralni ravni, zagotoviti sodelovanje pri izvajanju CBAM.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Predlagani sistem CBAM bo temeljil na deklarativnem sistemu, kar vključuje tveganje nedeklaracij in napačnih deklaracij.

Da bi se obravnavalo tveganje nedeklaracij, sistem pred uvozom blaga, ki spada na področje uporabe Uredbe, zahteva dovoljenje. Nacionalni carinski organi bodo odgovorni za izvrševanje tega pravila tako, da zadevnega blaga ne bodo sprostili v prosti promet, dokler deklarant ni pooblaščen v skladu s to uredbo.

Za obravnavo tveganja napačnih deklaracij bo vzpostavljen sistem revizije meril za oceno tveganja in naključnih revizij, ki bo povezan z dovolj strogimi sankcijami, da bodo delovale odvračilno. Revizije bodo glede deklaracij CBAM izvajali nacionalni organi, glede uvoznih deklaracij pa carinski organi.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Vloga nacionalnih organov bo nadzirati pravilno uporabo CBAM, zlasti predajo kuponov CBAM in zbiranje sredstev. Za zagotovitev stroškovno učinkovitega nadzora se bo uporabljal sistem obvladovanja tveganj.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi upravne in denarne kazni.

Pooblaščeni deklarant, ki do 31. maja vsakega leta ne preda števila kuponov CBAM, ki ustreza emisijam, vgrajenim v blagu, uvoženem v preteklem letu, ali pristojnemu nacionalnemu organu predloži napačne informacije v zvezi z dejanskimi emisijami, da bi dosegel ugodno individualno obravnavo, mora plačati globo.

Višina globe bo temeljila na kaznih v EU ETS. Plačilo globe pooblaščenega deklaranta ne odvezuje obveznosti, da pristojnemu nacionalnemu organu preda neporavnano število kuponov CBAM.

V primeru ponavljajočih se kršitev se lahko pristojni nacionalni organ odloči, da deklarantov račun začasno blokira.

Uporaba glob bo natančneje določena z izvedbenimi akti.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif. 58	držav Efte 59	držav kandidatk 60	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
7	20 01 02 01	nedif.	NE	NE	NE	NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
3	09.20.YY – Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah	dif.	NE	NE	NE	NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno): tekoče cene

Razdelek
večletnega finančnega okvira

Številka

3 Naravni viri in okolje

GD TAXUD

2022

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

• Odobritve za poslovanje

Proračunska vrstica 61

obveznosti

(1a)

1,3

2,25

2,45

1,8

1,65

1,55

11,1

plačila

(2a)

1,3

2,25

2,45

1,8

1,65

1,55

11,1

Odobritve za
GD TAXUD SKUPAJ

obveznosti

= 1a

1,3

2,25

2,45

1,8

1,65

1,55

11,1

plačila

= 2a

1,3

2,25

2,45

1,8

1,65

1,55

11,1

Razdelek
večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno): tekoče cene

		2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027
GD TAXUD
• Človeški viri		1,064	1,216	1,216	1,216	0,912	5,624
• Drugi upravni odhodki – misije
GD TAXUD SKUPAJ	odobritve	1,064	1,216	1,216	1,216	0,912	5,624

Odobritve iz RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

1,064

1,216

1,216

1,216

0,912

5,624

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno): tekoče cene

2023

2024

2025

2026

2027

SKUPAJ

Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

obveznosti

3,114

2,566

2,416

2,316

1,712

12,124

plačila

3,114

2,566

2,416

2,316

1,712

12,124

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–× Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2021

Leto
2022

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

SKUPAJ

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	1,064	1,216	1,216	1,216	0,912	5,624
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	1,064	1,216	1,216	1,216	0,912	5,624

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 62
of the multiannual financial framework

Človeški viri

Drugi
upravni odhodki

Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

1,064

1,216

1,216

1,216

0,912

5,624

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–× Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

			2023	2024	2025	2026	2027	Skupaj
	• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)			7	8	8	8	6	6
20 01 02 03 (delegacije)
01 01 01 01 (posredne raziskave)
01 01 01 11 (neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
	• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 63
20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 xx yy zz 64		— na sedežu
		— na delegacijah
01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ			7	8	8	8	6	6

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci	Uredba o CBAM od Komisije zahteva, da po sprejetju uredbe o CBAM sprejme več delegiranih in izvedbenih aktov. Osebje Komisije bo potrebno tudi za pregled in oceno delovanja CBAM ter za uvedbo sistema IT.
Zunanji sodelavci

3.2.3.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

✓ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

◻ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 65 .

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

◻ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

✓ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

✓ za lastna sredstva,

◻ za druge prihodke.

◻ navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude
		2023	2024	2025	2026	2027	2028	2029	2030
Člen ………….		0	0	0	1.510	1.660	1.810	1.960	2.110

Opomba: Pričakuje se, da v prehodnem obdobju od leta 2023 do leta 2025 CBAM ne bo ustvaril prihodkov.

