OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

·Razlogi za predlog in njegovi cilji

Pranje denarja in financiranje terorizma resno ogrožata celovitost gospodarstva EU in njenega finančnega sistema ter varnost njenih državljanov. Europol ocenjuje, da je približno 1 % letnega bruto domačega proizvoda EU „vpletenega v sumljive finančne dejavnosti“ 1 . Komisija je julija 2019 po več odmevnih primerih domnevnega pranja denarja, v katere so bile vpletene kreditne institucije v Uniji, sprejela sveženj 2 , v katerem je analizirala uspešnost in učinkovitost takrat veljavne ureditve EU za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma (v nadaljnjem besedilu: AML/CFT) in ugotovila, da so potrebne reforme. V zvezi s tem je bilo v strategiji EU za varnostno unijo 3 za obdobje 2020–2025 poudarjeno, da je treba okrepiti okvir EU za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, da bi Evropejce zaščitili pred terorizmom in organiziranim kriminalom.

Komisija je 7. maja 2020 predstavila akcijski načrt za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma 4 . V tem akcijskem načrtu se je Komisija zavezala, da bo sprejela ukrepe za okrepitev pravil EU o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter njihovo izvajanje, in sicer s šestimi prednostnimi nalogami ali stebri:

1.zagotavljanje učinkovitega izvajanja obstoječega okvira AML/CFT EU,

2.oblikovanje enotnih pravil EU o AML/CFT,

3.vzpostavitev nadzora na področju AML/CFT na ravni EU,

4.vzpostavitev podpornega in usklajevalnega mehanizma za finančnoobveščevalne enote,

5.izvrševanje določb kazenskega prava in izmenjava informacij na ravni Unije,

6.okrepitev mednarodne razsežnosti okvira AML/CFT EU.

Medtem ko se stebri 1, 5 in 6 akcijskega načrta izvajajo, so za druge stebre potrebni zakonodajni ukrepi. Ta predlog za prenovitev Uredbe (EU) 2015/847 je del svežnja AML/CFT, ki zajema štiri zakonodajne predloge, ki veljajo za usklajeno celoto, za izvajanje akcijskega načrta Komisije z dne 7. maja 2020, s katerim se vzpostavlja nov in skladnejši regulativni in institucionalni okvir AML/CFT v EU. Sveženj zajema:

–predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma 5 ;

–predlog direktive 6 o vzpostavitvi mehanizmov, ki bi jih morale države članice vzpostaviti za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 7 ;

–predlog uredbe o ustanovitvi organa EU za preprečevanje pranja denarja (AMLA) 8 in

–ta predlog za prenovitev Uredbe (EU) 2015/847, ki razširja zahteve glede sledljivosti na kriptosredstva.

Ta zakonodajni predlog, skupaj s predlogom direktive o vzpostavitvi mehanizmov, ki bi jih morale države članice vzpostaviti za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 ter predlogom uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma 9 , izpolnjuje cilj vzpostavitve enotnega pravilnika EU (steber 2).

Evropski parlament in Svet sta podprla načrt, ki ga je Komisija določila v akcijskem načrtu iz maja 2020. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 10. julija 2020 pozval h krepitvi pravil Unije in pozdravil načrte za prenovo institucionalne ureditve AML/CFT EU 10 . Svet ECOFIN je 4. novembra 2020 sprejel sklepe, ki podpirajo vse stebre akcijskega načrta Komisije 11 .

Potrebo po harmoniziranih pravilih na notranjem trgu potrjujejo dokazi iz poročil za leto 2019, ki jih je izdala Komisija. V teh poročilih je bilo ugotovljeno, da se zahteve iz Direktive (EU) 2015/849 12 , čeprav so daljnosežne, zaradi pomanjkanja njihove neposredne uporabnosti in razdrobljenosti na nacionalnih ravneh uporabljajo razdrobljeno in različno razlagajo. Ta položaj ne omogoča učinkovitega obravnavanja čezmejnih primerov in zato ni primeren za ustrezno zaščito notranjega trga. Ustvarja tudi dodatne stroške in bremena za izvajalce, ki zagotavljajo čezmejne storitve, ter povzroča regulativno arbitražo.

Za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje morebitne uporabe prenosov sredstev za pranje denarja in financiranje terorizma je bila sprejeta Uredba (EU) 2015/847 13 , da bi se zagotovila njihova popolna sledljivost z zagotovitvijo prenosa informacij v celotni plačilni verigi, in sicer z uvedbo sistema, ki ponudnikom plačilnih storitev nalaga obveznost, da prenosom sredstev priložijo informacije o plačniku in prejemniku plačila. Vendar se Uredba (EU) 2015/847 trenutno uporablja le za prenos sredstev, ki so v točki 25 člena 4 Direktive 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta 14 opredeljena kot bankovci in kovanci, knjižni denar in elektronski denar, in ne za prenos virtualnih sredstev. Šele leta 2018 so bili namreč sprejeti novi mednarodni standardi za uvedbo zahteve za izmenjavo informacij pri prenosu virtualnih sredstev, ki je enake narave kot so zahteve, ki veljajo za izmenjavo informacij pri prenosu sredstev.

Prenosi virtualnih sredstev so bili do zdaj zunaj področja, ki ga ureja zakonodaja Unije o finančnih storitvah, imetniki kriptosredstev pa so bili tako izpostavljeni tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, saj se nezakonit denar lahko pretaka s prenosi kriptosredstev, kar škodi integriteti, stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogroža notranji trg Unije in mednarodni razvoj prenosov kriptosredstev. Pranje denarja, financiranje terorizma in organizirani kriminal ostajajo velike težave, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni Unije.

Glede na to, da so prenosi virtualnih sredstev izpostavljeni podobnim tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma kot elektronski prenosi sredstev, morajo zanje veljati zahteve enake narave, zato se zdi logično, da se za obravnavo teh skupnih vprašanj uporabi isti zakonodajni instrument. Uredbo (EU) 2015/847 je torej treba zdaj dopolniti, da bo ustrezno zajemala tudi prenose virtualnih sredstev. Ker so za dosego tega cilja potrebne dodatne precejšnje spremembe, bi bilo treba zdaj Uredbo (EU) 2015/847 prenoviti, da se ohrani njena jasnost.

·Skladnost z obstoječimi predpisi s področja zadevne politike

Izhodišče tega predloga je obstoječa Uredba (EU) 2015/847 z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2019/2175 z dne 18. decembra 2019 15 . Ta predlog je treba obravnavati kot del svežnja, skupaj z drugimi spremljajočimi zakonodajnimi predlogi, ki so med seboj popolnoma skladni. Ta predlog je v skladu z najnovejšimi spremembami priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje (v nadaljnjem besedilu: FATF), zlasti kar zadeva vključitev ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi med subjekte, za katere veljajo zahteve AML/CFT, ter zmanjševanje tveganj, ki izhajajo iz njihovih dejavnosti. Ponudniki plačilnih storitev, ki sodelujejo pri prenosu sredstev, imajo torej že več let dolžnost, da prenosom sredstev priložijo informacije o pošiljatelju in upravičencu vsakega prenosa ter dajo te informacije na voljo pristojnim organom. Te dolžnosti izmenjave informacij v okviru elektronskih prenosov se na mednarodni ravni pogosto imenujejo „pravilo potovanja“, ki ga je v pravo Unije uvedla Uredba (EU) 2015/847. V zadnjih letih je vse večja zaskrbljenost zaradi tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, povezanih z virtualnimi sredstvi, mednarodne organe za določanje standardov, zlasti FATF, spodbudila k odločitvi za uskladitev sistema preglednosti, ki je bil že razvit za ponudnike plačilnih storitev za prenos sredstev, na ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, ki obdelujejo prenose virtualnih sredstev 16 . Cilj tega predloga je v zakonodajo EU vključiti te nove zahteve za ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, in sicer se jim nalaga obveznost zbiranja in zagotavljanja dostopa do podatkov o originatorjih in upravičencih prenosov virtualnih ali kriptosredstev, ki jih izvajajo.

V ta namen ta predlog spreminja Uredbo (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in zahteve glede informacij, ki trenutno veljajo za elektronske prenose, razširja na kriptosredstva, pri čemer so potrebne nujne prilagoditve zaradi razlik v nekaterih njihovih značilnostih.

Za zagotovitev skladnosti pravnega okvira EU bosta v tej uredbi uporabljeni opredelitvi izrazov „kriptosredstva“ in „ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi“ iz predloga Komisije za uredbo o trgih kriptosredstev 17 [vstavite sklic – predlog uredbe o trgih kriptosredstev in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 – COM/2020/593 final]. Opredelitev „kriptosredstev“, ki se uporablja v tem predlogu, ustreza tudi opredelitvi „virtualnih sredstev“ iz priporočil FATF, seznam storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih zajema ta predlog, pa vključuje tudi ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, ki jih je kot take opredelila FATF in ki bodo verjetno predmet pomislekov glede pranja denarja.

·Usklajenost z drugimi politikami Unije

Poleg spremembe Uredbe (EU) 2015/847 je ta predlog skladen z drugo zakonodajo EU o plačilih in prenosih sredstev (direktiva o plačilnih storitvah, direktiva o plačilnih računih, direktiva o elektronskem denarju 18 ). Dopolnjuje nedavni sveženj Komisije o digitalnem financiranju z dne 24. septembra 19 in bo zagotovil popolno skladnost med okvirom EU in standardi FATF.

V strategiji EU za varnostno unijo iz julija 2020 je navedeno, da bo Komisija podpirala tudi razvoj strokovnega znanja in zakonodajnega okvira za nastajajoča tveganja, kot so tveganja v zvezi s kriptosredstvi in novimi plačilnimi sistemi. Zlasti bo preučila odziv na pojav kriptosredstev, kot je bitcoin, in učinek teh novih tehnologij na način izdajanja, izmenjave in delitve finančnih sredstev ter dostopa do njih.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

·Pravna podlaga

V zvezi z zakonodajo, ki spreminja obstoječo zakonodajo, je treba pri opredelitvi njene pravne podlage upoštevati tudi obstoječo zakonodajo, ki se spreminja, predvsem njen cilj in vsebino 20 . Ta predlog uredbe temelji na členu 114 PDEU, kar je ista pravna podlaga kot za trenutno Uredbo (EU) 2015/847, ki jo spreminja, in tudi za pravni okvir AML/CFT v EU 21 . Če so z zakonodajnim aktom že usklajene zakonodaje držav članic na določenem področju delovanja Unije, zakonodajalcu Unije ne sme biti odvzeta možnost, da bi ta akt prilagodil vsaki spremembi okoliščin ali razvoju znanja, glede na njegovo nalogo, da skrbi za varstvo splošnih interesov, ki jih priznava PDEU, in da bi upošteval horizontalne cilje Unije iz člena 9 te pogodbe 22 . Zakonodajalec Unije lahko v takem primeru namreč svojo nalogo varovanja teh splošnih interesov in teh horizontalnih ciljev Unije, priznanih s Pogodbo, pravilno izvaja le, če ima možnost prilagajanja upoštevne zakonodaje Unije takim spremembam ali razvoju 23 . Člen 114 je še vedno primeren za spremembo zakonodaje o AML/CFT, da bi se prilagodila spremembam okoliščin in pridobljenim izkušnjam, kot sta vse večja ponudba in uporaba kriptosredstev, zaradi nenehne znatne grožnje za notranji trg, ki jo povzročata pranje denarja in financiranje terorizma, ter gospodarskih izgub in motenj na čezmejni ravni, ki jih lahko povzročita.

·Subsidiarnost

V svežnju Komisije o preprečevanju pranja denarja iz leta 2019 24 je bilo poudarjeno, kako so storilci kaznivih dejanj lahko izkoristili razlike med ureditvami držav članic na področju AML/CFT. Ker pranje denarja in financiranje terorizma večinoma potekata čezmejno, je dobro sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in finančnoobveščevalnimi enotami bistveno za preprečevanje teh kaznivih dejanj. Številni subjekti, za katere veljajo obveznosti glede preprečevanja pranja denarja, opravljajo čezmejne dejavnosti, različni pristopi nacionalnih nadzornikov in finančnoobveščevalnih enot pa jih ovirajo pri doseganju optimalnih praks AML/CFT na ravni skupine. Zlasti čezmejni prenosi sredstev in vrednosti med državami članicami EU se lahko učinkovito urejajo le na ravni EU.

Prenosi virtualnih sredstev trenutno ne spadajo na področje uporabe zakonodaje Unije o finančnih storitvah. Zaradi pomanjkanja takšnih pravil so imetniki kriptosredstev izpostavljeni tveganjem pranja denarja in financiranja terorizma, saj se nezakonit denar lahko pretaka s prenosom kriptosredstev, kar škodi integriteti, stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogroža notranji trg Unije in mednarodni razvoj prenosov kriptosredstev. Pranje denarja, financiranje terorizma in organizirani kriminal ostajajo velike težave, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni Unije.