V zaključni fazi, in sicer od leta 2026, bodo letni prihodki iz CBAM odvisni od stopnje postopnega opuščanja brezplačnega dodeljevanja in ustreznega postopnega uvajanja ukrepa na mejah.

Pričakuje se, da bodo skupni letni prihodki samo iz ukrepa na mejah leta 2030 znašali 2,1 milijarde EUR, 7 milijard EUR pa iz dodatnih dražb.

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Za oceno prihodkov iz CBAM je bil uporabljen model GEM-E3 JRC.

(1) Člen 2(1)(a) Pariškega sporazuma.

(2) Sporočilo Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019) 640 final, str. 4).

(3) Komisija je predstavila predlog COM(2020) 563 final o spremembi prvotnega predloga Komisije o evropskih podnebnih pravilih, da se vključi spremenjen cilj zmanjšanja emisij v EU za vsaj 55 % do leta 2030. Evropski svet je ta ambicioznejši cilj EU potrdil v svojih sklepih 10. in 11. decembra 2020.

(4) Sporočilo Komisije z dne 17. septembra 2020 o krepitvi podnebnih ambicij Evrope do leta 2030 (COM(2020) 562 final: del 1/2).

(5) Sklepi Evropskega sveta z dne 11. decembra 2020 (EUCO 22/20 CO EUR 17 CONCL 8).

(6) Nemško predsedovanje Svetu EU (2020). Posodobitev nacionalno določenega prispevka Evropske unije in njenih držav članic.

(7) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(8) Delovni program Komisije za leto 2021 (COM(2020) 690 final). V Prilogi I so opisani vsi instrumenti iz svežnja.

(9) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2021 o mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije.

(10) Sporočilo Komisije z dne 12. maja 2021 o poti do zdravega planeta za vse (COM(2021) 400 final).

(11) Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(12) Sporočilo Komisije o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019) 640 final, str. 4).

(13) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(14) Člen 4(3) Pariškega sporazuma.

(15) [OP please insert the number of the proposed EU ETS revision when available]

(16) Govor predsednice Ursule von der Leyen o stanju v Uniji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 16. septembra 2020. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/SPEECH_20_1655 .

(17) Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(18) Sporočilo Komisije o poti do zdravega planeta za vse (COM(2021) 400 final).

(19) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(20) https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12228-Evropski-zeleni-dogovor-mehanizem-za-ogljicno-prilagoditev-na-mejah-_sl .

(21) https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12228-Evropski-zeleni-dogovor-mehanizem-za-ogljicno-prilagoditev-na-mejah-_sl .

(22) [OP please insert the link to the impact assessment after publication]

(23) [OP please insert the link to the study after its publication]

(24) [OP please insert the links to the summary sheet and the positive opinion of the RSB after their publication.]

(25) UL C 326, 26.10.2012, str. 391.

(26) Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(27) Glej Sklepe Evropskega sveta, 17.–21. julij 2020 .

(28) Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28).

(29) UL C, , str. . [OP please insert the number of the opinion]

(30) UL C, , str. . [OP please insert the number of the opinion]

(31) Sporočilo Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019) 640 final).

(32) Sporočilo Komisije z dne 12. maja 2021 o poti do zdravega planeta za vse (COM(2021) 400).

(33) UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(34) Svet Evropske unije ST/14222/1/20/REV1.

(35) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(36) IPCC, 2018: Globalno segrevanje za 1,5 °C: Posebno poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe o posledicah globalnega segrevanja za 1,5 °C nad predindustrijsko raven in povezanem globalnem poteku emisij toplogrednih plinov v okviru okrepitve globalnega odziva na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine (Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty) [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P.R. Shukla, A. Pirani, W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, J.B.R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M.I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor in T. Waterfield (ur.)].

(37) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(38) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(39) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(40) Konvencija o pomorskem mednarodnem pravu, Montego Bay, 10. december 1982.

(41) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(42) Delegirani sklep Komisije (EU) 2019/708 z dne 15. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo sektorjev in delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2, za obdobje med letoma 2021 in 2030 (UL L 120, 8.5.2019, str. 2).

(43) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(44) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2067 z dne 19. decembra 2018 o preverjanju podatkov in o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 334, 31.12.2018, str. 94).

(45) Sklep Sveta 2006/500/ES z dne 29. maja 2006 o sklenitvi Pogodbe o Energetski skupnosti s strani Evropske skupnosti (UL L 198, 20.7.2006, str. 15).

(46) Uredba Komisije (EU) 2015/1222 z dne 24. julija 2015 o določitvi smernic za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti (UL L 197, 25.7.2015, str. 24).

(47) Priporočilo Komisije 2013/179/EU z dne 9. aprila 2013 o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v njihovem življenjskem krogu (UL L 124, 4.5.2013, str. 1).

(48) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(49) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(50) Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).

(51) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(52) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(53) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(54) Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES (UL L 302, 18.11.2010, str. 1).

(55) Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(56) Medinstitucionalni sporazum z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 28).

(57) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(58) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(59) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(60) Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(61) Po uradni proračunski nomenklaturi.