Ker ciljev te uredbe države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

·Sorazmernost

Čezmejna narava pranja denarna in financiranja terorizma zahteva skladen in usklajen pristop v vseh državah članicah, ki temelji na enotnem sklopu pravil v obliki enotnega pravilnika Zato pravila EU niso v celoti skladna z najnovejšimi mednarodnimi standardi, ki so se razvili od zadnje spremembe direktive o preprečevanju pranja denarja, ker ne zajemajo sledljivosti prenosov virtualnih sredstev in obveznosti izmenjave informacij med ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, saj se sedanja pravila EU, kot so določena v Uredbi (EU) 2015/847, uporabljajo samo za elektronske prenose, ki vključujejo sredstva, kot so opredeljena v točki 25 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366. Nadzorni organi EU so v nedavnem skupnem mnenju 25 opredelili posebne dejavnike, ki povečujejo tveganje v zvezi z novimi poslovnimi modeli in produkti (tj. finančno tehnologijo), pri čemer je na prvem mestu zagotavljanje nereguliranih finančnih produktov in storitev, ki ne spadajo na področje uporabe zakonodaje AML/CFT. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

·Izbira instrumenta

Veljavna pravila EU iz Uredbe (EU) 2015/847 so bila sprejeta za zagotovitev, da se mednarodni standardi za boj proti pranju denarja ter financiranju terorizma in širjenju orožja, ki jih je FATF sprejela 16. februarja 2012 (v nadaljnjem besedilu: revidirana priporočila FATF), ter zlasti priporočilo 16 FATF o elektronskih prenosih (v nadaljnjem besedilu: priporočilo 16 FATF) in revidirana razlagalna opomba za njegovo izvajanje enotno uporabljajo po vsej Uniji. Vendar se ta pravila uporabljajo samo za sredstva (opredeljena kot bankovci in kovanci, knjižni denar in elektronski denar v točki 25 člena 4 Direktive (EU) 2015/2366), ki ne vključujejo kriptosredstev, zato jih je treba zdaj ustrezno dopolniti.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta je primeren instrument, s katerim se v pravo Unije uvede t. i. „pravilo potovanja“ iz priporočila 15 FATF, ki na eni strani zahteva, da ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja pridobijo in hranijo zahtevane in točne informacije o originatorju prenosov kriptosredstev in zahtevane informacije o upravičencu prenosov kriptosredstev ter navedene informacije nemudoma in varno predložijo ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca ali finančni instituciji (če obstaja) ter jih na zahtevo dajo na voljo ustreznim organom, na drugi strani pa zahteva, da ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca pridobijo in hranijo zahtevane informacije originatorja ter zahtevane in točne informacije upravičenca o prenosih kriptosredstev in jih na zahtevo dajo na voljo ustreznim organom. Ta uredba o spremembi Uredbe (EU) 2015/847 je del enotnega pravilnika, ki se uporablja neposredno in takoj, s čimer se odpravi možnost razlik v uporabi v različnih državah članicah zaradi razlik v tehniki prenosa.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

·Naknadne ocene/preverjanje primernosti obstoječe zakonodaje

Uredba (EU) 2015/847 do zdaj ni bila predmet vrednotenja ali preverjanja primernosti. Vendar to ne bi smelo preprečiti hitrega vključevanja standardov FATF v okvir EU.

Novi standardi, ki jih je FATF sprejela oktobra 2018, so uvedli novo opredelitev „virtualnih sredstev“ in „ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi“, katerih izvajanje zahteva spremembo prava Unije. Uredba [vstavite sklic – predlog uredbe o trgih kriptosredstev in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 – COM/2020/593 final] že določa opredelitev za „storitev v zvezi s kriptosredstvi“, ki zajema seznam storitev in dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi, ki ustrezno odraža celoten sklop dejavnosti, zajetih v novih standardih FATF, ter opredelitev za „kriptosredstva“, opredeljena kot „digitalna predstavitev vrednosti ali pravic, ki jih je mogoče elektronsko prenesti in shraniti z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije“ in ki bi morala prav tako ustrezati opredelitvi za „virtualna sredstva“ iz priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) 26 .

Nadaljnja potrebna uskladitev s standardi FATF vključuje uvedbo v zakonodajo EU obveznosti glede izmenjave informacij iz pojasnjevalne opombe k priporočilu 15 FATF (t. i. „pravilo potovanja“), kar je namen sedanje predlagane uredbe. Kot je navedeno zgoraj (glej „Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike“) in za zagotovitev skladnosti pravnega okvira EU, bo ta uredba uporabljala opredelitvi za „kriptosredstva“ in „ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi“ iz Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o trgih kriptosredstev in o spremembi Direktive (EU) 2019/1937 – COM/2020/593 final].

·Posvetovanja z deležniki

Strategija posvetovanja, ki podpira sveženj, katerega del je ta predlog, je bila sestavljena iz več delov:

–posvetovanja o časovnem načrtu, ki je napovedal akcijski načrt Komisije. Posvetovanje na portalu Komisije Povejte svoje mnenje je potekalo od 11. februarja do 12. marca 2020, prispelo je 42 prispevkov različnih deležnikov;

–javnega posvetovanja o ukrepih iz akcijskega načrta, odprtega za širšo javnost in vse skupine deležnikov, ki je potekalo od 7. maja 2020 do 26. avgusta. V okviru posvetovanja sta bila prejeta 202 uradna prispevka;

–ciljno usmerjenega posvetovanja z državami članicami in pristojnimi organi na področju AML/CFT. Države članice so imele možnost izraziti svoja stališča na različnih sestankih strokovne skupine za pranje denarja in financiranje terorizma, finančnoobveščevalne enote EU pa so prispevale v okviru sestankov platforme finančnoobveščevalnih enot in prek pisnih dokumentov. Razprave so bile podprte s ciljno usmerjenimi posvetovanji z državami članicami in pristojnimi organi, pri katerih so se uporabljali vprašalniki;

–zaprosila za nasvet Evropskega bančnega organa marca 2020; EBA je mnenje predložil 10. septembra;

–23. julija 2020 je ENVP izdal mnenje o akcijskem načrtu Komisije;

–30. septembra 2020 je Komisija organizirala konferenco na visoki ravni, na kateri so sodelovali predstavniki nacionalnih organov in organov EU, poslanci Evropskega parlamenta, predstavniki zasebnega sektorja in civilne družbe ter akademski krogi.

Prispevek deležnikov k akcijskemu načrtu je bil na splošno pozitiven. Vendar so nekateri predstavniki združenja ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi v Evropski uniji 27 trdili, da bi lahko odsotnost standardizirane globalne, odprte in brezplačne tehnične rešitve za pravilo potovanja privedla do izključitve malih udeležencev s trga kriptosredstev, saj bi si lahko le pomembni akterji privoščili skladnost s pravili. Po drugi strani pa za pooblaščene subjekte, ki poslujejo čezmejno in za katere trenutno veljajo različna pravila o pristojnosti, te razlike ustvarjajo znatne stroške glede skladnosti, zato bi se srednjeročno z usklajenimi pravili zmanjšali stroški na področju skladnosti, za na novo zajete subjekte pa bi se zmanjšali dodatni stroški.

·Zbiranje in uporaba strokovnega znanja

Komisija se je pri pripravi tega predloga oprla na kvalitativne in kvantitativne dokaze, zbrane iz priznanih virov, vključno s poročilom z nasveti EBA o kriptosredstvih, objavljenim 9. januarja 2019 28 , v katerem se Evropski komisiji priporoča, naj upošteva zadnja priporočila FATF in vse nadaljnje standarde ali smernice, ki jih je izdala FATF, kot del celostnega pregleda morebitne potrebe po ukrepanju na ravni EU za obravnavo vprašanj v zvezi s kriptosredstvi.

Informacije o izvrševanju pravil o preprečevanju pranja denarja so prek vprašalnikov podale tudi države članice.

·Ocena učinka

Temu predlogu je priložena ocena učinka 29 , ki je bila 6. novembra 2020 predložena Odboru za regulativni nadzor in odobrena 4. decembra 2020. Enaka ocena učinka spremlja tudi dva druga zakonodajna predloga, ki sta predstavljena skupaj s tem predlogom, tj. osnutek uredbe o AML/CFT ter pregled Direktive 2015/849 o AML/CFT. Odbor za regulativni nadzor je v svojem pozitivnem mnenju predlagal različne predstavitvene izboljšave ocene učinka, ki so bile izvedene.

Kar zadeva uvedbo „pravila potovanja“ FATF v zakonodajo EU, je bilo v oceni učinka ugotovljeno, da bi bila najlažja možnost sprememba uredbe o prenosu sredstev, da bi vključevala tudi prenose virtualnih sredstev. Z izvajanjem „pravila potovanja“ se uvajajo nove posebne zahteve tako za na novo zajete ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi kot za tiste, ki so že zajeti v direktivi o preprečevanju pranja denarja, in sicer se od njih zahteva, da pridobijo, hranijo in izmenjujejo zahtevane in točne informacije o uporabnikih prenosov virtualnih sredstev ter jih na zahtevo dajo na voljo ustreznim organom 30 . Te posebne obveznosti prinašajo različne tehnične izzive, saj morajo ponudniki storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi razviti tehnološke rešitve in protokole, ki omogočajo zbiranje in izmenjavo teh informacij, tako med seboj kot s pristojnimi organi. Vendar niso bili navedeni nobeni natančno ocenjeni stroški in opozoriti je treba, da bo ta zahteva prinesla tudi koristi, ki jih prav tako ni lahko oceniti: uvedba novih svetovnih standardov FATF, ki jih je treba hkrati uporabljati v več jurisdikcijah po svetu, bo olajšala zagotavljanje čezmejnih storitev.

·Ustreznost in poenostavitev ureditve

Čeprav, kot je navedeno zgoraj, še ni bilo formalnega naknadnega vrednotenja ali preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje EU o AML/CFT, je mogoče navesti več točk v zvezi z elementi predloga, ki bodo prispevali k nadaljnji poenostavitvi in izboljšanju učinkovitosti. Za obravnavo groženj pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih predstavljajo kriptosredstva, bo predlagana prenovitev Uredbe (EU) 2015/847 uvedla obveznost za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, za katere v pravnem okviru Unije veljajo zahteve za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, da zbirajo in dajo na voljo podatke o originatorjih in upravičencih prenosov kriptosredstev, ki jih izvajajo. Predlagana prenovitev Uredbe (EU) 2015/847 bo z določitvijo usklajenih in neposredno veljavnih pravil v uredbi zagotovila, da bodo vsi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, za katere velja pravo Unije, usklajeno izpolnjevali svoje dolžnosti glede izmenjave informacij, odpravila potrebo po prenosu v državah članicah in olajšala poslovanje čezmejnih subjektov v EU. To bi moralo tudi poenostaviti sodelovanje med nadzorniki in finančnoobveščevalnimi enotami zaradi zmanjšanja razlik med njihovimi pravili in praksami. Ta nova pravila bodo znatno okrepila spremljanje ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi in na mednarodni ravni zagotovila skladnost Evropske unije in njenih držav članic z ustreznimi ukrepi, predlaganimi v priporočilih FATF.

·Temeljne pravice

EU je zavezana zagotavljanju visokih standardov varstva temeljnih pravic. V skladu s členom 15 sedanje uredbe obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe ureja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 31 . Osebne podatke, ki jih na podlagi te uredbe obdela Komisija ali EBA, ureja Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 32 . Splošna uredba o varstvu podatkov 33 se bo uporabljala za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi v zvezi z osebnimi podatki, ki se obdelujejo pri čezmejnih prenosih vrednosti z uporabo virtualnih sredstev in ki spremljajo take prenose.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta uredba ne vpliva na proračun.

5.DRUGI ELEMENTI

·Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predmet urejanja

Predlog razširja področje uporabe Uredbe 2015/847, tako da poleg sedanjih določb o prenosu sredstev vključuje tudi prenose kriptosredstev, ki jih opravijo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi. Namen predloga je, da bi zakonodaja EU odražala spremembe priporočila 15 Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) o novih tehnologijah, ki zajemajo „virtualna sredstva“ in „ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi“, ki so bile sprejete junija 2019, ter zlasti nove obveznosti obveščanja za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstevi na obeh koncih prenosa kriptosredstev, torej originatorja in upravičenca (t. i. „pravilo potovanja“) 34 .

Področje uporabe

Zahteve te uredbe se uporabljajo za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, kadar njihove transakcije, bodisi v fiat valuti bodisi v kriptosredstvih, vključujejo: (a) tradicionalni elektronski prenos ali (b) prenos kriptosredstev med ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi in drugim pooblaščenim subjektom (npr. med dvema ponudnikoma storitev v zvezi s kriptosredstvi ali med ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi in drugim pooblaščenim subjektom, kot je banka ali druga finančna institucija). Za transakcije, ki vključujejo prenose kriptosredstev, se vsi prenosi kriptosredstev obravnavajo po enakih zahtevah kot čezmejni elektronski prenosi v skladu s pojasnjevalno opombo FATF k priporočilu 16 in ne domači elektronski prenosi, in sicer zaradi tveganj, povezanih z dejavnostmi kriptosredstev in dejavnostmi ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi.

Narava novih obveznosti ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja mora zagotoviti, da prenose kriptosredstev spremljata ime originatorja in številka računa originatorja, če tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije, ter naslov, številka uradnega osebnega dokumenta, identifikacijska številka stranke ali datum in kraj rojstva originatorja. Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja mora zagotoviti tudi, da prenose kriptosredstev spremljata ime upravičenca in številka računa upravičenca, če tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije.

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca mora izvajati učinkovite postopke za odkrivanje, ali so informacije o originatorju vključene v prenos kriptosredstev ali so poslane naknadno. Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca mora tudi izvajati učinkovite postopke, vključno z naknadnim spremljanjem ali sprotnim spremljanjem, kadar je to ustrezno, da bi ugotovil, ali manjkajo zahtevane informacije o originatorju ali upravičencu.

Končne določbe

Uredba bo začela veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu.

🡻 2015/847 (prilagojeno)

2021/0241 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev ⌦ in nekaterih kriptosredstev ⌫, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 35 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 36 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

⇩ novo

(1)Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta 37 je bila bistveno spremenjena 38 . Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti.

(2)Uredba (EU) 2015/847 je bila sprejeta za zagotovitev, da so se zahteve Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) za ponudnike storitev elektronskega prenosa in zlasti obveznost za ponudnike plačilnih storitev, da prenosom sredstev priložijo informacije o plačniku in prejemniku plačila, enotno uporabljale po vsej Uniji. Najnovejše spremembe, uvedene junija 2019 v standardih FATF o novih tehnologijah, katerih namen je urejanje takoimenovanih virtualnih sredstev in ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, so določile nove in podobne obveznosti za ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, da bi se olajšala sledljivost prenosov virtualnih sredstev. V skladu s temi novimi zahtevami morajo tako ponudniki storitev prenosa virtualnih sredstev prenosom virtualnih sredstev priložiti informacije o njihovih originatorjih in upravičencih, ki jih morajo pridobiti, hraniti in izmenjati z nasprotno stranko na drugi strani prenosa virtualnih sredstev in jih na zahtevo dati na voljo ustreznim organom.

(3)Ker se Uredba (EU) 2015/847 trenutno uporablja samo za prenos sredstev v smislu bankovcev in kovancev, knjižnega denarja in elektronskega denarja, kot je opredeljen v točki 2 člena 2 Direktive 2009/110/ES, je primerno razširiti področje uporabe, da se zajamejo tudi prenosi virtualnih sredstev.

🡻 2015/847 uvodna izjava 1 (prilagojeno)

⇨ novo

(4)Tokovi nezakonitega denarja prek prenosov sredstev ⇨in kriptosredstev⇦ lahko škodujejo integriteti, stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo notranji trg Unije in mednarodni razvoj. Pranje denarja, financiranje terorizma in organizirani kriminal ostajajo velike težave, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni Unije. Prizadevanja storilcev kaznivih dejanj in oseb, ki jim pri tem pomagajo, da bi prikrili izvor premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ⌦⌫ ali prenesli sredstva ⇨ali kriptosredstva⇦ za kriminalne dejavnosti ali teroristične namene, bi lahko resno ogrozila trdnost, integriteto in stabilnost sistema prenosov sredstev ⇨in kriptosredstev⇦ ⌦ter ⌫ in zaupanje v finančni sistem kot celoto.

🡻 2015/847 uvodna izjava 2 (prilagojeno)

⇨ novo

(5)Brez sprejetja določenih usklajevalnih ukrepov na ravni Unije je verjetno, da bi vpleteni v pranje denarja in tisti, ki financirajo terorizem, izkoriščali prost pretok kapitala znotraj enotnega finančnega območja Unije za lažje izvajanje kriminalnih dejavnosti. Cilj mednarodnega sodelovanja v okviru Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in globalnega izvajanja njenih priporočil je preprečiti pranje denarja in financiranje terorizma med prenosi sredstev ⇨ali kriptosredstev⇦.

🡻 2015/847 uvodna izjava 3 (prilagojeno)

⇨ novo

(6)Zaradi obsega ukrepanja, ki naj bi bilo izvedeno, bi Unija morala zagotoviti, da se Mednarodni standardi za boj proti pranju denarja ter financiranju terorizma in širjenju orožja, ki jih je FATF sprejela 16. februarja 2012 ⌦in nato 21. junija 2019 ⌫(v nadaljnjem besedilu: revidirana priporočila FATF), in zlasti ⇨ Priporočilo 15 FATF o novih tehnologijah (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo 15 FATF), ⇦Priporočilo 16 FATF o elektronskih prenosih (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo 16 FATF) ter revidirane pojasnjevalne opombe ⌦ o teh priporočilih ⌫ za njegovo izvajanje, enotno izvajajo ⌦uporabljajo ⌫po vsej Uniji ter da se zlasti prepreči diskriminacija ali odstopanje med nacionalnimi plačili ⇨ali prenosi kriptosredstev ⇦znotraj države članice na eni strani in čezmejnimi plačili ⇨ali prenosi kriptosredstev ⇦med državami članicami na drugi strani. Neusklajeno ukrepanje posameznih držav članic na področju čezmejnih prenosov sredstev ⇨in kriptosredstev⇦ bi lahko imelo precejšen vpliv na nemoteno delovanje plačilnih sistemov ⇨in storitev prenosa kriptosredstev⇦ na ravni Unije in bi zato lahko škodovalo notranjemu trgu na področju finančnih storitev.

🡻 2015/847 uvodna izjava 4 (prilagojeno)

(7)Za spodbujanje usklajenega pristopa na mednarodni ravni in za povečanje učinkovitosti boja proti pranju denarja in financiranju terorizma bi morali pri nadaljnjem ukrepanju Unije upoštevati razvoj na mednarodni ravni, in sicer ⌦zlasti ⌫ revidirana priporočila FATF.

⇩ novo

(8)Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta 39 je uvedla opredelitev virtualnih valut in priznanih ponudnikov, ki opravljajo storitve menjave med virtualnimi valutami in fiat valutami, ter ponudnikov skrbniških denarnic med subjekti, za katere veljajo zahteve glede preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma v pravnem okviru Unije. Najnovejši mednarodni dogodki, zlasti v okviru FATF, zdaj kažejo, da je treba urediti dodatne kategorije ponudnikov storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, ki še niso zajete, in razširiti sedanjo opredelitev virtualne valute.

(9)Opozoriti je treba, da opredelitev kriptosredstev v Uredbi 40 [vstavite sklic – predlog uredbe o trgih kriptosredstev in o spremembi Direktive (EU) 2019/1937 – COM/2020/593 final] ustreza opredelitvi virtualnih sredstev iz priporočil FATF, seznam storitev v zvezi s kriptosredstvi in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih zajema navedena uredba, pa vključuje tudi ponudnike sredstev v zvezi z virtualnimi sredstvi, ki jih je kot take opredelila FATF in za katere se šteje, da bodo verjetno predmet pomislekov glede pranja denarja. Za zagotovitev skladnosti pravnega okvira Unije bi se moral ta predlog sklicevati na navedeni opredelitvi kriptosredstev in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi.

🡻 2015/847 uvodna izjava 5 (prilagojeno)

(10)Izvajanje in izvrševanje te uredbe, vključno s Priporočilom 16 FATF, je pomemben in učinkovit način preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima.

🡻 2015/847 uvodna izjava 6

⇨ novo

(11)Namen te uredbe ni nalaganje nepotrebnih bremen ali stroškov ponudnikom plačilnih storitev ⇨, ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ ali osebam, ki uporabljajo njihove storitve. S tega vidika bi moral biti preventivni pristop usmerjen in sorazmeren in bi se moral v celoti skladati s prostim pretokom kapitala, ki je zagotovljen po vsej Uniji.

🡻 2015/847 uvodna izjava 7

(12)V revidirani strategiji Unije za boj proti financiranju terorizma z dne 17. julija 2008 (v nadaljnjem besedilu: revidirana strategija) je bilo poudarjeno, da preprečevanje financiranja terorizma in nadzor nad tem, kako osumljeni teroristi uporabljajo svoja finančna sredstva, ne sme zamreti. Priznano je, da si FATF neprestano prizadeva za izboljšanje svojih priporočil in deluje v smeri enotnega razumevanja, kako bi jih bilo treba izvesti. V revidirani strategiji je navedeno, da se izvajanje revidiranih priporočil FATF s strani vseh članov FATF in vseh članov regionalnih teles s podobnimi nalogami, kot ji ima FATF, redno ocenjuje ter da je zato pomemben skupen pristop držav članic k izvajanju.

⇩ novo

(13)Poleg tega je bilo v akcijskem načrtu Komisije z dne 7. maja 2020 za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma 41 opredeljenih šest prednostnih področij za nujne ukrepe za izboljšanje ureditve Unije za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, vključno z vzpostavitvijo skladnega regulativnega okvira za navedeno ureditev v Uniji, da se zagotovijo podrobnejša in bolj usklajena pravila, zlasti za obravnavo posledic tehnoloških inovacij in razvoja mednarodnih standardov ter preprečevanje različnega izvajanja obstoječih pravil. Delo na mednarodni ravni kaže, da je treba razširiti področje uporabe za sektorje ali subjekte, za katere veljajo pravila o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma, ter oceniti, kako bi jih bilo treba uporabljati za ponudnike storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi, ki doslej niso bili zajeti.

🡻 2015/847 uvodna izjava 8 (prilagojeno)

⇨ novo

(14)Za preprečevanje financiranja terorizma so bili sprejeti ukrepi, katerih namen je zamrznitev sredstev in ekonomskih virov določenih oseb, skupin in subjektov, vključno z uredbami Sveta (ES) št. 2580/2001 42 , (ES) št. 881/2002 43 in (EU) št. 356/2010 44 . Za dosego enakega cilja so bili sprejeti tudi ukrepi, katerih namen je zaščita finančnega sistema pred odvajanjem sredstev in ekonomskih virov v teroristične namene. Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta 45 [vstavite sklic – predlog direktive o mehanizmih, ki jih vzpostavijo države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, ter razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849] ⇨ in Uredba [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849] vsebujeta ⇦ vsebuje številne tovrstne ukrepe. Vendar ti ukrepi teroristom ali drugim storilcem kaznivih dejanj ne preprečujejo v celoti dostopa do plačilnih sistemov za prenašanje njihovih sredstev.

🡻 2015/847 uvodna izjava 9 (prilagojeno)

⇨ novo

(15)Popolna Sledljivost prenosov sredstev ⇨in kriptosredstev⇦ je lahko še zlasti pomembno in koristno orodje pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju pranja denarja ter financiranja terorizma, kot tudi pri izvajanju omejevalnih ukrepov, zlasti ukrepov, naloženih z uredbami (ES) št. 2580/2001, (ES) št. 881/2002 in (EU) št. 356/2010, in sicer ob doslednem spoštovanju uredb Unije o izvajanju takšnih ukrepov. Za zagotovitev prenosa informacij po vsej plačilni verigi ⇨ali verigi prenosov kriptosredstev⇦ je zato primerno določiti sistem, ki ponudnikom plačilnih storitev ⇨in ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ nalaga obveznost, da prenosu sredstev ⇨in kriptosredstev⇦ priložijo informacije o plačniku in prejemniku plačila ⇨, pri prenosih kriptosredstev pa o originatorju in upravičencu ⇦.

🡻 2015/847 uvodna izjava 10

(16)Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v omejevalne ukrepe, naložene z uredbami na podlagi člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot so uredbe (ES) št. 2580/2001, (ES) št. 881/2002 in (EU) št. 356/2010, ki lahko ponudnikom plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila ter ponudnikom posredniških plačilnih storitev naložijo sprejetje ustreznih ukrepov za zamrznitev nekaterih sredstev ali upoštevanje posebnih omejitev v zvezi z določenimi prenosi sredstev.

🡻 2015/847 uvodna izjava 11 (prilagojeno)

⇨ novo

(17)Ta uredba bi se morala prav tako uporabljati brez poseganja v ⌦Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 46 ⌫ nacionalno zakonodajo za prenos Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta 47 . Na primer, osebni podatki, zbrani zaradi skladnosti s to uredbo, se ne bi smeli nadalje obdelovati na način, ki je nezdružljiv z Direktivo 95/46/ES. Zlasti bi morala biti Sstrogo bi morala biti prepovedana nadaljnja obdelava osebnih podatkov v komercialne namene. Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma vse države članice priznavajo kot pomemben javni interes. Zato bi moral biti Ppri uporabi te uredbe ⇨mora biti ⇦ prenos osebnih podatkov v tretjo državo , ki ne zagotavlja ustrezne ravni varstva izveden v skladu s členom 25 Direktive 95/46/ES⇨ poglavjem V Uredbe (EU) 2016/679 ⇦ , dovoljen v skladu s členom 26 Direktive. Pomembno je, da se ponudnikom plačilnih storitev ⇨in storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦, ki delujejo v več jurisdikcijah in imajo podružnice ali hčerinske družbe izven Unije, ne bi preprečevalo prenosa podatkov o sumljivih transakcijah znotraj iste organizacije, pod pogojem, da uporabljajo ustrezna varovala. Poleg tega bi ⇨ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja in upravičenca, ⇦ ponudniki plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila ter ponudniki posredniških plačilnih storitev morali imeti vzpostavljene ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito osebnih podatkov pred naključno izgubo, spreminjanjem ali nepooblaščenim razkritjem oziroma dostopom.

🡻 2015/847 uvodna izjava 12 (prilagojeno)

(18)Osebe, ki zgolj spreminjajo dokumente v papirni obliki v elektronske podatke in delujejo v okviru pogodbe s ponudnikom plačilnih storitev, ter osebe, ki ponudnikom plačilnih storitev zagotavljajo le sisteme sporočil, druge podporne sisteme za posredovanje sredstev ali klirinške sisteme in sisteme poravnave, ne spadajo ⌦bi smele spadati ⌫ v področje uporabe te uredbe.

🡻 2015/847 uvodna izjava 13

(19)Prenosi sredstev, ki ustrezajo storitvam iz točk (a) do (m) in (o) člena 3 Direktive (EU) 2015/23662007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta 48 49 , ne spadajo v področje uporabe te uredbe. Iz področja uporabe te uredbe je prav tako primerno izključiti prenose sredstev, ki predstavljajo nizko tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma. Taka izvzetja bi morala zajemati plačilne kartice, instrumente elektronskega denarja, mobilne telefone ali druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške naprave informacijske tehnologije (IT) s podobnimi značilnostmi, kadar se uporabljajo izključno za nakup blaga ali storitev in številka kartice, instrumenta ali naprave spremlja vse prenose. Vendar pa uporaba plačilne kartice, instrumenta elektronskega denarja, mobilnega telefona ali katere koli druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške IT naprave s podobnimi značilnostmi za izvrševanje prenosa sredstev z osebe na osebo, spada v področje uporabe te uredbe. Poleg tega bi morali biti dvigi na bankomatih, plačila davkov, kazni ali drugih dajatev, prenosi sredstev, izvedeni prek čekov v elektronski obliki, vključno z elektronsko obdelanimi čeki, ali z menicami, ter prenosi sredstev, pri katerih sta tako plačnik kot prejemnik plačila ponudnika plačilnih storitev, ki delujeta v svojem imenu, izključeni iz področja uporabe te uredbe.

🡻 2015/847 uvodna izjava 14

⇨ novo

(20)Da se upoštevajo posebne značilnosti nacionalnih plačilnih sistemov in ⇨sistemov prenosov kriptosredstev ter ⇦pod pogojem, da je prenos sredstev mogoče kadar koli izslediti nazaj do plačnika ⇨ ali prenos kriptosredstev nazaj do upravičenca ⇦, bi morale imeti države članice možnost, da iz področja uporabe te uredbe izvzamejo določene notranje prenose sredstev nizke vrednosti, vključno z elektronskimi žiro plačili ⇨ ali prenosi kriptosredstev nizke vrednosti ⇦, ki se uporabljajo za nakup blaga ali storitev.

🡻 2015/847 uvodna izjava 15

⇨ novo

(21)Ponudniki plačilnih storitev ⇨in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ bi morali zagotoviti, da informacije o plačniku in prejemniku plačila ⇨ali originatorju in upravičencu ⇦ ne manjkajo ali niso nepopolne.

🡻 2015/847 uvodna izjava 16

⇨ novo

(22)Da ne bi zavirali učinkovitosti plačilnih sistemov in ⇨storitev prenosa kriptosredstev ter ⇦ za uravnovešenje tveganja, da se zaradi prestrogih zahtev po identifikaciji transakcije umaknejo v podzemlje, s potencialno teroristično grožnjo, ki izhaja iz majhnih prenosov sredstev ⇨ali kriptosredstev⇦, bi morala v primeru prenosov sredstev, pri katerih preverjanje še ni bilo izvedeno, obveznost preverjanja, ali so informacije o plačniku ali prejemniku plačila ⇨oziroma v primeru prenosov kriptosredstev o originatorju in upravičencu ⇦ točne, veljati le za posamezne prenose sredstev ⇨ali kriptosredstev⇦, ki presegajo 1 000 EUR, razen če kaže, da je prenos povezan z drugimi prenosi sredstev ⇨ali prenosi kriptosredstev⇦, ki bi skupaj presegli 1 000 EUR, so bila sredstva ⇨ali kriptosredstva⇦ prejeta ali izplačana v gotovini ali v anonimnem elektronskem denarju ali kadar obstaja utemeljen sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

🡻 2015/847 uvodna izjava 17

⇨ novo

(23)Za prenose sredstev ⇨ali za prenose kriptosredstev⇦, pri katerih se šteje, da je bilo preverjanje izvedeno, se od ponudnikov plačilnih storitev ⇨in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ ne bi smelo zahtevati, da preverijo informacije o plačniku ali prejemniku plačila za vsak prenos sredstev ⇨ali o originatorju in upravičencu za vsak prenos kriptosredstev⇦, pod pogojem, da so izpolnjene obveznosti, določene v Direktivi (EU) 2015/849[vstavite sklic – predlog direktive o mehanizmih, ki jih vzpostavijo države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, ter razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849] ⇨ in Uredbi [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849] ⇦.

🡻 2015/847 uvodna izjava 18

⇨ novo

(24)Ob upoštevanju zakonodajnih aktov Unije glede plačilnih storitev, in sicer Uredbe (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 50 , Uredbe (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 51 in Direktive (EU) 2015/23662007/64/ES, bi moralo zadostovati, da se zagotovi, da prenose sredstev znotraj Unije spremljajo le poenostavljene informacije, kot so številka plačilnega računa oziroma računov ali enolična identifikacijska oznaka transakcije ⇨, ali prenose kriptosredstev, v primeru prenosa, ki se ne izvede z računa ali nanj, drugi podatki, ki zagotavljajo, da je prenos kriptosredstev mogoče posamezno identificirati ter da sta identifikatorja naslova originatorja in upravičenca zabeležena v razpršeni evidenci ⇦ .

🡻 2015/847 uvodna izjava 19 (prilagojeno)

⇨ novo

(25)Da se organom, pristojnim za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma v tretjih državah, omogoči izsleditev vira sredstev ⇨ali kriptosredstev⇦, uporabljenih za te namene, bi morale prenose sredstev ⇨ali prenose kriptosredstev⇦ iz Unije v države izven Unije spremljati popolne informacije o plačniku in prejemniku plačila. ⇨ Popolne informacije o plačniku in prejemniku plačila bi morale vključevati identifikator pravnih subjektov (v nadaljnjem besedilu: LEI), kadar plačnik to informacijo sporoči svojemu ponudniku storitev, saj bi ta informacija omogočila boljšo identifikacijo strank, ki sodelujejo v prenosu sredstev, in bi jo bilo enostavno vključiti v obstoječe oblike sporočila o plačilu, na primer tisto, ki jo je razvila Mednarodna organizacija za standardizacijo za računalniško izmenjavo podatkov med finančnimi institucijami. ⇦ Tem organom ⌦ Organom ⌫ ⌦, odgovornim za preprečevanja pranja denarja ali boj proti financiranju terorizma v tretjih državah, ⌫ bi moral biti dostop do popolnih informacij o plačniku in prejemniku plačila odobren samo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma.

🡻 2015/847 uvodna izjava 20 (prilagojeno)

(26)Organi države članice, pristojni za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter ustrezni pravosodni organi in organi pregona v državah članicah ⌦in na ravni Unije ⌫ bi morali okrepiti medsebojno sodelovanje in sodelovanje z ustreznimi organi tretjih držav, vključno z organi držav v razvoju, da bi dodatno povečali preglednost ter okrepili izmenjavo informacij in najboljših praks.

⇩ novo

(27)V zvezi s prenosi kriptosredstev bi se morale zahteve iz te uredbe uporabljati za ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, kadar njihove transakcije, bodisi v fiat valuti bodisi v kriptosredstvih, vključujejo tradicionalni elektronski prenos ali prenos kriptosredstev, pri katerem sodeluje ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi.

(28)Zaradi čezmejne narave in tveganj, povezanih z dejavnostmi v zvezi s kriptosredstvi in dejavnostmi ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, bi bilo treba vse prenose kriptosredstev obravnavati kot čezmejne elektronske prenose brez poenostavljene ureditve domačega elektronskega prenosa.

(29)Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja bi moral zagotoviti, da prenose kriptosredstev spremljata ime originatorja in številka računa originatorja, če tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije, ter naslov, številka uradnega osebnega dokumenta, identifikacijska številka stranke ali datum in kraj rojstva originatorja. Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja bi moral zagotoviti tudi, da prenose kriptosredstev spremljata ime upravičenca in številka računa upravičenca, če tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije.

🡻 2015/847 uvodna izjava 21

(30)Kar zadeva prenose sredstev od enega samega plačnika na več prejemnikov plačil, ki se pošljejo v paketu in ki vsebujejo posamezne prenose iz Unije v države izven Unije, bi bilo treba sprejeti določbe, da take posamezne prenose spremljajo le številka plačilnega računa plačnika ali enolična identifikacijska oznaka transakcije kot tudi popolne informacije o prejemniku plačila, v kolikor paket vsebuje popolne informacije o plačniku, katerih točnost je preverjena, ter popolne informacije o prejemniku plačila, ki omogočajo popolno sledljivost.

⇩ novo

(31)Kar zadeva prenose kriptosredstev, bi moralo biti sprejemljivo predložiti informacije o originatorju in upravičencu v paketih, če se ti predložijo nemudoma in varno. Zahtevanih informacij ne bi smelo biti dovoljeno predložiti po prenosu, saj morajo biti informacije predložene pred izvedbo transakcije ali v trenutku, ko je transakcija zaključena, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ali drugi pooblaščeni subjekti pa bi morali zahtevane informacije predložiti istočasno z izvedbo samega paketnega prenosa kriptosredstev.

🡻 2015/847 uvodna izjava 22 (prilagojeno)

⇨ novo

(32)Za preverjanje ali prenose sredstev spremljajo zahtevane informacije o plačniku in prejemniku plačila in za pomoč pri prepoznavanju sumljivih transakcij bi morala imeti ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila in ponudnik posredniških plačilnih storitev vzpostavljene učinkovite postopke za odkrivanje manjkajočih ali nepopolnih informacij o plačniku in prejemniku plačila. Ti postopki bi morali vključevati naknadno spremljanje ali sprotno spremljanje ⇨po prenosih ali med njimi ⇦, kadar je to primerno. Pristojni organi bi morali zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev zahtevane informacije o transakciji vključijo v elektronski prenos ali s tem povezano sporočilo po vsej plačilni verigi.

⇩ novo

(33)Pri prenosih kriptosredstev bi moral ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca izvesti učinkovite postopke za odkrivanje, ali informacije o originatorju manjkajo oziroma so nepopolne. Ti postopki bi morali po potrebi vključevati spremljanje po prenosih ali med njimi, da se ugotovi, ali manjkajo zahtevane informacije o originatorju ali upravičencu. Ne bi se smelo zahtevati, da so informacije neposredno priložene samemu prenosu kriptosredstev, če se predložijo nemudoma in varno ter so na zahtevo na voljo ustreznim organom.

🡻 2015/847 uvodna izjava 23

⇨ novo

(34)Glede na potencialno grožnjo pranja denarja in financiranja terorizma, ki jo predstavljajo anonimni prenosi sredstev, je od ponudnikov plačilnih storitev primerno zahtevati, da zahtevajo informacije o plačniku in prejemniku plačila. V skladu s pristopom na podlagi tveganja, ki ga je razvil FATF, je primerno opredeliti področja višjega in nižjega tveganja za bolj ciljno usmerjeno obravnavo tveganja pranja denarja in financiranja terorizma. Ustrezno s tem bi morali imeti ⇨ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca, ⇦ ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila in ponudnik posredniških plačilnih storitev vzpostavljene učinkovite postopke na podlagi tveganja, ki se uporabljajo, kadar prenosa sredstev ne spremljajo zahtevane informacije o plačniku ali prejemniku plačila ⇨ali kadar prenosa kriptosredstev ne spremljajo zahtevane informacije o originatorju ali upravičencu, ⇦ na podlagi katerih se lahko odločijo, ali naj izvršijo, zavrnejo ali ustavijo ta prenos, ter določijo primerno nadaljnje ukrepanje.

🡻 2015/847 uvodna izjava 24 (prilagojeno)

⇨ novo

(35)PPonudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, in ponudnik posredniških plačilnih storitev ⇨in ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca ⇦ bi morali biti pri oceni tveganj posebej pozorni, če kateri koli od njih ugotovi, da informacije o plačniku ali prejemniku plačila ⇨ali originatorju ali upravičencu ⇦ manjkajo ali so nepopolne, ter bi morali pristojnim organom poročati o sumljivih transakcijah v skladu z obveznostmi poročanja iz Uredbe Direktive (EU) [...]2015/849 in z nacionalnimi ukrepi za prenos navedene direktive.

🡻 2015/847 uvodna izjava 25 (prilagojeno)

⇨ novo

(36)Določbe o prenosih sredstev ⇨in prenosih kriptosredstev⇦, v zvezi s katerimi informacije o plačniku ali prejemniku plačila ⇨ali originatorju ali upravičencu⇦ manjkajo ali so nepopolne, se uporabljajo brez poseganja v katere koli obveznosti ponudnikov plačilnih storitev, in ponudnikov posredniških plačilnih storitev ⇨in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦, da ustavijo in/ali zavrnejo prenose sredstev, ki kršijo določbe civilnega, upravnega ali kazenskega prava.

🡻 2015/847 uvodna izjava 26 (prilagojeno)

(37)Da se ponudnikom plačilnih storitev pomaga vzpostaviti učinkovite postopke za odkrivanje primerov, v katerih prejmejo prenose sredstev, pri katerih informacije o plačniku ali prejemniku plačila manjkajo ali so nepopolne, ter nadalje ustrezno ukrepati, bi morali evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) (EBA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 52 , evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (EIOPA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 53 , ter evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 54 , izdati smernice.

🡻 2015/847 uvodna izjava 27

⇨ novo

(38)Za omogočanje hitrega ukrepanja v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma bi se morali ponudniki plačilnih storitev ⇨in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ hitro odzvati na zahteve po informacijah o plačniku in prejemniku plačila ⇨ali o originatorju in upravičencu ⇦, ki jih podajo organi, pristojni za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma v državi članici, v kateri imajo ti ponudniki plačilnih storitev ⇨in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ sedež.

🡻 2015/847 uvodna izjava 28

⇨ novo

(39)Število dni, ki so na voljo za odgovor na zahtevo po informacijah o plačniku ⇨ali originatorju ⇦, se določi na podlagi števila delovnih dni v državi članici ponudnika plačilnih storitev plačnika ⇨ ali ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca ⇦.

🡻 2015/847 uvodna izjava 29

⇨ novo

(40)Ker se lahko zgodi, da v kazenskih preiskavah zahtevanih podatkov ali posameznikov, vpletenih v transakcijo, ni mogoče identificirati več mesecev ali celo let po prvotnem prenosu sredstev ⇨ ali prenosu kriptosredstev ⇦, in da se omogoči dostop do ključnih dokazov v okviru preiskav, je primerno od ponudnikov plačilnih storitev ⇨ ali ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ zahtevati, da določeno obdobje vodijo evidence informacij o plačniku in prejemniku plačila ⇨ali originatorju in upravičencu ⇦ za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma. To obdobje bi moralo biti omejeno na pet let, po tem obdobju pa bi se morali izbrisati vsi osebni podatki, razen če nacionalno pravo določa drugače. Državam članicam bi bilo treba, če je to potrebno za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma in po izvedbi ocene nujnosti in sorazmernosti ukrepa, omogočiti, da dovolijo ali zahtevajo hrambo evidenc za nadaljnje obdobje največ petih let, brez poseganja v nacionalno kazensko pravo o dokazih, ki se uporablja v tekočih kazenskih preiskavah in pravnih postopkih.

🡻 2015/847 uvodna izjava 30

(41)Za izboljšanje skladnosti s to uredbo in v skladu s Sporočilom Komisije z dne 9. decembra 2010 z naslovom „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“ bi bilo treba povečati pooblastila pristojnih organov za sprejemanje nadzornih ukrepov in izrekanje sankcij. Določiti bi bilo treba upravne sankcije in ukrepe, glede na pomembnost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma pa bi morale države članice določiti sankcije in ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Države članice bi morale o tem uradno obvestiti Komisijo ter skupni odbor EBA, EIOPA in ESMA (v nadaljnjem besedilu: evropski nadzorni organi).

🡻 2015/847 uvodna izjava 31

(42)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje poglavja V te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 55 .

🡻 2015/847 uvodna izjava 32

(43)Več držav in ozemelj, ki niso sestavni del ozemlja Unije, je v monetarni uniji s posamezno državo članico, je sestavni del valutnega območja države članice ali je podpisalo monetarni sporazum z Unijo, ki jo zastopa ena od držav članic, in imajo ponudnike plačilnih storitev, ki neposredno ali posredno sodelujejo v plačilnih sistemih in sistemih poravnave te države članice. Da bi se izognili uporabi te uredbe za prenose sredstev med zadevnimi državami članicami in temi državami ali ozemlji, ki bi občutno negativno vplivala na gospodarstva teh držav ali ozemelj, je primerno določiti možnost, da se taki prenosi sredstev obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj zadevnih držav članic.

🡻 2015/847 uvodna izjava 33 (prilagojeno)

Glede na to, da bi bile na podlagi te uredbe potrebne številne spremembe Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 56 , bi bilo treba navedeno uredbo zaradi jasnosti razveljaviti.

🡻 2015/847 uvodna izjava 34

⇨ novo

(44)Ker ciljev te uredbe ⇨, in sicer preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, vključno z izvajanjem mednarodnih standardov, z zagotavljanjem razpoložljivosti osnovnih informacij o plačnikih in prejemnikih plačil pri prenosih sredstev ter o originatorjih in upravičencih pri prenosih kriptosredstev, ⇦ države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

🡻 2015/847 uvodna izjava 35

⇨ novo

(45)Ta uredba ⇨ upošteva Uredbo (EU) 2016/679 in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 57 . ⇦Spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, še posebej pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (člen 7), pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8), pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47) ter načelo ne bis in idem.

🡻 2015/847 uvodna izjava 36 (prilagojeno)

Da se zagotovi nemotena uvedba okvira za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, je primerno, da dan začetka uporabe te uredbe sovpada z dnem izteka roka za prenos Direktive (EU) 2015/849.

🡻 2015/847 uvodna izjava 37 (prilagojeno)

(46)V skladu s členom 42(1)28(2) Uredbe (EU) 2018/1725(ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 58 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje ⌦ […] ⌫ 59 4. julija 2013 60 –

🡻 2015/847 (prilagojeno)

⇨ novo

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o informacijah o plačnikih in prejemnikih plačil, ki spremljajo prenose sredstev, v vsaki valuti, ⇨ ter informacijah o originatorjih in upravičencih, ki spremljajo prenose kriptosredstev, ⇦za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja pranja denarja in financiranja terorizma, kadar ima vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev ⇨ ali storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦, udeležen v prenosu sredstev ⇨ ali kriptosredstev⇦, sedež v Uniji.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za prenose sredstev v kateri koli valuti ⇨ ali kriptosredstev⇦, ki jih pošlje ali prejme ponudnik plačilnih storitev ⇨, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ ali ponudnik posredniških plačilnih storitev s sedežem v Uniji.

2. Ta uredba se ne uporablja za storitve, navedene v točkah (a) do (m) in (o) člena 3 Direktive (EU) 2015/23662007/64/ES.

3. Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev, ki se izvedejo z uporabo plačilne kartice, instrumenta elektronskega denarja, prek mobilnega telefona ali katere koli druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške IT naprave s podobnimi značilnostmi, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)ta kartica, instrument ali naprava se uporablja izključno za plačilo blaga ali storitev ter

(b)številka te kartice, instrumenta ali naprave se navede pri vseh prenosih, ki izhajajo iz transakcije.

Vendar se ta uredba uporablja, kadar se plačilna kartica, instrument elektronskega denarja, mobilni telefon ali katera koli druga digitalna naprava ali predplačniška ali naročniška IT naprava s podobnimi značilnostmi uporablja za izvrševanje prenosov sredstev ⇨ ali kriptosredstev⇦ z osebe na osebo.

4. Ta uredba se ne uporablja za osebe, ki nimajo druge dejavnosti kot zgolj spreminjati dokumente v papirni obliki v elektronske informacije in ki to opravljajo na podlagi pogodbe, sklenjene s ponudnikom plačilnih storitev, ali osebe, ki nimajo druge dejavnosti kot zgolj ponudnikom plačilnih storitev zagotavljati sisteme sporočil ali druge sisteme podpore za posredovanje sredstev ali klirinške sisteme in sisteme poravnave.

Ta uredba se ne uporablja za prenose sredstev ⇨ in kriptosredstev, ⇦ ⌦ če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev ⌫:

(a)ki vključujejo plačnika, ki dvigne gotovino s svojega lastnega plačilnega računa;

(b)ki sredstva prenesejo⌦ predstavljajo prenos sredstev ⌫⇨ ali kriptosredstev⇦ javnemu organu kot plačilo davkov, kazni ali drugih dajatev v državi članici;

(c)kadar sta tako plačnik kot prejemnik plačila sta ponudnika plačilnih storitev ⇨ ali tako originator kot upravičenec sta ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ in delujeta v lastnem imenu;

(d)ki se izvedejo ⌦se ⌫ prek čekov v elektronski obliki, vključno z elektronsko obdelanimi čeki.

⇩ novo

Žetoni elektronskega denarja, kot so opredeljeni v točki 4 člena 3(1) Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o trgih kriptosredstev in o spremembi Direktive (EU) 2019/1937 – COM/2020/593 final], se v skladu s to uredbo obravnavajo kot kriptosredstva.

Ta uredba se ne uporablja za prenos kriptosredstev z osebe na osebo.

🡻 2015/847

⇨ novo

5. Država članica se lahko odloči, da te uredbe ne uporablja za prenose sredstev ⇨ali prenose kriptosredstev⇦ na svojem ozemlju na plačilni račun prejemnika plačila ⇨ ali na račun upravičenca ⇦, s katerega je mogoče plačevati izključno dobavo blaga ali storitev, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)za ponudnika plačilnih storitev ⇨ ali ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦prejemnika plačila ⇨ ali upravičenca ⇦ velja Direktiva (EU) 2015/849 [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849];

(b)ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ⇨ ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca ⇦lahko z enolično identifikacijsko oznako transakcije prek prejemnika plačila izsledi prenos sredstev ⇨ ali z omogočanjem identifikacije posameznih prenosov kriptosredstev v razpršeni evidenci prek upravičenca izsledi prenos kriptosredstev⇦ od osebe, ki je s prejemnikom plačila ⇨ali upravičencem ⇦sklenila dogovor o dobavi blaga ali opravljanju storitev;

(c)znesek prenosa sredstev ⇨ali kriptosredstev⇦ ne presega 1 000 EUR.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„financiranje terorizma“ pomeni financiranje terorizma, kot je opredeljeno v členu 2(2)1(5)Direktive (EU) 2015/849 [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849];

(2)„pranje denarja“ pomeni dejavnosti pranja denarja iz člena 2(1)1(3) in (4) Direktive (EU) 2015/849 [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849];

(3)„plačnik“ pomeni osebo, ki je imetnik plačilnega računa in odobri prenos sredstev s tega plačilnega računa, ali, kadar plačilni račun ne obstaja, ki izda nalog za prenos sredstev;

(4)„prejemnik plačila“ pomeni osebo, ki je predvideni prejemnik prenosa sredstev;

(5)„ponudnik plačilnih storitev“ pomeni kategorije ponudnikov plačilnih storitev iz člena 1(1) Direktive (EU) 2015/23662007/64/ES, fizične ali pravne osebe, ki jim je bila odobrena opustitev skladno s členom 3226 Direktive in pravne osebe, ki jim je bila odobrena opustitev skladno s členom 9 Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta 61 , ki ponujajo storitve prenosa sredstev;

(6)„ponudnik posredniških plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, ki ni ponudnik plačilnih storitev plačnika niti prejemnika plačila in ki prejme in posreduje prenos sredstev v imenu ponudnika plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila ali drugega ponudnika posredniških plačilnih storitev;

(7)„plačilni račun“ pomeni plačilni račun, kot je opredeljen v točki (14) 12 člena 4 Direktive (EU) 2015/23662007/64/ES;

(8)„sredstva“ pomeni sredstva, kot so opredeljena v točki (15) 25 člena 4 Direktive (EU) 2015/23662007/64/ES;

(9)„prenos sredstev“ pomeni katero koli transakcijo, vsaj delno izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu plačnika prek ponudnika plačilnih storitev, z namenom dati sredstva na voljo prejemniku plačila prek ponudnika plačilnih storitev, ne glede na to, ali sta plačnik in prejemnik plačila ista oseba, in ne glede na to, ali je ponudnik plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila isti, vključno s/z:

(a)kreditnim prenosom, kot je opredeljen v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 260/2012;

(b)direktno bremenitvijo, kot je opredeljena v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) št. 260/2012;

(c)denarnim nakazilom, kot je opredeljeno v točki 13 22 člena 4 Direktive (EU) 2015/23662007/64/ES, bodisi nacionalnim ali čezmejnim;

(d)prenosom, izvedenim z uporabo plačilne kartice, instrumenta elektronskega denarja, mobilnega telefona ali katere koli druge digitalne naprave ali predplačniške ali naročniške IT naprave s podobnimi značilnostmi;

⇩ novo

(10) „prenos kriptosredstev“ pomeni katero koli transakcijo, vsaj delno izvedeno z elektronskimi sredstvi v imenu originatorja prek ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, z namenom dati kriptosredstva na voljo upravičencu prek ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, ne glede na to, ali sta originator in upravičenec ista oseba, in ne glede na to, ali je ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja in upravičenca isti;

🡻 2015/847

⇨ novo

(1110)„paketni prenos sredstev“ pomeni sveženj več posameznih prenosov sredstev ⇨ ali kriptosredstev⇦, ki se združijo za namene posredovanja;

(1211)„enolična identifikacijska oznaka transakcije“ pomeni kombinacijo črk, številk ali simbolov, ki jih določi ponudnik plačilnih storitev v skladu s protokoli plačilnih sistemov in sistemov poravnave ali sistemov sporočanja, ki se uporabljajo za prenos sredstev, ki omogoča sledljivost transakcije nazaj do plačnika in prejemnika plačila;

(1312)„prenos sredstev z osebe na osebo“ pomeni transakcijo med fizičnima osebama, ki kot potrošnika delujeta izven področja svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti;.

⇩ novo

(14) „prenos kriptosredstev z osebe na osebo“ pomeni transakcijo med fizičnimi osebami, ki delujejo kot potrošniki, za namene, ki niso trgovske, poslovne ali poklicne narave, brez uporabe ali sodelovanja ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi ali drugega pooblaščenega subjekta;

(15) „kriptosredstvo“ pomeni kriptosredstvo, kot je opredeljeno v točki 2 člena 3(1) Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o trgih kriptosredstev in o spremembi Direktive (EU) 2019/1937 – COM/2020/593 final], razen kadar spada v kategorije iz člena 2(2) navedene uredbe ali kako drugače izpolnjuje pogoje za opredelitev kot sredstvo;

(16) „ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi“ pomeni ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v točki 8 člena 3(1) [vstavite sklic – predlog uredbe o trgih kriptosredstev in o spremembi Direktive (EU) 2019/1937 – COM/2020/593 final], kadar opravlja eno ali več storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v točki 9 člena 3(1) [vstavite sklic – predlog uredbe o trgih kriptosredstev in o spremembi Direktive (EU) 2019/1937 – COM/2020/593 final];

(17) „naslov denarnice“ pomeni številko računa, katerega skrbništvo zagotavlja ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, ali alfanumerično kodo denarnice v blokovni verigi;

(18) „številka računa“ pomeni številko računa za hrambo kriptosredstev, katerega skrbništvo zagotavlja ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi;

(19) „originator“ pomeni osebo, ki ima račun pri ponudniku storitev v zvezi s kriptosredstvi in dovoli prenos kriptosredstev s tega računa ali, če račun ne obstaja, ki naroči prenos kriptosredstev;

(20) „upravičenec“ pomeni osebo, ki je predvideni prejemnik prenosa kriptosredstev;

(21) „identifikator pravnih subjektov“ (LEI) pomeni edinstveno alfanumerično referenčno oznako, ki temelji na standardu ISO 17442 in je dodeljena pravnemu subjektu.

🡻 2015/847 (prilagojeno)

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI PONUDNIKOV PLAČILNIH STORITEV

ODDELEK 1

Obveznosti ponudnika plačilnih storitev plačnika

Člen 4

Informacije, ki spremljajo prenose sredstev

1. Ponudnik plačilnih storitev plačnika zagotovi, da prenose sredstev spremljajo naslednje informacije o plačniku:

(a)ime plačnika;

(b)številka plačilnega računa plačnika; in

(c)naslov plačnika, številka uradnega osebnega dokumenta, identifikacijska številka stranke ali datum in kraj rojstva;.

⇩ novo

(d)trenutni identifikator pravnega subjekta plačnika, če v ustrezni obliki sporočila o plačilih obstaja potrebno polje za to in če plačnik ta podatek zagotovi ponudniku plačilnih storitev plačnika.

🡻 2015/847 (prilagojeno)

2. Ponudnik plačilnih storitev plačnika zagotovi, da prenose sredstev spremljajo naslednje informacije o prejemniku plačila:

(a)ime prejemnika plačila; in

(b)številka plačilnega računa prejemnika plačila;.

⇩ novo

(c)trenutni identifikator pravnega subjekta prejemnika plačila, če v ustrezni obliki sporočila o plačilih obstaja potrebno polje za to in če plačnik ta podatek zagotovi ponudniku plačilnih storitev plačnika.

🡻 2015/847 (prilagojeno)

⇨ novo

3. Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 in točke (b) odstavka 2, v primeru, ko se prenos ne opravi s plačilnega računa ali na plačilni račun, ponudnik plačilnih storitev plačnika zagotovi, da prenos sredstev spremlja enolična identifikacijska oznaka transakcije namesto številk(-e) plačilnega računa.

4. Pred prenosom sredstev ponudnik plačilnih storitev plačnika preveri točnost informacij iz odstavka 1 ⇨ in po potrebi odstavka 3 ⇦ na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih od zanesljivega in neodvisnega vira.

5. Šteje se, da je preverjanje iz odstavka 4 izvedeno, kadar:

(a)se identiteta plačnika preveri v skladu s členom 13 Direktive (EU) 2015/849 ⇨ členi 16, 37 in 18(3) [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849] ⇦ in so informacije, pridobljene na podlagi navedenega preverjanja, shranjene v skladu s členom 5640 navedene uredbe direktive ali

(b)se za plačnika uporablja člen 21(2) in (3)14(5) Direktive (EU) 2015/849 [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849].

6. Brez poseganja v odstopanja iz členov 5 in 6 ponudnik plačilnih storitev plačnika ne izvrši nobenega prenosa sredstev, preden ne zagotovi popolne skladnosti s tem členom.

Člen 5

Prenosi sredstev znotraj Unije

1. Z odstopanjem od člena 4(1) in (2), kadar imajo vsi ponudniki plačilnih storitev, ki so vključeni v plačilno verigo, sedež v Uniji, prenose sredstev spremlja vsaj številka plačilnega računa tako plačnika kot prejemnika plačila ali, kadar se uporablja člen 4(3), enolična identifikacijska oznaka transakcije, in sicer brez poseganja v zahteve za informacije iz Uredbe (EU) št. 260/2012, kadar je to ustrezno.

2. Ne glede na odstavek 1 ponudnik plačilnih storitev plačnika na zahtevo za informacije ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila ali ponudnika posredniških plačilnih storitev, v treh delovnih dneh od prejema navedene zahteve, da na voljo:

(a)za prenose sredstev, ki presegajo 1 000 EUR, bodisi da gre za prenose, ki so izvedeni v posamezni transakciji ali v več transakcijah, za katere kaže, da so povezane, informacije o plačniku ali prejemniku plačila v skladu s členom 4;

(b)za prenose sredstev, ki ne presegajo 1 000 EUR in za katere ne kaže, da so povezani z drugimi prenosi sredstev, ki bi skupaj z zadevnim prenosom presegli 1 000 EUR, vsaj:

(i)imeni plačnika in prejemnika plačila ter

(ii)številki plačilnega računa plačnika in prejemnika plačila ali, kadar se uporablja člen 4(3), enolično identifikacijsko oznako transakcije.

3. Z odstopanjem od člena 4(4), v primeru prenosov sredstev iz točke (b) odstavka 2(b) tega člena, ponudniku plačilnih storitev plačnika ni treba preveriti informacij, o plačniku, razen če ponudnik plačilnih storitev plačnika:

(a)sredstva, ki se prenašajo, prejme v gotovini ali v anonimnem elektronskem denarju ali

(b)utemeljeno sumi, da gre za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Člen 6

Prenosi sredstev izven Unije

1. V primeru paketnega prenosa sredstev od posameznega plačnika, kadar imajo ponudniki plačilnih storitev prejemnikov plačil sedež izven Unije, se člen 4(1) ne uporablja za posamezne prenose, združene v paketni prenos sredstev, pod pogojem, da paket vsebuje informacije iz člena 4(1), (2) in (3), da so bile te informacije preverjene v skladu s členom 4(4) in (5) in da posamezne prenose spremlja številka plačilnega računa plačnika ali, kadar se uporablja člen 4(3), enolična identifikacijska oznaka transakcije.

2. Z odstopanjem od člena 4(1) in, kadar je to ustrezno, brez poseganja v informacije, zahtevane v skladu z Uredbo (EU) št. 260/2012, kadar ima ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila sedež izven Unije, se pri prenosih sredstev, ki ne presegajo 1 000 EUR, za katere ne kaže, da so povezani z drugimi prenosi sredstev, ki bi skupaj z zadevnim prenosom presegli 1 000 EUR, navedejo vsaj:

(a)imeni plačnika in prejemnika plačila ter

(b)številki plačilnega računa plačnika in prejemnika plačila ali, kadar se uporablja člen 4(3), enolično identifikacijsko oznako transakcije.

Z odstopanjem od člena 4(4) ponudniku plačilnih storitev plačnika ni treba preveriti informacij o plačniku iz tega odstavka, razen če ponudnik plačilnih storitev plačnika:

(a)sredstva, ki se prenašajo, prejme v gotovini ali v anonimnem elektronskem denarju ali

(b)utemeljeno sumi, da gre za pranje denarja ali financiranje terorizma.

ODDELEK 2

Obveznosti ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila

Člen 7

Odkrivanje manjkajočih informacij o plačniku ali prejemniku plačila

1. Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila izvede učinkovite postopke za odkrivanje, ali so bila polja v zvezi z informacijami o plačniku in prejemniku plačila v sistemu sporočil ali v plačilnem sistemu in sistemu poravnave, ki se uporablja za izvršitev prenosa sredstev, izpolnjena z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili tega sistema.

2. Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila izvede učinkovite postopke, vključno s z naknadnim spremljanjem ⌦po ali med prenosi ⌫ ali sprotnim spremljanjem, kadar je to ustrezno, za odkrivanje, ali manjkajo naslednje informacije o plačniku ali prejemniku plačila:

(a)za prenose sredstev, kadar ima ponudnik plačilnih storitev plačnika sedež v Uniji, informacije iz člena 5;

(b)za prenose sredstev, kadar ima ponudnik plačilnih storitev plačnika sedež izven Unije, informacije iz točk (a), (b) in (c) člena 4(1) in točk (a) in (b) člena 4(2);

(c)za paketne prenose sredstev, kadar ima ponudnik plačilnih storitev plačnika sedež izven Unije, informacije iz točk (a), (b) in (c) člena 4(1) in točk (a) in (b) člena 4(2) v zvezi z navedenim paketnim prenosom sredstev.

3. V primeru prenosov sredstev, ki presegajo 1 000 EUR, bodisi da gre za prenose, ki so izvedeni v posamezni transakciji ali v več transakcijah, za katere kaže, da so povezane, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, preden knjiži v dobro plačilnega računa prejemnika plačila ali da sredstva na voljo prejemniku plačila, preveri točnost informacij o prejemniku plačila iz odstavka 2 tega člena, na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih iz zanesljivega in neodvisnega vira, brez poseganja v zahteve, določene v členih 8369 in 8470 Direktive (EU) 2015/2366 2007/64/ES.

4. V primeru prenosov sredstev, ki ne presegajo 1 000 EUR, za katere ne kaže, da so povezani z drugimi prenosi sredstev, ki bi skupaj z zadevnim prenosom presegli 1 000 EUR, ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila ni treba preveriti točnosti informacij o prejemniku plačila, razen če ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila:

(a)izplača sredstva v gotovini ali v anonimnem elektronskem denarju ali

(b)utemeljeno sumi, da gre za pranje denarja ali financiranje terorizma.

5. Šteje se, da je preverjanje iz odstavkov 3 in 4 izvedeno, kadar:

(a)se identiteta prejemnika plačila preveri v skladu s členom 13 Direktive (EU) 2015/849 ⇨ členi 16, 37 in 18(3) [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849] ⇦ in so informacije, pridobljene na podlagi navedenega preverjanja, shranjene v skladu s členom 5640 navedene uredbe direktive ali

(b)se za prejemnika plačila uporablja člen 21(2) in (3)14(5) Direktive (EU) 2015/849 [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849].

Člen 8

Prenosi sredstev z manjkajočimi ali nepopolnimi informacijami o plačniku ali prejemniku plačila

1. Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila izvede učinkovite postopke, ki temeljijo na tveganju, vključno s postopki, ki temeljijo na upoštevanju tveganja iz člena 1613 Direktive (EU) 2015/849 [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849], za določanje, ali izvršiti, zavrniti ali ustaviti prenos sredstev, za katerega ni popolnih zahtevanih informacij o plačniku in prejemniku plačila, ter za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Kadar ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ob prejetju prenosa sredstev ugotovi, da informacije iz točk (a), (b) in (c) člena 4(1)ali, točk (a) in (b)člena 4(2), člena 5(1) ali člena 6 manjkajo ali so nepopolne ali niso bile izpolnjene z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili sistema sporočil ali plačilnega sistema in sistema poravnave, iz člena 7(1), ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila na podlagi ocene tveganja prenos zavrne ali zahteva zahtevane informacije o plačniku in prejemniku plačila, preden sredstva knjiži v dobro na plačilni račun prejemnika plačila ali da sredstva na voljo prejemniku plačila, oziroma po tem.

2. Kadar ponudnik plačilnih storitev večkrat ne zagotovi zahtevanih informacij o plačniku ali prejemniku plačila, ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila sprejme ukrepe, ki lahko najprej vključujejo izdajo opozoril in določitev rokov preden bodisi zavrne vse bodoče prenose sredstev tega ponudnika plačilnih storitev bodisi omeji ali prekine poslovni odnos s tem ponudnikom plačilnih storitev.

Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila o tej nezagotovitvi in sprejetih ukrepih poroča pristojnemu organu, odgovornemu za spremljanje izpolnjevanja določb o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Člen 9

Ocena in poročanje

Ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila upošteva manjkajoče ali nepopolne informacije o plačniku ali prejemniku plačila kot dejavnik, ko ocenjuje, ali je prenos sredstev ali katera koli povezana transakcija sumljiva in ali je treba o tem poročati finančni obveščevalni enoti (FIU) v skladu z Direktivo (EU) 2015/849[vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849].

ODDELEK 3

Obveznosti ponudnikov posredniških plačilnih storitev

Člen 10

Ohranjanje informacij o plačniku in prejemniku plačila skupaj s prenosom

Ponudniki posredniških plačilnih storitev zagotovijo, da se vse prejete informacije o plačniku in prejemniku plačila, ki spremljajo prenos sredstev, ohranijo skupaj s prenosom.

Člen 11

Odkrivanje manjkajočih informacij o plačniku ali prejemniku plačila

1. Ponudnik posredniških plačilnih storitev izvede učinkovite postopke za odkrivanje, ali so bila polja v zvezi z informacijami o plačniku in prejemniku plačila v sistemu sporočil ali v plačilnem sistemu in sistemu poravnave, ki se uporablja za izvršitev prenosa sredstev, izpolnjena z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili tega sistema.

2. Ponudnik posredniških plačilnih storitev izvede učinkovite postopke, vključno z naknadnim spremljanjem ali sprotnim spremljanjem, kadar je to ustrezno, za odkrivanje ali manjkajo naslednje informacije o plačniku ali prejemniku plačila:

(a)za prenose sredstev, kadar imajo ponudniki plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila sedež v Uniji, informacije iz člena 5;

(b)za prenose sredstev, kadar ima ponudnik plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila sedež izven Unije, informacije iz točk (a), (b) in (c) člena 4(1) in točk (a) in (b)člena 4(2);

(c)za paketne prenose sredstev, kadar ima ponudnik plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila sedež izven Unije, informacije iz člena 4(1) in (2) v zvezi s tem paketnim prenosom sredstev.

Člen 12

Prenosi sredstev z manjkajočimi informacijami o plačniku ali prejemniku plačila

1. Ponudnik posredniških plačilnih storitev vzpostavi učinkovite postopke, ki temeljijo na tveganju, za določanje, ali izvršiti, zavrniti ali ustaviti prenos sredstev, za katerega ni popolnih zahtevanih informacij o plačniku in prejemniku plačila, ter za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Kadar ponudnik posredniških plačilnih storitev ob prejetju prenosov sredstev ugotovi, da informacije iz točk (a), (b) in (c) člena 4(1)ali, točk (a) in (b) člena 4(2), člena 5(1) ali člena 6 manjkajo ali so nepopolne ali niso bili izpolnjene z znaki ali vnosi, ki so dopustni v skladu s pravili sistema sporočil ali plačilnega sistema in sistema poravnave, iz člena 7(1), na podlagi upoštevanja tveganja prenos zavrne ali zahteva zahtevane informacije o plačniku in prejemniku plačila, pred ali po prenosu sredstev.

2. Kadar ponudnik plačilnih storitev večkrat ne zagotovi zahtevanih informacij o plačniku ali prejemniku plačila, ponudnik posredniških plačilnih storitev sprejme ukrepe, ki lahko najprej vključujejo izdajo opozoril in določitev rokov preden bodisi zavrne vse bodoče prenose sredstev tega ponudnika plačilnih storitev bodisi omeji ali prekine poslovni odnos s tem ponudnikom plačilnih storitev.

Ponudnik posredniških plačilnih storitev o tej nezagotovitvi in sprejetih ukrepih poroča pristojnemu organu, odgovornemu za spremljanje izpolnjevanja določb o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Člen 13

Ocena in poročanje

Ponudnik posredniških plačilnih storitev upošteva manjkajoče informacije o plačniku ali prejemniku plačila kot dejavnik, ko ocenjuje, ali je prenos sredstev ali katera koli povezana transakcija sumljiva in ali je treba o tem poročati FIU v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849].

⇩ novo

POGLAVJE III

Obveznosti ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi

ODDELEK 1

Obveznosti ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja

Člen 14

Informacije, ki spremljajo prenose kriptosredstev

1. Ponudnik storitev v vezi s kriptosredstvi originatorja zagotovi, da prenose kriptosredstev spremljajo naslednje informacije o originatorju:

(a) ime originatorja;

(b) številka računa originatorja, kadar se za obdelavo transakcije uporablja račun;

(c) naslov, številka uradnega osebnega dokumenta, identifikacijska številka stranke ali datum in kraj rojstva originatorja.

2. Ponudnik storitev v vezi s kriptosredstvi originatorja zagotovi, da prenose kriptosredstev spremljajo naslednje informacije o upravičencu:

(a) ime upravičenca;

(b) številka računa upravičenca, če tak račun obstaja in se uporablja za obdelavo transakcije.

3. Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 in točke (b) odstavka 2 v primeru prenosa, ki se ne izvede z računa ali nanj, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja zagotovi, da je prenos kriptosredstev mogoče posamično identificirati ter v razpršeni evidenci zabeleži identifikator naslova originatorja in upravičenca.

4. Informacij iz odstavkov 1 in 2 ni treba neposredno priložiti ali vključiti v prenos kriptosredstev.

5. Pred prenosom kriptosredstev ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja preveri točnost informacij iz odstavka 1 na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih iz zanesljivega in neodvisnega vira.

6. Preverjanje iz odstavka 5 se šteje za izvedeno, kadar:

(a) se identiteta originatorja preveri v skladu s členom 16, členom 18(3) in členom 37 Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849] [in so informacije, pridobljene na podlagi tega preverjanja, shranjene v skladu s členom 56 Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849] ali

(b) se za originatorja uporablja člen 21(2) in (3) Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849].

7. Brez poseganja v odstopanje iz člena 15(2) ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja ne izvrši nobenega prenosa kriptosredstev, preden ne zagotovi popolne skladnosti s tem členom.

Člen 15

Prenosi kriptosredstev

1. V primeru paketnega prenosa sredstev od posameznega originatorja se člen 14(1) ne uporablja za posamezne prenose, združene v paketni prenos sredstev, pod pogojem, da paket vsebuje informacije iz člena 14(1), (2) in (3), da so bile te informacije preverjene v skladu s členom 14(5) in (6) in da posamezne prenose spremlja številka plačilnega računa originatorja ali, kadar se uporablja člen 14(3), individualna identifikacija prenosa.

2. Z odstopanjem od člena 14(1) prenose kriptosredstev, ki ne presegajo 1 000 EUR in za katere ne kaže, da so povezani z drugimi prenosi kriptosredstev, ki bi skupaj z zadevnim prenosom presegli 1 000 EUR, spremljajo vsaj naslednje informacije:

(a) imeni originatorja in upravičenca;

(b) številka računa originatorja in upravičenca ali, kadar se uporablja člen 14(3), zagotovilo, da je mogoče transakcijo kriptosredstev individualno identificirati.

Z odstopanjem od člena 14(5) ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja preveri informacije o originatorju iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka samo v naslednjih primerih:

(a) ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja je prejel kriptosredstva, ki se prenesejo v zameno za gotovino ali anonimni elektronski denar;

(b) ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja utemeljeno sumi, da gre za pranje denarja ali financiranje terorizma.

ODDELEK 2

Obveznosti ponudnika storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca

Člen 16

Odkrivanje manjkajočih informacij o originatorju ali upravičencu

1. Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca izvaja učinkovite postopke, vključno s spremljanjem po prenosih ali med njimi, kadar je to ustrezno, da ugotovi, ali so informacije iz člena 14(1) in (2) o originatorju ali upravičencu vključene v prenos kriptosredstev ali paketni prenos sredstev oziroma ali se pošljejo naknadno.

2. V primeru prenosov kriptosredstev, ki presegajo 1 000 EUR, bodisi da gre za prenose, ki so izvedeni v posamezni transakciji ali v več transakcijah, za katere kaže, da so povezane, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca, preden da kriptosredstva na voljo upravičencu, preveri točnost informacij o upravičencu iz odstavka 1 na podlagi dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih iz zanesljivega in neodvisnega vira, brez poseganja v zahteve, določene v členih 83 in 84 Direktive (EU) 2015/2366.

3. V primeru prenosov kriptosredstev, ki ne presegajo 1 000 EUR, za katere ne kaže, da so povezani z drugimi prenosi sredstev, ki bi skupaj z zadevnim prenosom presegli 1 000 EUR, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca preveri točnost informacij o upravičencu samo v naslednjih primerih:

(a) kadar ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca izvede izplačilo kriptosredstev v gotovini ali anonimnem elektronskem denarju;

(b) kadar ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca utemeljeno sumi, da gre za pranje denarja ali financiranje terorizma.

4. Šteje se, da je preverjanje iz odstavkov 2 in 3 izvedeno, kadar velja eno od naslednjega:

(a) identiteta upravičenca prenosa kriptosredstev se preveri v skladu s [nadomestite s pravim sklicem na uredbo o preprečevanju pranja denarja, da se nadomesti člen 16, člen 18(3) in člen 37 Uredbe] [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849] in so informacije, pridobljene na podlagi tega preverjanja, shranjene v skladu s členom 56 Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849];

(b) za upravičenca prenosa kriptosredstev se uporablja člen 21(2) in (3) Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849].

Člen 17

Prenosi kriptosredstev z manjkajočimi ali nepopolnimi informacijami o originatorju ali upravičencu

1. Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca izvede učinkovite postopke, ki temeljijo na tveganju, vključno s postopki, ki temeljijo na upoštevanju tveganja iz člena 16, člena 18(3) in člena 37 Uredbe [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849], za določanje, ali izvršiti ali zavrniti prenos kriptosredstev, za katerega ni popolnih zahtevanih informacij o originatorju in upravičencu, ter za ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Kadar ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca ob prejetju prenosov kriptosredstev ugotovi, da informacije iz člena 14(1) ali (2) ali člena 15 manjkajo ali so nepopolne, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi na podlagi ocene tveganja prenos zavrne ali zahteva informacije o originatorju in upravičencu, preden da kriptosredstva na voljo upravičencu oziroma po tem.

2. Kadar ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi večkrat ne zagotovi zahtevanih informacij o originatorju ali upravičencu, ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca sprejme ukrepe, ki lahko najprej vključujejo izdajo opozoril in določitev rokov, prenesena kriptosredstva pa vrnejo na račun ali naslov originatorja. Namesto tega lahko ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca zadrži prenesena kriptosredstva, ne da bi jih dal na voljo upravičencu, do pregleda, ki ga opravi pristojni organ, odgovoren za spremljanje skladnosti z določbami o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma.

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca o tej nezagotovitvi in sprejetih ukrepih poroča pristojnemu organu, odgovornemu za spremljanje izpolnjevanja določb o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Člen 18

Ocena in poročanje

Ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi upravičenca upošteva manjkajoče ali nepopolne informacije o originatorju ali upravičencu pri oceni, ali je prenos kriptosredstev ali katera koli povezana transakcija sumljiva in ali je treba o tem poročati finančnoobveščevalni enoti (FIU) v skladu z Uredbo [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849].

🡻 2015/847

⇨ novo

POGLAVJE IVIII

INFORMACIJE, VARSTVO PODATKOV IN HRANJENJE EVIDENC

Člen 1914

Zagotavljanje informacij

Ponudniki plačilnih storitev ⇨in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ v celoti in brez odlašanja, tudi prek osrednje kontaktne točke v skladu s členom 45(9)5(1) Direktive (EU) 2015/849 [vstavite sklic – predlog direktive o mehanizmih, ki jih vzpostavijo države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, ter razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849], kadar je bila takšna kontaktna točka imenovana, in v skladu s postopkovnimi zahtevami, določenimi z nacionalnim pravom države članice, v kateri imajo sedež, odgovorijo na poizvedbe izključno od organov, odgovornih za preprečevanje in boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma zadevne države članice v zvezi z informacijami, ki se zahtevajo na podlagi te uredbe.

Člen 2015

Varstvo podatkov

🡻 2019/2175 člen 6(1)

1. Obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe ureja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 62 . Osebne podatke, ki jih na podlagi te uredbe obdela Komisija ali EBA, ureja Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 63 .

🡻 2015/847 (prilagojeno)

⇨ novo

2. Osebne podatke ponudniki plačilnih storitev ⇨in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ na podlagi te uredbe obdelujejo le za namene preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in se jih ne obdeluje dodatno na način, ki je nezdružljiv s temi nameni. Obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe v komercialne namene je prepovedana.

3. Ponudniki plačilnih storitev ⇨in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ novim strankam zagotovijo informacije, zahtevane na podlagi člena 1310Uredbe (EU) 2016/679 Direktive 95/46/ES, in sicer pred sklenitvijo poslovnega odnosa ali izvedbo občasne transakcije. Te informacije zlasti zajemajo splošno obvestilo, ki zadeva pravne obveznosti ponudnikov plačilnih storitev ⇨in ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ na podlagi te uredbe, kadar se osebne podatke obdeluje za namene preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

4. Ponudniki plačilnih storitev ⇨in storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦ zagotovijo, da se upošteva zaupnost obdelanih podatkov.

Člen 2116

Hranjenje evidenc

1. Informacije o plačniku in prejemniku plačila ⇨ali v primeru prenosa kriptosredstev o originatorju in upravičencu ⇦ se ne hranijo dlje, kot je nujno potrebno. Ponudniki plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila hranijo evidence informacij iz členov 4 do 7⇨, ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi originatorja in upravičenca pa evidence informacij iz členov 14 do 16, in sicer ⇦za obdobje petih let.

2. Po preteku obdobja hranjenja iz odstavka 1 ponudniki plačilnih storitev ⇨in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦zagotovijo, da se osebni podatki izbrišejo, razen če je drugače določeno z nacionalnim pravom, ki določi okoliščine, v katerih lahko ponudniki plačilnih storitev hranijo oziroma še naprej hranijo podatke. Države članice lahko dovolijo ali zahtevajo nadaljnjo hrambo zgolj po tem, ko so izvedle podrobno oceno potrebnosti in sorazmernosti take nadaljnje hrambe in kadar menijo, da je upravičena, kot potrebna za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje pranja denarja ali financiranja terorizma. To obdobje nadaljnje hrambe ne presega petih let.

3. Kadar na dan 25. junija 2015 v državi članici tečejo pravni postopki v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem ali preganjanjem domnevnega pranja denarja ali financiranja terorizma, ponudnik plačilnih storitev pa ima informacije ali dokumente v zvezi z navedenimi tekočimi sodnimi postopki, lahko ponudnik plačilnih storitev te informacije ali dokumente hrani v skladu z nacionalnim pravom za obdobje petih let od 25. junija 2015. Države članice lahko brez poseganja v nacionalno kazensko pravo o dokazih, ki se uporabljajo v tekočih kazenskih preiskavah in pravnih postopkih, dovolijo ali zahtevajo hrambo takšnih informacij ali dokumentov za nadaljnje obdobje petih let, kadar je bila ugotovljena potrebnost in sorazmernost take nadaljnje hrambe zaradi preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali preganjanja domnevnega pranja denarja ali financiranja terorizma.

POGLAVJE IV

SANKCIJE IN SPREMLJANJE

Člen 2217

Upravne sankcije in ukrepi

1. Brez poseganja v pravico, da predpišejo in izrečejo kazenske sankcije, države članice določijo pravila o upravnih sankcijah in ukrepih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, ter sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Sankcije in ukrepi, ki se predpišejo, so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter so skladni s tistimi, ki so določeni v skladu z oddelkom 4 poglavja IVVI Direktive (EU) 2015/849 [vstavite sklic – predlog direktive o mehanizmih, ki jih vzpostavijo države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, ter razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849].

Države članice se lahko odločijo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah ali ukrepih za kršitev določb te uredbe, za katere se v njihovem nacionalnem pravu uporabljajo kazenske sankcije. V tem primeru države članice Komisiji sporočijo ustrezne določbe kazenskega prava.

2. Kadar obveznosti veljajo za ponudnike plačilnih storitev ⇨ in ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦, države članice zagotovijo, da se v primeru kršitev določb te uredbe lahko sankcije ali ukrepi, ob upoštevanju nacionalnega prava, uporabijo za člane upravljalnega organa in katere koli druge fizične osebe, ki so na podlagi nacionalnega prava odgovorne za kršitev.

🡻 2019/2175 člen 6(2)

3. Države članice do 26. junija 2017Komisijo in Skupni odbor evropskih nadzornih organov uradno obvestijo o pravilih iz odstavka 1. Komisijo in EBA brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah pravil.

🡻 2015/847 (prilagojeno)

⇨ novo

4. V skladu s členom 3958(4) Direktive (EU) 2015/849[vstavite sklic – predlog direktive o mehanizmih, ki jih vzpostavijo države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, ter razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849] imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki so potrebna za opravljanje njihovih funkcij. Pristojni organi pri izvajanju svojih pooblastil za izrek upravnih sankcij in ukrepov tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da se s temi upravnimi sankcijami ali ukrepi dosežejo želeni rezultati, in usklajujejo svoje ukrepanje pri reševanju čezmejnih primerov.

5. Države članice zagotovijo, da lahko pravne osebe odgovarjajo za kršitve iz člena 2318, ki jih je v njihovo korist samostojno ali kot član organa te pravne osebe storila katera koli oseba na vodilnem položaju znotraj pravne osebe, in sicer na podlagi kar koli od naslednjega:

(a)pooblastila za zastopanje pravne osebe;

(b)pristojnosti za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe ali

(c)pristojnosti za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe.

6. Države članice prav tako zagotovijo, da lahko pravne osebe odgovarjajo, kadar je bilo zaradi pomanjkljivega nadzora ali kontrole s strani osebe iz odstavka 5 tega člena mogoče, da je oseba, podrejena pravni osebi, storila eno izmed kršitev iz člena 2318 v korist te pravne osebe.

7. Pristojni organi svoja pooblastila za izrek upravnih sankcij in ukrepov v skladu s to uredbo izvajajo na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)neposredno;

(b)v sodelovanju z drugimi organi;

(c)pod njihovo odgovornostjo s prenosom pooblastil na take druge organe;

(d)z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

Pristojni organi pri izvajanju svojih pooblastil za izrek upravnih sankcij in ukrepov tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da se s temi upravnimi sankcijami ali ukrepi dosežejo želeni rezultati, in usklajujejo svoje ukrepanje pri reševanju čezmejnih primerov.

Člen 2318

Posebne določbe

Države članice zagotovijo, da njihove upravne sankcije in ukrepi vključujejo vsaj tiste, ki so določeni s členi členom 40(2), 40(3) in 41(1)59(2) in (3) Direktive (EU) 2015/849[vstavite sklic – predlog direktive o mehanizmih, ki jih vzpostavijo države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, ter razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849], v primeru naslednjih kršitev te uredbe:

(a)ponudnik plačilnih storitev v nasprotju s členi 4, 5 ali 6 večkrat ne vključi ali sistematično ne vključuje zahtevanih informacij o plačniku ali prejemniku plačila ⇨ ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi v nasprotju s členoma 14 in 15 večkrat ne vključi ali sistematično ne vključuje zahtevanih informacij o originatorju in upravičencu ⇦;

(b)ponudnik plačilnih storitev ⇨ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦večkrat ne hrani ali sistematično ne hrani evidenc, s čimer krši člen 2116 ali huje krši tozadevne predpise;

(c)ponudnik plačilnih storitev ne izvede učinkovitih postopkov, ki temeljijo na tveganju, s čimer krši člen 8 ali 12⇨, ali ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi ne izvede učinkovitih postopkov, ki temeljijo na tveganju, s čimer krši člen 17⇦;

(d)ponudnik posredniških plačilnih storitev resno krši obveznosti iz člena 11 ali 12.

Člen 2419

Objava sankcij in ukrepov

V skladu s členom 4260(1), (2) in (3) Direktive (EU) 2015/849 [vstavite sklic – predlog direktive o mehanizmih, ki jih vzpostavijo države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, ter razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849]pristojni organi, če je to potrebno in sorazmerno na podlagi ocene posameznega primera, nemudoma objavijo upravne sankcije in ukrepe, izrečene v primerih iz členov 2217 in 2318 te uredbe, skupaj z informacijami o vrsti in naravi kršitve ter identiteto oseb, ki so odgovorne za kršitev.

Člen 2520

Izvajanje sankcij in ukrepov s strani pristojnih organov

1. Pri določanju vrste upravnih sankcij ali ukrepov in višine upravnih denarnih sankcij pristojni organi upoštevajo vse relevantne okoliščine, vključno z okoliščinami, navedenimi v členu 39(5)60(4) Direktive (EU) 2015/849 […].

2. Glede administrativnih sankcij in ukrepov, izrečenih v skladu s to uredbo, se uporabljata člen 6(6) in člen 44 [...]62 [...]Direktive (EU) 2015/849 [vstavite sklic – predlog direktive o mehanizmih, ki jih vzpostavijo države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, ter razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849].

Člen 2621

Poročanje o kršitvah

1. Države članice vzpostavijo učinkovite mehanizme za spodbujanje poročanja o kršitvah te uredbe pristojnim organom.

Ti mehanizmi vključujejo vsaj tiste iz člena 4361(2) Direktive (EU) 2015/849[vstavite sklic – predlog direktive o mehanizmih, ki jih vzpostavijo države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, ter razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849].

2. Ponudniki plačilnih storitev ⇨in ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi ⇦v sodelovanju s pristojnimi organi vzpostavijo ustrezne notranje postopke, v okviru katerih lahko njihovi zaposleni ali osebe v primerljivem položaju sorazmerno z vrsto in velikostjo zadevnega ponudnika plačilnih storitev ⇨ ali ponudnika storitev v zvezi s kritposredstvi ⇦prek varnega, neodvisnega, posebnega in anonimnega kanala interno poročajo o kršitvah.

Člen 2722

Spremljanje

1. Države članice zahtevajo, da pristojni organi učinkovito spremljajo in sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, ter z učinkovitimi mehanizmi spodbujajo poročanje o kršitvah določb te uredbe pristojnim organom.

🡻 2019/2175 člen 6(3)

⇨ novo

2. ⇨ Dve leti po začetku veljavnosti te uredbe in nato vsaka tri leta ⇦ Po uradnem obvestilu v skladu s členom 17(3) Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi poglavja IV s posebnim poudarkom na čezmejnih primerih.

🡻 2015/847 (prilagojeno)

POGLAVJE VI

IZVEDBENA POOBLASTILA

Člen 2823

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljnjem besedilu: odbor). Odbor ⌦ Ta odbor ⌫ je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VII

ODSTOPANJA

Člen 2924

Sporazumi z državami in ozemlji, ki niso sestavni del ozemlja Unije

1. Komisija lahko pooblasti katero koli državo članico, da sklene sporazum s tretjo državo ali z ozemljem zunaj ozemeljske veljavnosti PEU in PDEU iz člena 355 PDEU (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali ozemlje), ki vsebuje odstopanja od te uredbe, da se lahko prenosi sredstev med to državo ali ozemljem in zadevno državo članico obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj te države članice.

Taki sporazumi se lahko odobrijo le, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)zadevna država ali ozemlje je v monetarni uniji skupaj z zadevno državo članico, je sestavni del valutnega območja te države članice ali je podpisala monetarni sporazum z Unijo, ki jo zastopa ena od držav članic;

(b)ponudniki plačilnih storitev v zadevni državi ali na zadevnem ozemlju neposredno ali posredno sodelujejo v plačilnem sistemu in sistemu poravnave te države članice; ter

(c)zadevna država ali ozemlje od ponudnikov plačilnih storitev pod njeno pristojnostjo zahteva, da uporabljajo ista pravila, kot so določena v tej uredbi.

2. Država članica, ki želi skleniti sporazum iz odstavka 1, predloži zahtevo Komisiji in ji zagotovi vse informacije, potrebne za presojo prošnje.

3. Ko Komisija prejme takšno zahtevo, se prenosi sredstev med to državo članico in zadevno državo ali ozemljem začasno obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj te države članice, dokler ni sprejeta odločitev v skladu s tem členom.

4. Če Komisija v dveh mesecih od prejetja zahteve meni, da nima vseh informacij, potrebnih za presojo prošnje, stopi v stik z zadevno državo članico in ji sporoči, katere dodatne informacije potrebuje.

5. Komisija v enem mesecu od prejetja vseh informacij, za katere meni, da jih potrebuje za presojo zahteve, državo članico prosilko ustrezno uradno obvesti in kopije zahteve posreduje drugim državam članicam.

6. V treh mesecih od uradnega obvestila iz odstavka 5 tega člena Komisija vskladu s členom 23(2)odloči, ali bo zadevno državo članico pooblastila za sklenitev sporazuma, ki je predmet zahteve. ⌦ Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).⌫

Komisija v vsakem primeru sprejme odločitev iz prvega pododstavka v 18 mesecih od dne, ko prejme zahtevo.

7. Do 26. marca 2017 države članice, ki so v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/43/EU 64 , Sklepom Komisije 2010/259/EU 65 , Odločbo Komisije 2009/853/ES 66 ali Odločbo Komisije 2008/982/ES 67 pooblaščene za sklepanje dogovorov z zadevnimi državami ali ozemlji, Komisiji predložijo posodobljene informacije, potrebne za presojo na podlagi točke (c) drugega pododstavka odstavka 1.

Komisija v treh mesecih od prejetja teh informacij predložene informacije pregleda, da bi zagotovila, da zadevna država ali zadevno ozemlje od ponudnikov plačilnih storitev pod njeno oziroma njegovo pristojnostjo zahteva, da uporabljajo enaka pravila, kot jih določa ta uredba. Če po tem pregledu Komisija meni, da pogoj določen v točki (c) drugega pododstavka odstavka 1 ni več izpolnjen, prekliče zadevni sklep Komisije ali izvedbeni sklep Komisije.

🡻 2019/2175 člen 6(4)

Člen 3025

Smernice

Evropski nadzorni organi do 26. junija 2017 v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izdajo smernice, naslovljene na pristojne organe in ponudnike plačilnih storitev, v zvezi z ukrepi, ki se sprejmejo v skladu s to uredbo, zlasti v zvezi z izvajanjem členov 7, 8, 11 in 12 te uredbe. Take smernice od 1. januarja 2020, kadar je ustrezno, izda EBA.

🡻 2015/847 (prilagojeno)

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 3126

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1781/2006

Uredba (ES) št. 1781/2006 ⌦ (EU) 2015/847 ⌫ se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 3227

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 26. junija 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

(1) Europol, „Od suma do ukrepanja: spreminjanje finančnih obveščevalnih podatkov v večji operativni učinek“, 2017.

(2) Sporočilo Komisije – Za boljše izvajanje okvira EU za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma (COM/2019/360 final), Poročilo Komisije o oceni nedavnih domnevnih primerov pranja denarja, v katere so bile vpletene kreditne institucije EU (COM/2019/373 final), poročilo o oceni okvira za sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami (COM/2019/371).

(3) COM(2020) 605 final.

(4) C(2020) 2800 final (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt).

(5) C(2021) 420 final.

(6) C(2021) 423 final.

(7) Direktiva 2015/849/EU o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(8) C(2021) 421 final.

(9) C(2021) 420 final.

(10) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. julija 2020 o celoviti politiki Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma – akcijski načrt Komisije in drugi nedavni dogodki (2020/2686(RSP)), P9_TA(2020)0204.

(11) Sklepi Sveta o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma, 12608/20.

(12) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(13) Uredba (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

(14) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(15) Uredba (EU) 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev (UL L 141, 5.6.2015, str. 1 in UL L 334, 27.12.2019, str. 1).

(16) Glej zlasti priporočilo 15 Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) o novih tehnologijah, kakor je bilo spremenjeno junija 2019.

(17) COM(2020) 593 final.

(18) Direktive (EU) 2015/2366, 2014/92 in 2009/110.

(19) Ta sveženj vključuje predlog direktive o trgih kriptosredstev in predlog regulativnega okvira EU za digitalno operativno odpornost.

(20) Sodba Sodišča z dne 3. decembra 2019, Češka republika proti Parlamentu in Svetu, C-482/17, EU:C:2019:1035, točka 42.

(21) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(22) Sodba Sodišča z dne 21. decembra 2016, AGET Iraklis, C-201/15, EU:C:2016:972, točka 78.

(23) Sodba Sodišča z dne 8. decembra 2020, Madžarska proti Parlamentu in Svetu, EU:C:2020:1001, točki 41 in 42.

(24) Glej opombo 2.

(25) Skupno mnenje evropskih nadzornih organov o tveganjih pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na finančni sektor Evropske unije, 4. oktober 2019 (JC2019 59).

(26) Mednarodni standardi FATF za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma in širjenju orožja (kakor so bili spremenjeni oktobra 2020): ( http://www.fatf-gafi.org/media/fatf/documents/recommendations/pdfs/FATF%20Recommendations%202012.pdf ).

(27) To vprašanje je izpostavila zlasti delovna skupina za blokovne verige in virtualne valute.

(28) EBA, Poročilo z nasveti Evropski komisiji o kriptosredstvih, 9. januar 2019, https://www.eba.europa.eu/eba-reports-on-crypto-assets.

(29) Delovni dokument služb Komisije – Poročilo o oceni učinka, ki je priloženo svežnju zakonodajnih predlogov Komisije v zvezi s AML/CFT ter kazenskim pregonom, vključno z:

(30) Ta zahteva glede „pravila potovanja“ se bo izvedla s spremembo Uredbe 2015/847 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev. Glej oddelek 8 Priloge 6. Izhaja iz priporočila 15 FATF (s pojasnjevalno opombo).

(31) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(32) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(33) Uredba (EU) 2016/679.

(34) Pojasnjevalna opomba FATF k priporočilu 15: „Države bi morale zagotoviti, da ponudniki storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi originatorja pridobijo in hranijo zahtevane in točne informacije o originatorju in zahtevane informacije o upravičencu pri prenosih virtualnih sredstev, nemudoma in na varen način predložijo zgoraj navedene informacije ponudniku storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi upravičenca ali finančni instituciji (če obstaja) ter jih na zahtevo dajo na voljo ustreznim organom“ ter da „ponudniki storitev v zvezi z virtualnimi sredstvi upravičenca pridobijo in hranijo zahtevane informacije o originatorju ter zahtevane in točne informacije o upravičencu pri prenosih virtualnih sredstev ter jih na zahtevo dajo na voljo ustreznim organom.“.

(35) UL C […], […], str. […].

(36) UL C […], […], str. […].

(37) Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

(38) Glej Prilogo I.

(39) Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).

(40) Sklice na MiCA dodati po sprejetju besedila.

(41) Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma (C(2020) 2800 final).

(42) Uredba Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL L 344, 28.12.2001, str. 70).

(43) Uredba Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z organizacijama ISIL (Daiš) in Al-Kaida (UL L 139, 29.5.2002, str. 9).

(44) Uredba Sveta (EU) št. 356/2010 z dne 26. aprila 2010 o nekaterih posebnih omejitvenih ukrepih proti nekaterim fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom zaradi razmer v Somaliji (UL L 105, 27.4.2010, str. 1).

(45) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (glej stran 73 tega Uradnega lista).

(46) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(47) Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(48) Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).

(49) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(50) Uredba (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001 (UL L 266, 9.10.2009, str. 11).

(51) Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).

(52) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(53) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(54) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(55) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(56) Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (UL L 345, 8.12.2006, str. 1).

(57) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(58) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(59) [Sklic na UL za to mnenje.]

(60) UL C 32, 4.2.2014, str. 9.

(61) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

(62) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(63) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(64) Izvedbeni sklep Komisije 2012/43/EU z dne 25. januarja 2012 o pooblastitvi Kraljevine Danske za sklenitev sporazumov z Grenlandijo in Ferskimi otoki, da se prenosi sredstev med Dansko in vsakim od teh ozemelj obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Danske, v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 24, 27.1.2012, str. 12).

(65) Sklep Komisije 2010/259/EU z dne 4. maja 2010 o odobritvi Francoski republiki, da sklene sporazum s Kneževino Monako, da se prenosi sredstev med Francosko republiko in Kneževino Monako obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Francoske republike v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 112, 5.5.2010, str. 23).

(66) Odločba Komisije 2009/853/ES z dne 26. novembra 2009 o odobritvi Franciji, da sklene sporazum s Saint Pierre in Miquelonom, Mayotte, Novo Kaledonijo, Francosko Polinezijo ter Walliškimi in Futunskimi otoki, da se prenosi sredstev med Francijo in vsakim od teh območij obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Francije v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 312, 27.11.2009, str. 71).

(67) Odločba Komisije 2008/982/ES z dne 8. decembra 2008 o odobritvi Združenemu kraljestvu, da sklene sporazum z Bailiffovim okrožjem Jersey, Bailiffovim okrožjem Guernsey in Otokom Man, da se prenosi sredstev med Združenim kraljestvom in vsakim od teh območij obravnavajo kot prenosi sredstev znotraj Združenega kraljestva v skladu z Uredbo (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 352, 31.12.2008, str. 34).

Uredba (EU) 2015/847	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2(1), (2) in (3)	Člen 2(1), (2) in (3)
Člen 2(4), prvi in drugi pododstavek	Člen 2(4), prvi in drugi pododstavek
—	Člen 2(4), tretji in četrti pododstavek
Člen 2(5)	Člen 2(5)
Člen 3, uvodno besedilo	Člen 3, uvodno besedilo
Člen 3, točke 1 do 9	Člen 3, točke 1 do 9
—	Člen 3, točka 10
Člen 3, točka 10	Člen 3, točka 11
Člen 3, točka 11	Člen 3, točka 12
Člen 3, točka 12	Člen 3, točka 13
—	Člen 3, točke 14 do 21
Člen 4(1), uvodno besedilo	Člen 4(1), uvodno besedilo
Člen 4(1), točke (a), (b) in (c)	Člen 4(1), točke (a), (b) in (c)
—	Člen 4(1), točka (d)
Člen 4(2), uvodno besedilo	Člen 4(2), uvodno besedilo
Člen 4(2), točki (a) in (b)	Člen 4(2), točki (a) in (b)
—	Člen 4(2), točka (c)
Člen 4(3) do (6)	Člen 4(3) do (6)
Členi 5 do 13	Členi 5 do 13
—	Členi 14 do 18
Člen 14	Člen 19
Člen 15	Člen 20
Člen 16	Člen 21
Člen 17	Člen 22
Člen 18	Člen 23
Člen 19	Člen 24
Člen 20	Člen 25
Člen 21	Člen 26
Člen 22	Člen 27
Člen 23	Člen 28
Člen 24(1) do (6)	Člen 29(1) do (6)
Člen 24(7)	—
Člen 25	Člen 30
Člen 26	Člen 31
Člen 27	Člen 32
Priloga	—
—	Priloga I
—	Priloga II

KORELACIJSKA TABELA
Uredbo (ES) št. 1781/2006	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 3
Člen 3	Člen 2
Člen 4	Člen 4(1)
Člen 5	Člen 4
Člen 6	Člen 5
Člen 7	Člen 7
Člen 8	Člen 7
Člen 9	Člen 8
Člen 10	Člen 9
Člen 11	Člen 16
Člen 12	Člen 10
—	Člen 11
—	Člen 12
—	Člen 13
Člen 13	—
Člen 14	Člen 15
Člen 15	Členi 17 do 22
Člen 16	Člen 23
Člen 17	Člen 24
Člen 18	—
Člen 19	—
—	Člen 26
Člen 20	Člen 27

Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 141, 5.6.2015, str. 1)
Uredba (EU) 2019/2175 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 334, 27.12.2019, str. 1)		(samo člen 6)