(62) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(63) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(64) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(65) Glej člena 12 in 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

Oznaka KN	Toplogredni plin
2523 10 00 – Cement v obliki klinkerja	ogljikov dioksid
2523 21 00 – Beli portlandski cement, umetno barvan ali nebarvan	ogljikov dioksid
2523 29 00 – Drug portlandski cement	ogljikov dioksid
2523 90 00 – Drugi hidravlični cementi	ogljikov dioksid

Oznaka KN	Toplogredni plin
2716 00 00 – Električna energija	ogljikov dioksid

Oznaka KN	Toplogredni plin
2808 00 00 – Solitrna kislina; sulfonitritne kisline	ogljikov dioksid in dušikov oksid
2814 – Amoniak, brezvodni ali v vodni raztopini	ogljikov dioksid
2834 21 00 – Kalijev nitrat	ogljikov dioksid in dušikov oksid
3102 – Dušikova gnojila, mineralna ali kemična	ogljikov dioksid in dušikov oksid
3105 – Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne elemente – dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase -razen: 3105 60 00 – Mineralna in kemična gnojila, ki vsebujejo dva gnojilna elementa – fosfor in kalij	ogljikov dioksid in dušikov oksid

Oznaka KN	Toplogredni plin
72 – Železo in jeklo razen: 7202 – Fero-zlitine 7204 – Odpadki in ostanki železa ali jekla; odpadni ingoti in jeklo za pretaljevanje	ogljikov dioksid
7301 – Piloti iz železa ali jekla, vključno vrtani, prebiti ali izdelani iz sestavljenih elementov; zvarjeni profili in kotni profili iz železa ali jekla	ogljikov dioksid
7302 – Deli za železniške in tramvajske tire, iz železa ali jekla: tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic	ogljikov dioksid
7303 00 – Cevi in votli profili iz litega železa	ogljikov dioksid
7304 – Cevi in votli profili, brezšivni, iz železa (razen litega železa) ali jekla	ogljikov dioksid
7305 – Druge cevi (npr. varjene, kovičene ali zaprte na podoben način), s krožnim prečnim prerezom, katerega zunanji premer presega 406,4 mm, iz železa ali jekla	ogljikov dioksid
7306 – Druge cevi in votli profili (npr. z odprtimi spoji, varjeni, kovičeni ali zaprti na podoben način), iz železa ali jekla	ogljikov dioksid
7307 – Pribor (fitingi) za cevi (npr. spojnice, kolena, oglavki) iz železa ali jekla	ogljikov dioksid
7308 – Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tar. številke 9406) in deli konstrukcij (npr. mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla	ogljikov dioksid
7309 – Rezervoarji, cisterne, sodi in podobni vsebniki za kakršen koli material (razen komprimiranih ali utekočinjenih plinov), iz železa ali jekla, s prostornino več kot 300 litrov, z oblogo ali brez nje, s toplotno izolacijo ali brez nje, toda brez mehaničnih ali termičnih naprav	ogljikov dioksid
7310 – Cisterne, sodi, pločevinaste škatle in podobni vsebniki, za kakršen koli material (razen komprimiranih ali utekočinjenih plinov), iz železa ali jekla, s prostornino do vključno 300 litrov, z oblogo ali brez obloge, s toplotno izolacijo ali brez nje, toda brez mehaničnih ali termičnih naprav	ogljikov dioksid
7311 – Vsebniki za komprimirane ali utekočinjene pline, iz železa ali jekla	ogljikov dioksid

Oznaka KN	Toplogredni plin
7601 – Aluminij, surov	ogljikov dioksid in perfluorirani ogljikovodiki
7603 – Aluminijasti prah in luskine	ogljikov dioksid in perfluorirani ogljikovodiki
7604 – Aluminijaste palice in profili	ogljikov dioksid in perfluorirani ogljikovodiki
7605 – Aluminijasta žica	ogljikov dioksid in perfluorirani ogljikovodiki
7606 – Plošče, pločevine in trakovi iz aluminija, debeline več kot 0,2 mm	ogljikov dioksid in perfluorirani ogljikovodiki
7607 – Aluminijaste folije (tudi tiskane ali s podlago iz papirja, kartona, plastične mase ali podobnih materialov), debeline do vključno 0,2 mm (merjeno brez podlage)	ogljikov dioksid in perfluorirani ogljikovodiki
7608 – Aluminijaste cevi	ogljikov dioksid in perfluorirani ogljikovodiki
7609 00 00 – Aluminijasti pribor (fitingi) za cevi (npr.: spojnice, kolena, oglavki)	ogljikov dioksid in perfluorirani ogljikovodiki

GD TAXUD							2022	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica 61	obveznosti	(1a)	1,3	2,25	2,45	1,8			1,65	1,55	11,1
	plačila	(2a)	1,3	2,25	2,45	1,8			1,65	1,55	11,1
Odobritve za GD TAXUD SKUPAJ	obveznosti	= 1a	1,3	2,25	2,45	1,8			1,65	1,55	11,1
	plačila	= 2a	1,3	2,25	2,45	1,8			1,65	1,55	11,1

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 62 of the multiannual financial framework
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira