Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C1.1.2 R3-I1 Priprava strateških dokumentov za digitalno preobrazbo gospodarstva in umetno inteligenco

Cilj naložbe je podpreti hrvaška podjetja pri uvajanju digitalnih orodij pri njihovem poslovanju, razvoju digitalnih poslovnih modelov in pridobivanju digitalnih znanj in spretnosti. Naložba zagotavlja finančno podporo za pridobitev tehnične pomoči za pripravo nacionalnega načrta za digitalno preobrazbo hrvaškega gospodarstva in nacionalnega načrta za razvoj umetne inteligence Republike Hrvaške.

Naložba se zaključi do 31. marca 2022.

Naložbeni kuponi C1.1.2 R3-I2 Digitalizacija

Cilj naložbe je podpreti MSP pri razvoju digitalnega poslovnega modela, krepitvi njihove zmogljivosti za digitalizacijo ali izboljšanju kibernetske varnosti z uvedbo sistema bonov. Sistem bonov naj bi zajemal usposabljanje in storitve za izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti, vključno z znanji in spretnostmi, povezanimi s tehnologijami v oblaku, prilagajanjem poslovnih modelov digitalni preobrazbi, digitalnim trženjem, kibernetsko odpornostjo ter uvajanjem kompleksnih digitalnih izdelkov in storitev.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložbe C1.1.2 R3-I3 Nepovratna sredstva za digitalizacijo

Cilj naložbe je podpreti digitalno preobrazbo hrvaških podjetij z zagotavljanjem finančne podpore za uvajanje digitalnih rešitev v njihove poslovne dejavnosti. S to naložbo se zagotovijo nepovratna sredstva za nakup digitalnih orodij in opreme ter za krepitev digitalnih znanj in spretnosti, vključno z znanji in spretnostmi, povezanimi s tehnologijami v oblaku, za razvoj in uvedbo novih proizvodov, storitev in postopkov.

Upravičene dejavnosti v okviru naložbe vključujejo uvedbo novega poslovnega modela ali vidno izboljšanje v smislu novih proizvodnih zmogljivosti ali možnosti dobave ali poslovnih praks. Nepovratna sredstva se dodelijo samo finančno vzdržnim podjetjem, ki dokažejo, da so načrtovane naložbe v skladu z načelom „brez znatne škode“.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložbe C1.1.2 Podpora R4-I1 za vozlišča za digitalne inovacije

Naložba zagotavlja finančno podporo za vzpostavitev in delovanje evropskih vozlišč za digitalne inovacije. Naložba vključuje:

-Financiranje tehnične pomoči za razvoj nacionalnega okvira za vzpostavitev in spremljanje sistemov vozlišč za digitalne inovacije na Hrvaškem;

-Nacionalno sofinanciranje za vzpostavitev in delovanje vsaj treh nacionalnih evropskih vozlišč za digitalne inovacije za tri leta in

-Vzpostavitev nacionalne kontaktne točke v okviru Evropskega centra za inovacije, napredne tehnologije ter razvoj znanj in spretnosti ter vzpostavitev mehanizma za razvoj in spremljanje nacionalnega vozlišča za digitalne inovacije.

Dejavnosti evropskih vozlišč za digitalne inovacije naj bi vključevale predhodno testiranje naložb, razvoj znanj in spretnosti ter usposabljanje, dostop do financiranja in razvoj inovacijske mreže.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Q	Leto
1	C1.1.1. R1	M	Sprejetje strategije za oceno gospodarskih učinkov uredbe na sektor MSP s strani hrvaške vlade in spremljajočega akcijskega načrta	Sprejetje strategije in akcijskega načrta				Q4	2022	MINGOR, ki se osredotoča predvsem na gospodarski vpliv predpisov na sektor MSP, sprejme zavezujočo strategijo regulativne politike za ministrstva, ki jasno določa upravljavske in operativne pristojnosti v fazah izvajanja obveznega testa MSP med regulativnim postopkom. Na podlagi strategije regulativne politike se sprejme akcijski načrt za organizacijo, načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja ustreznih orodij in metodologij s strani resornih ministrstev (predvsem za test MSP in druge ekonomske analize predpisov, če se odkrije znaten gospodarski vpliv).
2	C1.1.1. R1-I1	M	Operativna digitalna platforma za plačilo pristojbin	Digitalna platforma za plačilo pristojbin				Q2	2022	Vzpostavi se enotna plačilna platforma za obvezne pristojbine kot nova digitalna javna storitev, da se optimizira obstoječi upravni postopek in zagotovijo naslednje funkcije: Seznam pristojbin, ki jih mora plačati nosilec dejavnosti (2) Časovni razpored plačil z roki za njihovo poravnavo (3) Možnost neposrednega spletnega plačila pristojbin (4) Pregled plačanih obveznosti.
3	C1.1.1. R1-I1	M	Nadgradnja sistemov START	Zagon platforme z nadgrajenimi dodatnimi storitvami				Q4	2024	Digitalna platforma za ustanavljanje družb z omejeno odgovornostjo, imenovana platforma START, se nadgradi z digitalizacijo dodatnih storitev za namene registracije in poročanja ter povezovanja obstoječih zagonskih sistemov;
4	C1.1.1. R1-I1	T	Vzpostavitev fizičnih točk dostopa do platforme START		številka	0	20	Q4	2024	Vzpostavijo se fizične točke dostopa do platforme START.
5	C1.1.1. R1-I1	M	Ciljno usmerjeni postopki za digitalizacijo MINGOR na podlagi zakona Republike Hrvaške o strateških naložbenih projektih, zakona o spodbujanju naložb in zakona o državni pomoči za raziskovalne in razvojne projekte ter nadaljnje digitalizacije in mreženja sistema JRPI	Ciljno usmerjeni postopki za digitalizacijo MINGORJA				Q4	2024	Digitalizacija postopkov za izvajanje hrvaškega zakona o strateških naložbenih projektih, zakona o spodbujanju naložb in zakona o državni pomoči za raziskovalne in razvojne projekte ter nadaljnje digitalizacije in mrežnega povezovanja enotnega registra podjetniške infrastrukture (JRPI)
6	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev do leta 2020		% (odstotek)	0	100	Q1	2022	Izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev 2020, ki ga je hrvaška vlada sprejela maja 2020 in vsebuje 33 ukrepov za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev ter 17 ukrepov za znižanje pristojbin za poklicne preglede, bo zasebnemu sektorju prineslo neposredno razbremenitev stroškov.
7	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje ukrepov v akcijskih načrtih za zmanjšanje upravnega bremena za gospodarstvo v letih 2018, 2019 in 2020		% (odstotek)	61,02	95	Q4	2022	Izvajanje ukrepov za zmanjšanje upravnega bremena, opredeljenih v akcijskih načrtih za leta 2018, 2019 in 2020, ki znašajo vsaj 95 % predvidenega zmanjšanja stroškov. Akcijski načrti za razbremenitev upravnih bremen optimizirajo in digitalizirajo upravne postopke, ki so opredeljeni kot najbolj obremenjujoči za zasebni sektor. Vsi ukrepi za razbremenitev se oblikujejo v sodelovanju s predstavniki poslovne skupnosti, zbornic in poklicnih združenj.
8	C1.1.1. R1-I2	M	Digitalizacija testa ocene učinka za MSP z razvojem digitalne platforme za sodelovanje koordinatorjev, spletno usposabljanje in medsebojno komuniciranje	Delujoča digitalna platforma				Q4	2023	Pri uporabi svetovalnih storitev IT se razvije in vzpostavi digitalna platforma za izvajanje testa MSP. Platforma je sestavljena iz podatkovne zbirke IT za teste MSP, podatkovne zbirke standardiziranih vrednosti, ki se uporablja za izračun ocene učinka, ter omogoča sistematično spremljanje in spremljanje izračunanih učinkov, analitičnih poročil in simulacij učinka. Poleg podatkovne zbirke je sestavni del platforme tudi portal, namenjen medsebojni komunikaciji in izmenjavi izkušenj med nacionalnimi strokovnjaki, ki sestavljajo mrežo za boljše pravno urejanje. Vse dejavnosti se izvajajo s projekti tehnične pomoči (TSI).
9	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje ukrepov iz novega akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev		Število (EUR)	0	132 722 808	Q4	2023	Pomemben element pri ocenjevanju poslovnega okolja so različne pristojbine v obliki davkom podobnih dajatev in upravnih pristojbin. Vse pristojbine, ki izhajajo iz določb o javnih predpisih in jih podjetja plačajo centralnim vladnim organom, lokalnim in regionalnim organom ali drugim subjektom z javnimi pooblastili, se analizirajo in preučijo. Izvajanje ukrepov za zmanjšanje bremena davku podobnih in nedavčnih dajatev za podjetja v novem/drugem akcijskem načrtu za zmanjšanje davkom podobnih in davkom podobnih dajatev bo imelo za posledico neposredno razbremenitev stroškov v višini najmanj 132722808 EUR.
10	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje prvega sklopa ukrepov, določenih v novem/petem akcijskem načrtu za zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike		Število (EUR)	0	132 722 808	Q4	2024	Z razvojem novega/petega akcijskega načrta o razbremenitvi upravnih bremen se nadaljujeta optimizacija in digitalizacija upravnih postopkov, ki so za zasebni sektor opredeljeni kot najbolj obremenjujoči. Zagotavlja ugodnejše pravno in upravno okolje za podjetja z nadaljnjim izvajanjem ukrepov za zmanjšanje bremen, poenostavitev in cenejše poslovanje. Z izvajanjem ukrepov, določenih v novem/petem akcijskem načrtu za zmanjšanje upravnega bremena v gospodarstvu, se bo zmanjšalo breme za podjetnike za vsaj 132722808 EUR. Izvajanje ukrepov se zagotovi s sodelovanjem med Ministrstvom za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter osrednjim državnim uradom za razvoj digitalne družbe.
11	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje drugega sklopa ukrepov, določenih v novem/petem akcijskem načrtu, za nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike		Število (EUR)	132 722 808	265 445 617	Q4	2025	Z izvajanjem ukrepov iz novega/petega akcijskega načrta za zmanjšanje upravnega bremena v gospodarstvu se bo zmanjšalo breme za podjetnike za vsaj 132722808 EUR v primerjavi s ciljem, določenim do 4Q/2024. To zmanjšanje bremena se doseže z optimizacijo in digitalizacijo upravnih postopkov, ki so z merjenjem in analizo opredeljeni kot najbolj obremenjujoči za zasebni sektor. Izvajanje ukrepov se zagotovi s sodelovanjem med Ministrstvom za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter osrednjim državnim uradom za razvoj digitalne družbe.
12	C1.1.1. R2	T	Poenostavitev ali odprava vsaj 50 regulativnih zahtev za poklicne storitve		številka	250	300	Q4	2024	Izvajanje akcijskih načrtov za liberalizacijo trgov storitev za leti 2019 in 2020, ob upoštevanju priporočil projekta tehnične pomoči v sodelovanju s Svetovno banko ter priporočil glede: Stroški registracije in članstva v poklicnih zbornicah; Razdrobljene izključne pravice v posameznih poklicih (npr. arhitekti in inženirji); Opravljanje podiplomskega strokovnega izpita (npr. arhitekti in inženirji); Omejitve za davčne svetovalce glede lastništva in upravljalnih deležev ali glasovalnih pravic.
13	C1.1.1. R3	M	Vzpostavitev strateškega okvira za spodbujanje zasebnih naložb	Sprejetje akcijskega načrta za spodbujanje naložb in začetek uporabe digitalne platforme za usklajevanje in zagotavljanje učinkovitega spodbujanja in podpore naložbam na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni.				Q4	2024	Na podlagi analize in priporočil se vzpostavi strateški okvir za spodbujanje zasebnih naložb, ki vključuje sprejetje in objavo nacionalnega načrta za spodbujanje naložb za obdobje 2023-2030, akcijskega načrta za spodbujanje naložb 2023-2028, začetek veljavnosti novega zakona o spodbujanju naložb ter začetek uporabe operativne digitalne platforme za usklajevanje ter učinkovito spodbujanje in podporo naložbam na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni.
14	C1.1.1. R4-I1	M	Objava razpisov za financiranje naložb, usmerjenih v okolju prijazne dejavnosti, z uveljavljenimi merili upravičenosti za vložnike in projekte (vključno z merili skladnosti DNSH)	Objava obvestila o razpisu za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva				Q2	2022	Objava razpisov za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva za podporo zelenemu prehodu MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo na energetsko učinkovito gospodarstvo. Nepovratna sredstva podpirajo razvoj in uporabo zelenih tehnologij v poslovnih procesih podjetij za zmanjšanje negativnih podnebnih in okoljskih vplivov, spodbujanje trajnostne proizvodnje, povečanje zaposlovanja na bolj trajnostnih delovnih mestih ter krepitev lokalne in regionalne konkurenčnosti (v skladu s taksonomijo EU). Merila za izbor/upravičenost odražajo zahteve ustreznih področij ukrepanja iz prilog VI in VII k uredbi o regionalnem skladu za reševanje in zagotavljajo, da so podprti projekti skladni s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Ta ukrep ne podpira naložb v naprave, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Nepovratna sredstva podpirajo naložbe podjetij iz zasebnega sektorja, katerih cilj je: Projekti, osredotočeni na krožno gospodarstvo z vključevanjem vidikov učinkovite rabe virov v proizvodnjo in življenjski cikel proizvodov, vključno s trajnostno oskrbo s primarnimi in sekundarnimi surovinami, in/ali Razogljičenje energetsko intenzivnih industrij in znatno zmanjšanje emisij v teh panogah, vključno s predstavitvijo inovativnih tehnologij z nizkimi emisijami.
15	C1.1.1. R4-I1	T	Dodelitev nepovratnih sredstev MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo za naložbe, usmerjene v okolju prijazne dejavnosti		številka	0	290	Q4	2024	Vsaj 250 MSP in vsaj 40 podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo je prejelo podporo v skladu z merili za upravičenost/izbiro iz mejnika št. 14. Okvirna razčlenitev razdelitve nepovratnih sredstev: 40 % za MSP in 60 % za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Najvišji znesek nepovratnih sredstev EU za posamezna MSP znaša do 1000000 EUR, za posamezna podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo pa do 4700000 EUR. Najvišje ravni podpore se določijo na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju kohezijske politike.
16	C1.1.1. R4-I2	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za podporo naložbam mikro, malih in srednjih podjetij	Sporazumi, objavljeni med (i) ustreznim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in HAMAG BICRO ter (ii) ustreznim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in HBOR za zagotavljanje ugodnih pogojev financiranja naložb in obratnih sredstev, potrebnih za izvedbo naložb in/ali povečanje obsega poslovanja gospodarskih subjektov.				Q1	2022	Ukrep spodbuja mikro, mala in srednja podjetja, da vlagajo v nove tehnologije, nakup sodobnih strojev in opreme ter povečanje proizvodne in storitvene zmogljivosti, pa tudi ukrepe za prehod na zeleno gospodarstvo (kot so sprejetje zelenih tehnologij, uvedba poslovnih modelov, ki temeljijo na krožnem gospodarstvu, obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost). Ta ukrep ne podpira naložb v naprave, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Ukrep zajema 4 finančne instrumente: 1) neposredna mikroposojila hrvaške agencije za MSP, inovacije in naložbe (HAMAG BICRO) v višini do 100000 EUR za podjetja, ki imajo težave pri dostopu do posojil poslovnih bank. Ta finančni instrument se upravlja ločeno od drugih instrumentov HAMAG BICRO, da se zagotovi, da se vsa neporabljena sredstva ali vrnjena sredstva iz tega instrumenta s povračilom kapitala uporabijo za podobne namene in z enakimi pogoji za upravičenost v zvezi z vplivom na okolje. 2) neposredna posojila Hrvaške banke za obnovo in razvoj (HBOR) nad 100000 EUR posebnim ciljnim skupinam, kot so zagonska podjetja, mladi podjetniki, podjetnice, naložbe na prikrajšanih območjih in raziskave, razvoj in inovacije, ki zaradi višje stopnje tveganja nimajo dostopa do bančnega financiranja. Ta finančni instrument se upravlja ločeno od drugih instrumentov banke HBOR, da se zagotovi, da se vsa neporabljena sredstva ali vrnjena sredstva iz tega instrumenta s povračilom kapitala uporabijo za podoben namen in z enakimi pogoji za upravičenost v zvezi z vplivom na okolje. 3) subvencija obrestne mere HAMAG BICRO za posojila mikro, malim in srednjim podjetjem, ki uporabljajo obstoječe jamstvene instrumente HAMAG BICRO 4) subvencije obrestne mere banke HBOR za posojila mikro, malim in srednjim podjetjem, ki uporabljajo obstoječe programe posojil HBOR Za projekte, ki prispevajo k zelenemu prehodu, so predvideni ugodnejši pogoji za posojila kot za projekte, ki se ne osredotočajo na zeleni prehod. Združevanje teh finančnih instrumentov s financiranjem iz drugih virov EU ali nacionalnih virov je dovoljeno pod pogojem, da ni dvojnega financiranja naložbe. Naložbena politika vseh štirih finančnih instrumentov zagotavlja skladnost s tehničnimi smernicami (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa, in sicer z uporabo preverjanja trajnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Od skupnega zneska ukrepa: (I) se dodeli najmanj 27898772 EUR za podporo okolju prijaznih proizvodnih procesov in učinkovite rabe virov v MSP, pri čemer se pričakuje, da bo vsaj 11288934 EUR namenjenih zmanjšanju toplogrednih plinov; 2319935509 EUR za pomoč MSP pri digitalizaciji operacij; 94896808 EUR se nameni za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti.
17	C1.1.1. R4-I2	T	Posojila/subvencije obrestne mere za mikro, mala in srednja podjetja		številka	0	800	Q2	2026	Zagotavljanje 800 posojil/subvencij obrestne mere s strani HAMAG BICRO mikro, malim in srednjim podjetjem v skladu z naložbeno politiko in merili za upravičenost, opredeljenimi v okviru cilja št. 16.
18	C1.1.1. R4-I2	T	Posojila/subvencije obrestne mere za mikro, mala in srednja podjetja		številka	0	500	Q2	2026	Zagotavljanje 500 posojil/subvencij obrestne mere s strani banke HBOR mikro, malim in srednjim podjetjem v skladu z naložbeno politiko in merili za upravičenost, opredeljenimi v okviru cilja št. 16.
19	C1.1.1. R4-I3	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za podporo naložbam podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih podjetij	Sporazum med pristojnim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in HBOR o zagotovitvi ugodnih (spodbujevalnih) pogojev financiranja in jamstev za naložbe in obratni kapital, ki so potrebni za izvedbo naložb in/ali povečanje obsega gospodarske dejavnosti.				Q1	2022	Ustanovi se nov krovni jamstveni sklad, namenjen podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikim podjetjem, ki bo izdajala jamstva za posojila za naložbe in posojila za obratni kapital, potrebna za izvajanje naložb ter rast podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih subjektov. Skupna dodeljena sredstva za krovni jamstveni sklad znašajo 79633685 EUR. Vsa neporabljena sredstva ali vrnjena sredstva iz tega instrumenta s povračilom kapitala se uporabijo za podoben namen in z enakimi pogoji za upravičenost v zvezi z vplivom na okolje. Ustanovi se sklad subvencioniranih obrestnih mer za odobrena posojila in provizije/premije, izdane za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velike subjekte, s skupno dodelitvijo 26544562 EUR za spodbujanje novih naložb in rasti podjetij. Predlagani ukrepi vključujejo sodelovanje s finančnimi posredniki (bankami in lizinškimi družbami), da se doseže učinek „nabiranja v zasebnem sektorju“. Oba finančna instrumenta zagotavljata skladnost s tehničnimi smernicami „brez znatne škode“ (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Ta ukrep ne podpira naložb v naprave, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Upravičenci, ki so več kot 10 % svojih prihodkov v predhodnem poslovnem letu ustvarili iz dejavnosti ali sredstev s seznama za izključitev, sprejmejo in objavijo načrte prehoda na zeleno gospodarstvo. Od skupnega zneska ukrepa: (I) se dodeli najmanj 26544562 EUR za podporo okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih podjetjih, pri čemer se pričakuje, da bo vsaj 10617824 EUR namenjenih zmanjšanju toplogrednih plinov; 79633685 EUR se nameni za naložbe, namenjene krepitvi konkurenčnosti in odpornosti.
20	C1.1.1. R4-I3	T	Število podprtih projektov za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velika podjetja		številka	0	150	Q2	2026	Vsaj 150 projektov (v skupni vrednosti najmanj 331807021 EUR) podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih subjektov, podprtih z jamstvi/subvencijami iz sklada RRF iz jamstvenega sklada za naložbe in delovna sredstva za projekte v skladu z naložbeno politiko in merili za upravičenost v okviru ustreznega mejnika
21	C1.1.1. R4-I4	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za ugodnejše financiranje javnih subjektov	Sporazum med pristojnim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in HBOR, ki vsebuje merila upravičenosti in združljivosti za dejavnosti in upravičence ukrepov				Q2	2022	Finančno podporo podjetjem in institucijam v državni lasti ali lokalnim, regionalnim in regionalnim vladnim enotam z ugodnimi pogoji za spodbujanje naložb v (i) potrebno gospodarsko, občinsko, prometno in socialno infrastrukturo ter (ii) naložbe v nove tehnologije in sisteme, potrebne za povečanje učinkovitosti subjektov javnega sektorja, da se izboljša kakovost javnih storitev in zmanjšajo stroški financiranja javnega sektorja. Ukrep vključuje tudi naložbe v projekte javnega sektorja za prehod na zeleno gospodarstvo, kot so sprejetje zelenih tehnologij, uvedba poslovnih modelov krožnega gospodarstva, obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost. Finančni instrumenti zagotavljajo skladnost s tehničnimi smernicami za upravičence, ki prejemajo podporo v okviru tega ukrepa, „Ne povzroča znatne škode“ (2021/C58/01), in sicer z uporabo preverjanja trajnosti, zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter zahtevo, da upravičenci, ki so v predhodnem proračunskem letu ustvarili več kot 10 % svojih prihodkov iz dejavnosti ali sredstev na seznamu za izključitev, sprejmejo in objavijo načrte zelenega prehoda. Ta ukrep ne podpira naložb v naprave, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Od skupnega zneska ukrepa: (I) najmanj 7963368 EUR je namenjenih podpori okolju prijaznih projektov, pri čemer se pričakuje, da bo vsaj 3185347 EUR namenjenih zmanjšanju toplogrednih plinov; (II) 18581193 EUR se nameni za naložbe, namenjene povečanju trajnosti in kakovosti infrastrukture. Ta razdelitev sredstev se opredeli v pogodbi HBOR, pa tudi v pogodbah s finančnimi posredniki (bankami in lizinškimi družbami).
22	C1.1.1. R4-I4	T	Krediti, odobreni za projekte javnega sektorja		številka	0	132 722 808	Q2	2026	Zagotovitev vsaj 132722808 EUR subvencioniranih posojil banke HBOR za projekte javnega sektorja v skladu z naložbeno politiko in merili za upravičenost v okviru mejnika #21.
23	C1.1.1. R5-I1	M	Vzpostavitev instrumenta za financiranje lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala (PE)	sporazum med pristojnim ministrstvom (MINGOR ali MINFIN) in HBOR za naložbe v sklade tveganega kapitala, povečanje obstoječih skladov zasebnega kapitala, razvitih v sodelovanju z EIS, in/ali razvoj novih skladov in/ali sovlaganja				Q4	2022	Banka HBOR v okviru obstoječega sodelovanja z Evropskim investicijskim skladom (EIS) vzpostavi finančni instrument, katerega cilj je povečati ali doseči največji možni obseg skladov zasebnega kapitala in tveganega kapitala, ki delujejo na hrvaškem trgu, ter vzpostaviti nove sklade in/ali sovlagatelje. Skladi zasebnega kapitala in skladi tveganega kapitala se ustanovijo z udeležbo 30 % zasebnih vlagateljev glede na ciljni obseg posameznega sklada. Finančni instrumenti zagotavljajo skladnost s tehničnimi smernicami za upravičence, ki prejemajo podporo v okviru tega ukrepa, „Ne povzroča znatne škode“ (2021/C58/01), in sicer z uporabo preverjanja trajnosti, zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter zahtevo, da upravičenci, ki so v predhodnem proračunskem letu ustvarili več kot 10 % svojih prihodkov iz dejavnosti ali sredstev na seznamu za izključitev, sprejmejo in objavijo načrt zelenega prehoda. Ta ukrep ne podpira naložb v naprave, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Vse dejavnosti so usmerjene v „finančno donosne“ projekte, katerih finančno sposobnost določijo družbe za upravljanje skladov v skladu z naložbenimi politikami, ki jih določita Evropski investicijski sklad in banka HBOR. Banka HBOR pri izvajanju naložbe zagotovi, da se sredstva uporabljajo v skladu z omejitvami, opisanimi v opisu ukrepa in seznamu „izključitev“, opisanem v finančnem instrumentu za MSP, podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velike subjekte.
24	C1.1.1. R5-I1	T	Naložbe v lastniške instrumente in instrumente navideznega lastniškega kapitala		številka	0	29 862 632	Q2	2026	Naložbe v kapital in/ali navidezni lastniški kapital in sklade tveganega kapitala v višini 29862632 EUR ali sovlaganje s skladi, vse v skladu z naložbeno politiko in merili za upravičenost, opredeljenimi v ustreznem mejniku #23.
25	C1.1.1. R6	M	Spremembe pravnega okvira	Začetek veljavnosti Zakona o elektronskih medijih ter zakona o avtorski in sorodnih pravicah				Q2	2022	Spremembe zakona o elektronskih medijih ter zakona o avtorskih in sorodnih pravicah podpirajo podjetja na področju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev pri prilagajanju njihovih podjetij enotnemu digitalnemu trgu ter novemu regulativnemu okviru EU in Hrvaške, krepitvi sposobnosti prilagajanja novim poslovnim pogojem in njihovemu hitremu preoblikovanju v nove poslovne pogoje, doseganju konkurenčnosti in izkoriščanju potenciala trga.
26	C1.1.1. R6-I1	T	Naložbe v preobrazbo in konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih industrij		številka	0	100	Q2	2026	Vsaj 100 podpornih ukrepov za mikro, mala in srednja podjetja ter druge pravne in fizične osebe (na področju kulturnih in ustvarjalnih industrij, ki zajemajo arhitekturo, avdiovizualne dejavnosti, vključno z videoigrami, medije, dediščino, oblikovanje, uprizoritvene umetnosti, knjige in založništvo, uporabne in vizualne umetnosti) za krepitev njihove sposobnosti prilagajanja novemu regulativnemu in zakonodajnemu okviru enotnega digitalnega trga ter ustvarjanja, spodbujanja in distribucije novih inovativnih izdelkov in storitev.
27	C1.1.1. R6-I2	M	Vzpostavitev sistema za preverjanje dejstev	Vzpostavljen sistem preverjanja dejstev				Q2	2026	Za pomoč pri boju proti dezinformacijam Agencija za elektronske medije vzpostavi sistem za preverjanje dejstev v medijih, vključno z razvojem postopkov in pravil, vzpostavitvijo registrov in krepitvijo digitalnih zmogljivosti preverjevalcev dejstev, razvojem tehnoloških programov, platform in medijskih komunikacijskih sistemov ter oblikovanjem podatkovne zbirke. Agencija za elektronske medije vzpostavi podatkovno zbirko in sistem razkritja lastniških struktur in virov financiranja, vključno z vzpostavitvijo registra pooblaščenih subjektov in zagotavljanjem vseh potrebnih tehničnih predpogojev, da se vsem medijem omogoči enostavno in učinkovito izpolnjevanje njihovih obveznosti.
28	C1.1.2. R1	M	Sprememba in dopolnitev pravnega okvira za raziskave in pristanišča; davčne spodbude	Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni pomoči za raziskovalne in razvojne projekte				Q4	2024	Za povečanje števila podjetij, ki vlagajo v raziskave in proizvodnjo, razvoj in povečanje zasebnih naložb v R & razvoj, začnejo veljati spremembe pravnega okvira za raziskave in vzorčenje; davčne spodbude za razvoj. Spremembe Zakona o državni pomoči se izvedejo na podlagi rezultatov analize ustreznosti in učinkovitosti sedanjega sistema davčnih spodbud in vključujejo ustrezne zainteresirane strani, zlasti MFIN in davčno upravo. MINGOR pripravi pravne spremembe in jih predloži v parlamentarni postopek.
29	C1.1.2. R2-I2	T	Podpora MSP pri nadgradnji upravljavskih zmogljivosti		številka	0	150	Q4	2025	Vsaj 150 malim in srednjim podjetjem v okviru programa „Vlaganje v upravljavsko zmogljivost MSP“ prejme podporo za poslovno svetovanje za izboljšanje njihovih poslovnih načrtov, zmogljivosti upravljanja ali individualnega poslovnega mentorstva in usposabljanja, da bi se izboljšale upravljavske zmogljivosti MSP.
30	C1.1.2. R2-I3	T	Dodelitev podpore za spodbujanje rasti zagonskih podjetij v sektorjih visoke tehnologije in znanja		številka	0	141	Q2	2025	Dodelitev pomoči na podlagi ocen predlogov projektov v okviru razpisa za „nepovratno zagonsko pomoč“ z namenom spodbujanja rasti zagonskih podjetij v predkomercialni fazi v visokotehnoloških sektorjih in sektorjih znanja s podporo razvoju proizvodov, povečanju proizvodne zmogljivosti in pripravljenosti za naložbe z vsaj 141 zagonskimi podjetji, ki so upravičena do dodeljene pomoči.
31	C1.1.2. R2-I4	T	Podpiranje rasti zagonskih podjetij z vzpostavitvijo programa pospeševalca.		številka	0	120	Q2	2026	Program Pospeševalec povečuje pripravljenost za naložbe in podpira rast zagonskih podjetij. Cilj programa je doseči, da bi triletna stopnja preživetja med udeleženci, ki zaključijo cikel pospeševanja, presegala 70 %. Pomoč bi bilo treba dodeliti najmanj 120 zagonskim podjetjem v okviru programa Pospeševalec.
32	C1.1.2. R2-I5	T	Podpora projektom za komercializacijo inovacij		številka	0	95	Q4	2024	Dodelitev pomoči najmanj 95 malim in srednjim podjetjem z zrelimi inovacijskimi projekti (tehnološka pripravljenost 7 ali višja) za trženje in internacionalizacijo njihovih dejavnosti trženja, prodaje in distribucije, povezanih z inovativnim proizvodom, danim na domači trg. Cilj naložbe je spodbujati komercializacijo inovacijskih projektov za zrele projekte blizu vstopa na trg; Povečati izvoz inovativnih proizvodov, storitev ali tehnologij s strani MSP s podpiranjem oblikovanja prodajnih in distribucijskih kanalov na tujih trgih.
33	C1.1.2. R3-I2	T	Nepovratna sredstva v obliki bonov		številka	0	9 954 211	Q2	2026	Vsaj 500 MSP je prejelo kupone za podporo digitalizacije v višini 954211 EUR (75000000 HRK). Dobropisi se zagotovijo po oceni predlogov projektov v okviru razpisa „digitalni boni“ in se lahko uporabijo za pomoč zaposlenim pri izboljšanju digitalnih znanj in spretnosti, vključno z znanji in spretnostmi, povezanimi s tehnologijami v oblaku, preskušanjem trajnosti idej in strategij zasnove za morebitno digitalno preobrazbo, zahtevanjem storitev digitalnega trženja, povečanjem kibernetske varnosti z uvedbo varnostnih pregledov sistema ali za razvoj ali uvedbo kompleksnih digitalnih izdelkov in storitev.
34	C1.1.2. R3-I3	T	Nepovratna sredstva za digitalno preobrazbo hrvaških MSP		številka	0	27 340 899	Q2	2026	Nepovratna sredstva po oceni predlogov projektov v okviru razpisa za „zagotavljanje podpore za digitalizacijo“, da se podpre digitalna preobrazba hrvaških MSP z zagotavljanjem finančne podpore za uvajanje digitalnih rešitev, najmanj 160 MSP pa prejme dodeljeno podporo. Upravičeni projekt digitalizacije podjetij vključuje naslednje: (I) uvedba novega načina poslovanja; Ter (ii) preverljivo izboljšanje v smislu novih proizvodnih zmogljivosti ali možnosti dostave ali poslovnih praks. Projekt mora vključevati element inovativnosti in tveganja ter se ne sme osredotočati na rutinske operativne spremembe ali poslovne prilagoditve zaradi sprememb predpisov. Upravičenci do podpore dokažejo, da se s podprtimi projekti ne povečajo emisije toplogrednih plinov, če je naložba povezana s povečanjem zmogljivosti strežnikov ali katero koli drugo vrsto opreme, ki porabi več energije kot obstoječa oprema. To je mogoče dokazati z načrti za nakup energije iz obnovljivih virov, emisijskimi dobropisi ali drugimi sredstvi.
35	C1.1.2. R4-I1	T	Vzpostavitev evropskih vozlišč za digitalne inovacije (EDIH)		številka	0	3	Q4	2025	Ustanovljenih in delujočih vsaj 3 evropskih vozlišč za digitalne inovacije, ki MSP zagotavljajo storitve na področjih (i) preskušanja pred naložbami, (ii) razvoja znanj in spretnosti ter usposabljanja, (iii) dostopa do financiranja ter (iv) mreženja in razvoja inovativnih ekosistemov.

B. KOMPONENTA 1,2: ENERGETSKI PREHOD ZA TRAJNOSTNO GOSPODARSTVO

Cilj te komponente hrvaškega načrta za oživitev in odpornost je olajšati razogljičenje energetskega in prometnega sektorja, vključno z razvojem inovativnih tehnologij, in prispevati k doseganju cilja 36,6 % deleža obnovljivih virov energije za leto 2030, ki je bil določen v hrvaškem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, ter izpolnjevanja prispevka Hrvaške k cilju EU glede energijske učinkovitosti v višini 32,5 % do leta 2030. Prav tako naj bi prispeval k povečanemu cilju 14-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v prometu do leta 2030. Reforme komponente vključujejo zakonodajne pobude za (i) odstranitev ovir in upravnih postopkov, ki omejujejo uporabo obnovljivih virov energije; (II) dokončno certificira operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina; Ter (iii) spodbujanje uporabe alternativnih goriv v prometu, vključno z vodikom in naprednimi biogorivi.

Pričakuje se, da bodo reforme in naložbe komponente prispevale k zelenemu prehodu in doseganju podnebnega cilja z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v energetskem in prometnem sektorju v skladu z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom.

Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Hrvaško, glede potrebe po „usmerjeni naložbeni politiki na [...] energijsko učinkovitost, obnovljive vire energije“ (priporočilo za posamezno državo 3, 2019) in k „usmerjenju naložb v zeleni [...] prehod, zlasti na [...] čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije“ (priporočilo za posamezno državo 3, 2020).

B.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C.1.2.R1 Dekarbonizacija energetskega sektorja

Cilj reforme je olajšati razogljičenje energetskega in prometnega sektorja ter podpirati nacionalni prispevek k cilju Unije glede energije iz obnovljivih virov. Reforma vključuje:

-Zakonodajne spremembe zakona o trgu z električno energijo in zakona o soproizvodnji z visoko učinkovitostjo za zmanjšanje regulativnih in upravnih ovir, ki omejujejo razvoj projektov na področju energije iz obnovljivih virov, na podlagi rezultatov temeljite analize obstoječega ozkega grla in po javnih posvetovanjih ter uvedbe sistema premij za podporo naložbam v obnovljive vire energije.

-Zakonodajne spremembe Zakona o državnem premoženju za dokončanje ločevanja dejavnosti prenosa na trgu s plinom. Spremembe ločijo nadzor operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina (TSO) v državni lasti od dejavnosti dobave in proizvodnje v državni lasti, kar je predpogoj za certificiranje operaterjev prenosnih sistemov s strani nacionalnega energetskega regulatorja.

-Sprejetje novega zakona o alternativnih gorivih v prometu za oblikovanje zakonodajnega okvira za uporabo alternativnih goriv v prometnem sektorju ter spodbujanje proizvodnje in uporabe naprednih biogoriv in vodika v prometu. Razvije se strategija za razvoj vodika, v kateri so opredeljeni cilji za leto 2030 za proizvodnjo zelenega vodika na Hrvaškem.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C1.2.R1–I1 Oživitev, gradnja in digitalizacija energetskega sistema ter podpora infrastrukturi za razogljičenje energetskega sektorja

Cilj te naložbe je podpreti elektrifikacijo in razogljičenje energetskega sektorja z nadgradnjo in digitalizacijo hrvaškega prenosnega in distribucijskega omrežja. To naj bi omogočilo vzpostavitev novih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, boljšo povezavo južno-severnega omrežja ter povezavo šestih otokov s celinskim omrežjem, da se odpre njihov potencial za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in zagotovi, da lahko električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov, pride z juga Hrvaške, kjer se lahko uporabi večina obnovljivih virov energije, na sever, kjer se porabi večina električne energije. Ta naložba naj bi neposredno prispevala k izvajanju 10-letnega načrta za razvoj omrežja s strani operaterja prenosnega sistema Hrvatski operater prijenosnog sustava d.o.o. (HOPS), s poudarkom na najpomembnejših elementih za zagotovitev stabilnosti sistema in ustvarjanje predpogojev za razvoj zmogljivosti obnovljivih virov energije. Naložba vključuje naslednje dejavnosti:

-Nadgradnja 550 km visokonapetostnega omrežja (220/110 kV) omogoča priključitev na omrežje 1500 MW zmogljivosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov.

-Nadgradnja podmorskih kablov, ki povezujejo šest glavnih otokov s celino (Krk, Cres, Lošinj, Brač, Hvar in Korčula).

-Posodobitev distribucijskega sistema, vključno z nakupom in uvedbo 40 000 pametnih števcev ter razvojem „pametnega omrežja“.

-izgradnja novega shranjevanja energije (20 MW).

Te naložbe izvajata hrvaški operater prenosnega sistema električne energije (HOPS) in sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije (HEP-ODS).

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C1.2.R1–I2 Spodbujanje energetske učinkovitosti, toplote in energije iz obnovljivih virov za razogljičenje energetskega sektorja

Cilj te naložbe je razogljičenje sistemov daljinskega ogrevanja in povečanje energetske učinkovitosti v industrijskih proizvodnih procesih ter povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Ta naložba vključuje dva podukrepa:

-Geotermalna energija za daljinsko ogrevanje - ta podukrep vključuje pripravo projektne dokumentacije in raziskovalno vrtanje za uporabo geotermalne energije za daljinsko ogrevanje v 6 občinah. Ta ukrep ne predvideva podpore za sisteme daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo fosilne vire energije, ali za naložbe v obrate, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS).

-Uvedba podporne sheme za dodelitev podpore za naložbe malim, srednjim in velikim podjetjem, da se poveča energetska učinkovitost v postopkih industrijske proizvodnje energetsko intenzivne predelovalne industrije. Pričakuje se, da bo ta podpora koristila več kot 50 podjetjem.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz formalnih pogojev za prihodnje razpise za projekte izključujejo dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti. V opisu nalog in nalog je določeno tudi, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo, pri čemer se je treba osredotočiti na podporo okolju prijaznim proizvodnim procesom in učinkoviti rabi virov v MSP (in velikih podjetjih).

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C1.2.R1–I3 Uporaba vodika in nove tehnologije

Cilj te naložbe je izboljšati uporabo vodika in novih tehnologij na Hrvaškem, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov v prometnem sektorju in industriji.

Ta naložba vključuje tri ločene dejavnosti:

-Proizvodnja obnovljivega vodika z gradnjo najmanj 10 MW elektrolizijske zmogljivosti. To naložbo izvaja inštitut INA-Industrija nafte d.d. in je popolnoma v skladu s pravili EU o državni pomoči.

-Vzpostavitev infrastrukture za energijo iz obnovljivih virov za promet z izgradnjo 6 polnilnih postaj za vodik. Ta ukrep se izvede s konkurenčnim javnim razpisom, ki naj bi bil objavljen do 31. decembra 2022.

-Izgradnja objekta za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida z zmogljivostjo shranjevanja 190000 t CO2/leto, in sicer z napravo EU ETS za kemikalije Petrokemija Kutina.

Pričakuje se, da se bodo zaradi te naložbe emisije toplogrednih plinov v obratu v Petrokemiji zmanjšale bistveno pod referenčno vrednostjo, določeno za napravo ETS. Ne sme se uporabljati v tehnološke namene, prav tako se ne sme uporabljati nobena vrsta objektov in opreme za izboljšano pridobivanje nafte (EOR) in povečanje proizvodnje nafte. Paziti je treba, da je morebitno črpanje nafte ali plina omejeno na nujne potrebe po uravnavanju tlaka in zagotavljanju varnosti območij shranjevanja ter da se črpanje izvaja le, če je to nujno za zagotovitev varnega shranjevanja CO2. CO2 s kakršnim koli oljem ali plinom, ki se lahko ekstrahira, se loči in vrne za trajno shranjevanje.

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C1.2.R1-I4 Biorefinerija za proizvodnjo naprednih biogoriv Sisak

Cilj teh naložb je povečati delež obnovljivih virov energije v prometu in podpreti razogljičenje prometnega sektorja z ustvarjanjem proizvodnih zmogljivosti za napredna biogoriva.

Naložba, ki jo izvaja naftna družba INA d.d., obsega gradnjo in začetek obratovanja obrata za biorafinerije z letno proizvodno zmogljivostjo 55 000 ton naprednega bioetanola ter izgradnjo obrata za zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS) z letno zmogljivostjo skladiščenja 52 000 ton CO2.

Ne sme se uporabljati v tehnološke namene, prav tako se ne sme uporabljati nobena vrsta objektov in opreme za izboljšano pridobivanje nafte (EOR) in povečanje proizvodnje nafte. Paziti je treba, da je morebitno črpanje nafte ali plina omejeno na nujne potrebe po uravnavanju tlaka in zagotavljanju varnosti območij shranjevanja ter da se črpanje izvaja le, če je to nujno za zagotovitev varnega shranjevanja CO2. CO2 s kakršnim koli oljem ali plinom, ki se lahko ekstrahira, se loči in vrne za trajno shranjevanje.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

B.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Q	Leto
36	C1.2. R1	M	Objava ocenjevalnega dokumenta s priporočili za odpravo ovir in upravnih postopkov, ki omejujejo večjo uporabo obnovljivih virov energije	Objava ocenjevalnega dokumenta Ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj				Q2	2022	Dokument vsebuje oceno in priporočila o ukrepih politike, katerih cilj je zmanjšanje ovir in upravnih postopkov, ki omejujejo večjo uporabo obnovljivih virov energije. Analiza in priporočila vključujejo tudi ukrepe za spodbujanje samoporabe energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
37	C1.2. R1	M	Začetek veljavnosti zakonodaje in/ali uredbe za izboljšanje uporabe obnovljivih virov energije, vključno z uvedbo sistema premij za podporo obnovljivim virom energije.	Začetek veljavnosti zakonodaje in/ali uredbe				Q4	2022	Revidirani zakon o trgu z električno energijo in zakon o soproizvodnji visoke učinkovitosti zmanjšujeta ovire in upravne postopke, ki omejujejo večjo uporabo obnovljivih virov energije, vključno z ukrepi za spodbujanje lastne porabe energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Sistem, ki temelji na premijah za podporo obnovljivim virom energije, bo v celoti operativen.
38	C1.2. R1	M	Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem premoženju, ki zagotavlja pravno podlago za popolno ločitev upravljanja operaterja prenosnega sistema (Plinacro) od dejavnosti proizvodnje in dobave v državni lasti.	Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem premoženju				Q4	2023	Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem premoženju zagotavlja pravno podlago za certificiranje operaterja prenosnega sistema za plin Plinacro.
39	C1.2. R1-I1	M	Gradbeno dovoljenje za posodobitev visokonapetostnega omrežja	Gradbeno dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje				Q2	2023	Izdano gradbeno dovoljenje po predhodni preveritvi in/ali ustrezni presoji v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih, opravljeno glede na specifične cilje ohranjanja območja v skladu z zahtevami Direktive. Predložijo se dokazi, da projekt nima pomembnega vpliva na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
40	C1.2. R1-I1	T	Nadgradnja podzemnih kablov, ki povezujejo 6 otokov s celinskim omrežjem		številka	0	6	Q2	2024	Vsaj šest otokov ima nadgrajeno električno omrežje s celino (načrtovani otoki so Krk, Cres, Lošinj, Brač, Hvar in Korčula). Naložba bo vključevala zamenjavo starih podmorskih kablov z novimi, okolju prijaznimi kabli.
41	C1.2. R1-I1	T	Dokončana nadgradnja visokonapetostnega omrežja (220/110 kV)	Dokončanje posodobitve visokonapetostnega in srednjenapetostnega omrežja (220/110 kV)	km	0	300	Q3	2024	Nadgrajenih vsaj 300 km visokonapetostnega daljnovoda, kar krepi povezave z omrežjem in ustvarja predpogoje za stabilizacijo sistema in sprostitev potenciala energije iz obnovljivih virov na jugu Hrvaške. Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).
42	C1.2. R1-I1	T	Dodatnih 1500 MW zmogljivosti OVE, priključenih na omrežje.		številka	0	1 500	Q4	2024	Najmanj 1500 MW novo nameščene zmogljivosti OVE, priključene na omrežje do konca leta 2024.
43	C1.2. R1-I1	T	Število novih odjemalcev, priključenih na pametno omrežje		številka	0	40 000	Q4	2024	Nameščenih je bilo vsaj 40 000 pametnih števcev električne energije, novi odjemalci pa so priključeni na pametno omrežje.
44	C1.2. R1-I1	T	Dokončana nadgradnja visokonapetostnega omrežja (220/110 kV)	Dokončanje posodobitve visokonapetostnega in srednjenapetostnega omrežja (220/110 kV)	km	0	550	Q2	2026	Nadgrajenih vsaj 550 km visokonapetostnega daljnovoda, ki krepi priključitev na omrežje in ustvarja predpogoje za stabilizacijo sistema in sprostitev potenciala energije iz obnovljivih virov na jugu Hrvaške. Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).
45	C1.2. R1-I2	M	Sprejetje programa energetske učinkovitosti za razogljičenje energetskega sektorja s strani vlade	Začetek veljavnosti programa za energetsko učinkovitost za razogljičenje energetskega sektorja, ki ga je razvilo ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj				Q3	2021	V programu za energetsko učinkovitost se opredelijo področja naložb v energetsko učinkovitost in sisteme daljinskega ogrevanja, vključno s prednostnimi naložbami do leta 2030. Načrtovanje naložb vključuje posodobitev sistemov daljinskega ogrevanja in energetsko intenzivnih panog s poudarkom na energetski učinkovitosti in potencialu obnovljivih virov energije. Program bo usklajen z načrtovano posodobitvijo nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, v katerem bo določen višji cilj za delež obnovljivih virov energije v sektorju ogrevanja in hlajenja, vključno s posebnimi ukrepi.
46	C1.2. R1-I2	T	Število podjetij, ki prejemajo podporo za energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije v industriji		številka	0	50	Q4	2021	50 naročil, oddanih upravičenim podjetjem na podlagi javnega razpisa za podporo ukrepom za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost v malih, srednjih in velikih podjetjih. Pogodbe vključujejo ukrepe za izboljšanje proizvodnih procesov v predelovalnih dejavnostih, ki ustrezajo področjem ukrepanja za spremljanje podnebnih sprememb [024 - Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v MSP in podporni ukrepi ter 024a - Energetska učinkovitost in predstavitveni projekti v velikih podjetjih ter podporni ukrepi] iz Priloge VI/VII, ter upoštevajo tehnične smernice DNSH (2021/C58/01). Zlasti izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost in/ali obnovljive vire energije vodi k minimalnemu 20-odstotnemu zmanjšanju porabe energije v proizvodnih obratih. Pri energetski prenovi stavb, ki spremljajo proizvodni obrat in so povezane izključno z industrijskimi ali proizvodnimi postopki, se poraba energije z izvajanjem ukrepov zmanjša za najmanj 40 %. Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), se seznam dejavnosti izključi iz ukrepov, določenih v pogodbah: (I) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo[1]; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti[2]; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami[3] in napravami za mehansko-biološko obdelavo[4]; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se lahko v pogodbah določijo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
47	C1.2. R1-I2	T	Podpisane pogodbe za raziskovanje geotermalnega potenciala na področju daljinskega ogrevanja		številka	0	8	Q4	2024	Na podlagi javnega razpisa bo podpisanih najmanj osem naročil gradenj za raziskovanje geotermalnega potenciala na področju daljinskega ogrevanja. Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj na podlagi začetne ocene devetih lokacij, ki jo pripravi hrvaška agencija za ogljikovodike, objavi javni razpis za šest lokacij za raziskovanje geotermalnih voda za namene daljinskega ogrevanja. Razpis bo vključeval šest pripravljalnih del za izvedbo šestih geotermalnih projektov, vključno z analizami območja, kjer se nahajajo geotermalni potenciali, brez območij z naftnim potencialom, in njihovo vključitev v prostorske načrte, pripravo strateške študije vplivov geotermalnih dejavnosti na okolje v hrvaškem delu panonskega bazena, geotermalne dejavnosti, katerih cilj je oceniti potencial razmejenih območij z geofizikalno raziskavo. Podpisani bosta dodatni dve pogodbi za vrtanje v geotermalnih vrtinah (vrtanje ene geotermalne vrtine na vsaki od šestih izbranih lokacij). Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Vse dejavnosti so v skladu z zahtevami zakonodaje EU o vodah, kakor je vključena v hrvaško zakonodajo. Projekt ne bo vključeval iskanja ali črpanja nafte ali plina. Opreme, kupljene ali uporabljene v ta namen, ni. Zagotovi se, da ne pride do izpustov metana. Zagotovi se tudi, da geotermalno vrtanje ne bo škodljivo vplivalo na pomanjkanje vode in kakovost vode. Ta ukrep ne predvideva podpore za sisteme daljinskega ogrevanja, ki uporabljajo fosilne vire energije, niti naložb v obrate, ki spadajo na področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS).
48	C1.2. R1-I2	M	Javno dostopni rezultati geotermalnega potenciala daljinskega ogrevanja	Rezultati, objavljeni na spletni strani hrvaške agencije za ogljikovodike				Q4	2025	Rezultati raziskovalnih dejavnosti so javno dostopni in objavljeni na spletišču Agencije za ogljikovodike. Vsa ustrezna dokumentacija in analize bodo posredovane občinam upravičenkam.
49	C1.2. R1-I3	M	Začetek veljavnosti Zakona o alternativnih transportnih gorivih	Začetek veljavnosti Zakona o alternativnih gorivih za promet				Q3	2021	Do 3. četrtletja 2021 je začel veljati zakon o alternativnih gorivih in je v skladu s pravnim redom EU. Zakon spodbuja proizvodnjo in uporabo naprednih biogoriv/vodikovih spojin v prometu.
50	C1.2. R1-I3	M	Sprejetje strategije za razvoj vodika	Začetek veljavnosti strategije za vodik za Hrvaško				Q1	2022	Strategija za razvoj vodika vključuje količinsko opredeljene cilje glede proizvodnega potenciala zelenega vodika do leta 2030, ki temeljijo na elektrolizi. V strategiji se zlasti opredeli potencialna vloga zelenega vodika pri razogljičenju prometnega sektorja.
51	C1.2. R1-I3	T	Nameščene nove zmogljivosti za proizvodnjo vodika		MW	0	10	Q2	2025	Zgrajena in delujoča nova naprava, ki z elektrolizo namešča 10 MW zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na vodik. Projekt je skladen z ustreznimi prilogami Delegirane uredbe Komisije (EU) (C(2021)2800 final) o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852. Zlasti izgradnja elektrolizatorja vodika s transportnim omrežjem omogoča proizvodnjo in prenos 100-odstotno čistega obnovljivega vodika. Naložba bo v skladu s sektorskimi pravili o proizvodnji zelenega vodika z električno energijo iz omrežja, da se zagotovi, da proizvodnja zelenega vodika ne bo povečala emisij CO2.
52	C1.2. R1-I3	M	Objavljen javni razpis za dodatno zmogljivost vodika				1	Q2	2026	Objavljen je bil javni razpis za izgradnjo instalacije, ki bi z elektrolizo namestila 20 MW proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na vodik.
53	C1.2. R1-I3	T	Zgrajenih je bilo najmanj 6 polnilnih postaj za vodik za avtomobile, avtobuse in težka vozila.		številka	0	6	Q2	2026	Do 2Q/2026 vsaj 6 polnilnic za vodik, ki so zgrajene za avtomobile, avtobuse in težka tovorna vozila. Polnilnice bi temeljile na najmanj 100 kg vodika in bi lahko po potrebi povečale zmogljivosti.
54	C1.2. R1-I3	M	Pilotna naložba za zajemanje in geološko shranjevanje ogljikovega dioksida je končana in v celoti operativna z zmogljivostjo 190 000 ton CO2/leto		številka	0	1	Q2	2026	Zajemanje in geološko shranjevanje ogljika bo nameščeno poleg petrokemične industrijske naprave v Kutini. Njegova zmogljivost bo znašala 190000 ton CO2 na leto, s shranjevanjem skupno 5 milijonov ton CO2. Ne sme se uporabljati v tehnološke namene, prav tako ne sme biti nobenih objektov in naprav in vzornikov; opreme, izdelane za izboljšano pridobivanje nafte (EOR) in povečano proizvodnjo nafte. Vsako morebitno črpanje nafte ali plina je omejeno na nujne potrebe po uravnavanju tlaka in zagotavljanju varnosti območij shranjevanja, vsako tako črpanje pa se izvede le, če je nujno potrebno za zagotovitev varnega shranjevanja CO2. CO2 s kakršnim koli oljem ali plinom, ki ga je mogoče ekstrahirati, je treba ločiti in dovajati nazaj za trajno shranjevanje. Merila za podzemno trajno geološko shranjevanje CO2 • Opredelitev in ocena morebitnih prostorov za shranjevanje in okoliškega območja ali raziskovanje v smislu člena 3(8) Direktive 2009/31/ES, da se ugotovi, ali je geološka formacija primerna za uporabo kot območje shranjevanja CO2. • Za obratovanje podzemnih geoloških območij shranjevanja CO2, vključno z obveznostmi zaprtja in po zaprtju: a) se izvajajo ustrezni sistemi za odkrivanje uhajanja, da se prepreči izpust med delovanjem; b) vzpostavljen je načrt spremljanja naprav za vbrizgavanje, prostorov za shranjevanje in po potrebi okoliškega okolja, pri čemer pristojni nacionalni organ redno preverja poročila. Pri raziskovanju in obratovanju območij shranjevanja v Uniji je dejavnost v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Za raziskovanje in upravljanje območij shranjevanja v tretjih državah je dejavnost v skladu s standardom ISO 27914:2017 za geološko shranjevanje CO2.
55	C1.2. R1-I4	M	Sprejeti načrt za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu	Začetek veljavnosti načrta in programa za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu				Q4	2023	Načrt za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu začne veljati. Načrt določa politiko za spodbujanje proizvodnje in uporabe naprednih biogoriv v prometu v Republiki Hrvaški. Načrt vključuje stalno pregledovanje in ocenjevanje stanja na trgu biogoriv, nove poslovne modele, zainteresirane strani, ukrepe za spodbujanje večje proizvodnje in uporabe naprednih biogoriv v prometu.
56	C1.2. R1-I4	M	Gradbeno dovoljenje za gradnjo biorafinerij in pilotne naložbe v zajemanje in geološko shranjevanje ogljika (CCS)	Gradbeno dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za gradbeništvo				Q4	2024	Po presoji vplivov na okolje in študiji izvedljivosti biorafinerij ter naložb v zajemanje in geološko shranjevanje ogljika, vključno z oceno potresnih tveganj, je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Presoja vplivov na okolje se izvede v skladu s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter s preverjanjem in/ali ustrezno presojo v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih. Predložijo se dokazi, da projekt nima pomembnega vpliva na celovitost zadevnih območij Natura 000.
57	C1.2. R1-I4	T	Zgrajena in delujoča biorafinerija		številka	0	1	Q2	2026	Zgrajena in operativna biorafinerija z letno proizvodno zmogljivostjo 55 000 ton naprednega bioetanola. Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Predložijo se dokazi, da projekt nima znatnega vpliva na onesnaženost zraka, onesnaževanje tal in biotsko raznovrstnost (zaradi intenzivnega gojenja Miscanthusa).
58	C1.2. R1-I4	T	Pilotna naložba v zajemanje in geološko shranjevanje ogljika (CCS) se zaključi in v celoti deluje z zmogljivostjo 52 000 ton CO2 na leto.		številka	0	1	Q2	2026	Dokončan in delujoč projekt zajemanja in geološkega shranjevanja ogljikovega dioksida z zmogljivostjo letnega shranjevanja 52 000 ton CO2 na leto. Nameščen bo poleg obrata za biorafinerije s skupno zmogljivostjo shranjevanja 6 milijonov ton CO2. Ne sme se uporabljati v tehnološke namene, prav tako ne sme biti nobenih objektov in naprav in vzornikov; opreme, izdelane za izboljšano pridobivanje nafte (EOR) in povečano proizvodnjo nafte. Vsako morebitno črpanje nafte ali plina je omejeno na nujne potrebe po uravnavanju tlaka in zagotavljanju varnosti območij shranjevanja, vsako tako črpanje pa se izvede le, če je nujno potrebno za zagotovitev varnega shranjevanja CO2. CO2 s kakršnim koli oljem ali plinom, ki ga je mogoče ekstrahirati, je treba ločiti in dovajati nazaj za trajno shranjevanje. Merila za podzemno trajno geološko shranjevanje CO2 • Opredelitev in ocena morebitnih prostorov za shranjevanje in okoliškega območja ali raziskovanje v smislu člena 3(8) Direktive 2009/31/ES, da se ugotovi, ali je geološka formacija primerna za uporabo kot območje shranjevanja CO2. • Za obratovanje podzemnih geoloških območij shranjevanja CO2, vključno z obveznostmi zaprtja in po zaprtju: a) se izvajajo ustrezni sistemi za odkrivanje uhajanja, da se prepreči izpust med delovanjem; b) vzpostavljen je načrt spremljanja naprav za vbrizgavanje, prostorov za shranjevanje in po potrebi okoliškega okolja, pri čemer pristojni nacionalni organ redno preverja poročila. Pri raziskovanju in obratovanju območij shranjevanja v Uniji je dejavnost v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Pri raziskovanju in obratovanju območij shranjevanja v tretjih državah je dejavnost v skladu s standardom ISO 27914:2017 za geološko shranjevanje CO2.

C. KOMPONENTA 1,3: IZBOLJŠANJE GOSPODARJENJA Z VODAMI IN RAVNANJA Z ODPADKI

Cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k ohranjanju okolja, ohranjanju biotske raznovrstnosti in prilagajanju podnebnim spremembam ter s tem ustvariti pogoje za krepitev ekološke, socialne in ekonomske odpornosti.

Načrtovane naložbe v okviru komponente 1.3 so namenjene zmanjšanju naložbene vrzeli v vodnem sektorju in sektorju ravnanja z odpadki, ki je ocenjena na skoraj 7 % BDP Hrvaške v letu 2019. Naložbe se podprejo z reformami za konsolidacijo vodnega sektorja in izboljšanje upravljanja voda na Hrvaškem. Poleg tega se sprejmejo nova zakonodaja o odpadkih in načrti ravnanja z odpadki za spodbujanje krožnega gospodarstva v skladu z novim akcijskim načrtom EU za krožno gospodarstvo.

Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Hrvaško v letih 2019 in 2020, o potrebi po „usmerjenju naložbene politike na [...] okoljsko infrastrukturo ob upoštevanju regionalnih razlik“ (priporočilo za posamezno državo 3, 2019) in k „usmerjenju naložb v zeleni [...] prehod, zlasti na okoljsko infrastrukturo“ (priporočilo za posamezno državo 3, 2020).

C.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C1.3 R1 - Izvajanje programa upravljanja voda

Cilj te reforme je odpraviti razdrobljenost javnih ponudnikov vode na Hrvaškem. Njen cilj je utrditi in zmanjšati število ponudnikov vode, da bi se izboljšala njihova učinkovitost in upravljanje. Ta reforma uvaja sistem primerjalnih analiz za spremljanje operativne in finančne uspešnosti ponudnikov storitev za rabo vode ter poročanje o njej in prispeva k izboljšanju dolgoročne trajnosti naložb v infrastrukturo.

Ta reforma se izvede z začetkom veljavnosti sprememb štirih statutov:

-uredba o območjih storitev,

-uredba o oceni učinkovitosti upravljavcev vode, vključno z vzpostavitvijo sistema primerjalne analize

-Uredbo o metodologiji za določanje cen storitev za rabo vode in

-uredba o posebnih pogojih za zagotavljanje storitev za rabo vode.

Reforma vključuje razvoj večletnega naložbenega programa za vodo in infrastrukturo za odpadno vodo, da se zagotovi usklajeno izvajanje naložb C1,3 R1-I1 in C1,3 R1-I2 ter dopolnjevanje z drugimi finančnimi sredstvi EU.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C.1.3 R1-I1 - Program razvoja javnih odplak

Cilj te naložbe je doseči prenovo in sanacijo 775 km javnih kanalizacijskih omrežij; Ter izgradnjo in začetkom obratovanja 12 čistilnih naprav za odpadne vode, da se dodatnemu 12 % prebivalstva zagotovi dostop do ustreznega čiščenja odpadne vode.

Naložba financira naslednja dva podukrepa:

-Izboljšanje javne kanalizacijske infrastrukture, vključno z nakupom opreme, vzpostavitvijo nadzornega upravljanja in geografskih informacijskih sistemov ter nadzorom del. Financiranje zagotavlja Sklad za okrevanje in odpornost skupaj z upravičenci projekta, resornim ministrstvom in nacionalnim podjetjem za oskrbo z vodo, hrvaškimi vodnimi viri.

-Posodobitve ciljnih delov kanalizacijskega sistema, vključno z razširitvijo in obnovo delov kanalizacijskega omrežja. Del sredstev se nameni posebej za razvoj podeželskih območij, kjer kakovost storitev za rabo vode zaostaja za nacionalnim povprečjem. Financiranje se zagotovi iz instrumenta za okrevanje in odpornost skupaj z upravičencem in hrvaškimi vodami.

Te naložbe se izvajajo z nepovratnimi sredstvi občinam, pri čemer imajo prednost zreli projekti. V naložbenem programu za razvoj infrastrukture za vodo in odpadno vodo (reforma C1.3 R1) se določi prednostna razvrstitev projektov in uporaba katerega koli drugega financiranja, tudi iz programov Unije.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C.1.3 R1-I2 - Program razvoja javne oskrbe z vodo

Cilj te naložbe je doseči prenovo in sanacijo 956 km javnih vodovodnih omrežij na Hrvaškem, da se izboljša oskrba s pitno vodo in zmanjšajo izgube vode. Naložba vključuje opremljanje 526 območij odvzema vode s potrebno opremo za zagotavljanje sledenja in racionalne rabe vodnih virov. Ta naložba je predvidena za vzpostavitev dostopa do pitne vode prek izboljšanih sistemov javne oskrbe z vodo za približno 45 000 ljudi, hkrati pa zmanjšanje izgub vode v javnih sistemih oskrbe z vodo, ki jih podpira RRF, za 25 %. Na nacionalni ravni se izgube vode zmanjšajo za 7 %.

Ta naložba je sestavljena iz dveh podukrepov:

-Nakup in namestitev merilnih naprav za odvzem vode. Financiranje se zagotovi iz instrumenta za okrevanje in odpornost skupaj s hrvaškimi vodami.

-Razvoj oskrbe z vodo na Hrvaškem, vključno s sanacijo omrežij za oskrbo z vodo na podeželskih, gorskih in demografsko prikrajšanih območjih. Financiranje se zagotovi iz instrumenta za okrevanje in odpornost skupaj z upravičencem in hrvaškimi vodami.

Ta naložba se izvaja z nepovratnimi sredstvi občinam. V naložbenem programu za razvoj infrastrukture za vodo in odpadno vodo, opredeljenem v reformi C1,3 R1, se določi prednostna razvrstitev projektov in uporaba katerega koli drugega financiranja, tudi iz programov Unije.

Naložba vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali indeks uhajanja infrastrukture (ILI) ≤ 1,5 ter obnovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali zmanjša iztekanje za več kot 20 %.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C.1.3 R1-I3 - Program zmanjševanja tveganja nesreč

Cilj te naložbe je izboljšati ukrepe za zaščito pred poplavami za 20 000 prebivalcev Hrvaške, pri tem pa dati prednost naravnim rešitvam s ponovno oživljanjem vodotokov, povezovanjem zapuščenih rokavov in ustvarjanjem sekundarnih mokrišč ter odstranjevanjem invazivnih vrst.

Ta naložba vključuje dva podukrepa:

-Program zmanjševanja poplavne ogroženosti bo osredotočen na zmanjšanje tveganja poplav v največjih hrvaških rekah v Podonavju. Ukrepi za zaščito pred poplavami bodo vključevali obrambne nasipe s širokimi poplavnimi območji vzdolž vodotokov v skladu z naravnimi rešitvami in načelom „povzročiti prostor za reke“.

-Oživitev sladkovodnih sistemov, vključno z obnovo in zaščito rečnega območja Mirna, Vranskega jezera in Trakoscan jezera, ter odstranjevanje invazivnih vrst v zaščitenem delti Nerevice.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma C1.3 R2. — Izvajanje trajnostnega ravnanja z odpadki.

Cilj te reforme je oblikovati nov pravni okvir za lažje preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo ponovno uporabo in recikliranje, da bi pospešili prehod na krožno gospodarstvo. Reforma vključuje začetek veljavnosti novega zakona o ravnanju z odpadki z namenom zmanjšanja deleža mešanih komunalnih odpadkov in uvedbo pristopa ekološke modulacije za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca.

Ta reforma vključuje sprejetje dveh načrtov ravnanja z odpadki za obdobji 2017-2022 in 2023-2029.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C1.3 R2-I1 - Program za zmanjšanje odstranjevanja odpadkov

Cilj te naložbe je zagotoviti potrebno infrastrukturo za zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih in spodbujanje recikliranja, vključno z gradnjo in opremljanjem obratov za ločevanje ločeno zbranih komunalnih odpadkov, objektov za ločeno zbrane biološke odpadke, zbirnih objektov in obratov za recikliranje gradbenih odpadkov ter vzpostavitev centrov za ponovno uporabo. Ta naložba naj bi do 30. junija 2026 zmanjšala delež komunalnih odpadkov, poslanih na odlagališča, za 30 %.

Te naložbe se izvajajo z nepovratnimi sredstvi za občine in podjetja prek javnega razpisa in s prednostno razvrstitvijo zrelih projektov. Naložbeni program za ločeno zbiranje in recikliranje, opredeljen v reformi C1,3 R2, določa uporabo vseh drugih sredstev, tudi iz programov Unije.

Razpis bo upravljalo ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, financiranje pa bo zagotovil instrument za okrevanje in odpornost skupaj z občinami upravičenkami.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C.1.3 R2-I2 - Program sanacije zaprtih odlagališč in območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki

Cilj te naložbe je sanacija desetih zaprtih odlagališč v okrožju Istria, okrožju Lika-Senj, Šibeniško-kninskem okrožju in Koprivnica-Križevačka, da se prepreči nadaljnje onesnaževanje zraka, tal in vode. Program sanacije vključuje ukrepe za odstranjevanje in obdelavo odpadkov in sanacijo tal ter sanacijo območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki, v skladu z merili iz Direktive 1999/31/ES,

Ta naložba se izvede z nepovratnimi sredstvi občinam, ki so pristojne za upravljanje in spremljanje odlagališč na podlagi javnega razpisa. Razpis bo upravljalo ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter sklad za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, financiranje pa bo zagotovil instrument za okrevanje in odpornost skupaj z občinami upravičenkami.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

C.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Q	Leto
59	C1.3. R1	M	Sprejetje večletnega gradbenega programa za čiščenje odpadnih voda in komunalne odpadne vode	Objava večletnega programa gradnje vode in odpadnih voda				Q4	2021	Vlada Republike Hrvaške sprejme večletni program gradnje vode in odpadnih voda, ki zajema potrebne naložbe, vključno s prednostno razvrstitvijo, da se izpolnijo zahteve direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Načrt vključuje tudi oceno tveganj in blažilnih ukrepov.
60	C1.3. R1	M	Spremembe pravnega okvira v vodnem sektorju	Začetek veljavnosti štirih pravnih sprememb: Uredba o območjih storitev; II) uredba o ocenjevanju uspešnosti upravljavcev vode; III) uredba o metodologijo za določanje cen storitev za rabo vode; IV) uredba o posebnih pogojih za zagotavljanje storitev za rabo vode, ki bo reformirala javne upravljavce vode;				Q4	2022	Uredba o območjih storitev, uredba o oceni učinkovitosti upravljavcev vode, uredba o metodologiji za določanje cen storitev za rabo vode in uredba o posebnih pogojih za zagotavljanje storitev za rabo vode se spremenijo, da se vzpostavi pravni predpogoj za konsolidacijo upravljavcev vode. Uredba o oceni učinkovitosti upravljavcev vode vključuje tudi pravno podlago za vzpostavitev obveznega sistema primerjalnih analiz za komunalna podjetja, ki je javno dostopen, in za zagotovitev, da so javnosti na voljo vsaj povzetki letnih revidiranih poročil komunalnih podjetij.
61	C1.3. R1	T	Vključevanje ponudnikov storitev oskrbe z vodo		številka	200	40	Q4	2023	Vključitev obstoječih 200 javnih dobaviteljev v 40, v skladu z načelom enega dobavitelja vode na storitveno področje
62	C1.3. R1	T	Zmanjšanje izgub v javnih sistemih oskrbe z vodo		% (odstotek)	44	37	Q2	2026	Zmanjšanje izgub za vsaj 7 % na nacionalni ravni se nanaša na odstotek zmanjšanja izgub v javnih sistemih oskrbe z vodo, ki ga podpirajo naložbe v okviru sklada RRF.
63	C1.3. R1-I1	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje		številka	0	115	Q2	2022	Zgrajenih ali obnovljenih najmanj 115 km javnega kanalizacijskega omrežja Naložba zagotavlja skladnost z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode na tematskih območjih v skladu z večletnim programom gradnje vode in odpadnih voda.
64	C1.3. R1-I1	T	Naročila gradenj, sklenjena za infrastrukturne projekte za odpadne vode		številka	0	60	Q4	2023	Za infrastrukturne projekte za odpadne vode, povezane s pogodbami, ki jih je treba oddati do konca leta 2023, se podpiše najmanj 60 pogodb za gradnje. Presoja vplivov na okolje se izvede v skladu s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter s preverjanjem in/ali ustrezno presojo v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih. Predložijo se dokazi, da projekt nima pomembnega vpliva na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
65	C1.3. R1-I1	T	Zgrajene in delujoče čistilne naprave odpadnih voda		številka	0	12	Q4	2025	Vsaj 12 čistilnih naprav za odpadne vode se nadgradi ali zgradi in obratuje. Naložba bo zagotovila skladnost z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode na tematskih območjih v skladu z večletnim programom gradnje vode in odpadnih voda.
66	C1.3. R1-I1	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje		številka	0	775	Q4	2025	Zgrajenih ali obnovljenih najmanj 775 km javnega kanalizacijskega omrežja Naložba zagotavlja skladnost z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode na tematskih območjih v skladu z večletnim sporazumom o gradnji vode in odpadnih voda.
67	C1.3. R1-I1	T	Prebivalci, deležni boljšega dostopa do izboljšanega sistema za čiščenje odpadne vode		številka	0	200 000	Q2	2026	Število prebivalcev, katerih odpadno vodo se dovaja v čistilno napravo skozi vodne objekte zaradi povečanja zmogljivosti (razširitve) sistema za zbiranje in čiščenje odpadne vode, ki je bil zgrajen/zavarovan s projektom. To se nanaša na populacijo, ki pred tem ni bila priključena na javni drenažni sistem ali katere odpadna voda ni bila obdelana na ustrezni ravni. Vključuje tudi povečanje ravni čiščenja odpadne vode. Kazalnik se nanaša na populacijo, ki je dejansko (in ne potencialno) priključena na sistem za čiščenje odpadne vode.
68	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje		številka	0	226	Q2	2022	Zgrajenih ali obnovljenih najmanj 226 km javnega vodovodnega omrežja. Naložba vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali indeks uhajanja infrastrukture (ILI) ≤ 1,5 ter obnovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali zmanjša iztekanje za več kot 20 %.
69	C1.3. R1-I2	T	Naprave za merjenje vode, nameščene na mestih odvzema vode		številka	0	526	Q4	2022	Najmanj 526 merilnih naprav, nameščenih na mestih odvzema vode, za merjenje količine vode
70	C1.3. R1-I2	T	Naročila gradenj, oddana za projekte oskrbe z vodo		številka	0	100	Q4	2023	Število podpisanih naročil gradenj za vodne projekte se nanaša na naročila, ki jih je treba oddati do konca leta 2023. Presoja vplivov na okolje se izvede v skladu s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter s preverjanjem in/ali ustrezno presojo v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih. Predložijo se dokazi, da projekt nima pomembnega vpliva na celovitost zadevnih območij Natura 000.
71	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje		številka	0	673	Q4	2023	Zgrajenih ali obnovljenih najmanj 673 km javnega vodovodnega omrežja. Naložba vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali indeks uhajanja infrastrukture (ILI) ≤ 1,5 ter obnovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali zmanjša iztekanje za več kot 20 %.
72	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje		številka	0	956	Q4	2025	Zgrajenih ali obnovljenih najmanj 956 km javnega vodovodnega omrežja. Naložba vključuje izgradnjo sistemov za oskrbo s pitno vodo s povprečno porabo energije ≤ 0,5 kWh ali indeks uhajanja infrastrukture (ILI) ≤ 1,5 ter obnovo obstoječih sistemov za oskrbo s pitno vodo, da se povprečna poraba energije zmanjša za več kot 20 % ali zmanjša iztekanje za več kot 20 %.
73	C1.3. R1-I2	T	Prebivalstvo z izboljšanim dostopom do oskrbe z vodo		številka	0	45 000	Q2	2026	Vsaj 45 000 prebivalcev se prek javne oskrbe z vodo oskrbuje s pitno vodo zaradi nadgradenj in razširitev vodovodnega omrežja. To se nanaša na populacijo, ki pred tem ni bila priključena na javni sistem oskrbe z vodo ali je imela neustrezno kakovost vode. Vključuje tudi prebivalce z izboljšano kakovostjo pitne vode. Kazalnik se nanaša na populacijo, ki je dejansko (in ne potencialno) priključena na javno oskrbo z vodo. To vključuje projekte obnove, vendar izključuje projekte, povezane z gradnjo/izboljšanjem namakalnih sistemov.
74	C1.3. R1-I3	T	Naročila gradenj, sklenjena za projekte varstva pred poplavami		številka	0	20	Q4	2022	Najmanj 20 naročil gradenj, sklenjenih za projekte v sektorju varstva pred poplavami, povezanih z naročili, ki jih je treba oddati do konca leta 2022. Razpisna merila se osredotočajo na ukrepe za rešitev, ki temeljijo na naravi, in zeleno infrastrukturo. Pogodbe zagotavljajo, da se bodo projekti izvajali v skladu s pravnim redom EU in okoljskimi predpisi ter prilogami k Delegirani uredbi Komisije (C(2021)2800 final) o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852. Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Vse dejavnosti so v skladu z zahtevami zakonodaje EU o vodah, kakor je vključena v hrvaško zakonodajo. Presoja vplivov na okolje se izvede v skladu s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU ter s preverjanjem in/ali ustrezno presojo v skladu s členom 6(3) direktive o habitatih. Predložijo se dokazi, da projekt nima pomembnega vpliva na celovitost zadevnih območij Natura 000.
75	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene strukture za zaščito pred poplavami		številka	0	13	Q4	2022	Vsaj 13 km objektov za zaščito pred poplavami, zgrajenih za zaščito pred škodljivimi vplivi vode;
76	C1.3. R1-I3	T	Obnovljeni vodotoki		številka	0	2	Q4	2022	Vsaj 2 km obnovljenih vodotokov, vključno s ponovno oživljanjem opuščenih rokavov, stalnim stikom z rekami in rokavi ter naložbami v s tem povezano infrastrukturo
77	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene strukture za zaščito pred poplavami		številka	0	65	Q4	2023	Najmanj 65 km objektov za zaščito pred poplavami, zgrajenih za zaščito pred škodljivimi vplivi vode;
78	C1.3. R1-I3	T	Obnovljeni vodotoki		številka	0	16	Q4	2024	Najmanj 16 km obnovljenih vodotokov, vključno s ponovno oživitvijo opuščenih rokavov, stalnim stikom z rekami in rokavi ter naložbami v s tem povezano infrastrukturo
79	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene strukture za zaščito pred poplavami		številka	0	77	Q4	2025	Vsaj 77 km objektov za zaščito pred poplavami, zgrajenih za zaščito pred škodljivimi vplivi vode;
80	C1.3. R1-I3	T	Prebivalci, za katere veljajo izboljšani ukrepi za zaščito pred poplavami		številka	0	20 000	Q2	2026	Vsaj 20 000 prebivalcev je deležnih izboljšanih ukrepov za zaščito pred poplavami
81	C1.3. R2	M	Sprejetje Zakona o ravnanju z odpadki	Začetek veljavnosti Zakona o ravnanju z odpadki				Q3	2021	Novi zakon o ravnanju z odpadki ureja preprečevanje nastajanja odpadkov, pripravo za ponovno uporabo in recikliranje v skladu s konceptom krožnega gospodarstva in evropskim zelenim dogovorom. Zakon bo vključeval posebne ukrepe v podporo krožnemu gospodarstvu, tj. razvoj časovnega načrta za krožno gospodarstvo, sheme razširjene odgovornosti proizvajalca in sheme „plačaj, kot da plačate“. Zakon bo obravnaval vsa priporočila Komisije iz poročila o zgodnjem opozorilu za Hrvaško za leto 2018.
82	C1.3. R2	M	Revizija načrta Republike Hrvaške za ravnanje z odpadki za obdobje 2017-2022	Objava sprememb načrta ravnanja z odpadki Republike Hrvaške za obdobje 2017-2022 v Uradnem listu Republike Hrvaške				Q4	2021	Sprejetje in objava revidiranega hrvaškega načrta ravnanja z odpadki za obdobje 2017-2022 v skladu z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo po javnih posvetovanjih. Revidirani načrt določa cilj 50 % za recikliranje, sortiranje, ponovno uporabo in popravilo odpadkov do leta 2022 ter ločen cilj za zbiranje in recikliranje bioloških odpadkov. Vključuje tudi posebne ukrepe za spodbujanje ambicij lokalnih in regionalnih enot, kot so komunikacijski ukrepi za zagotovitev učinkovitega ločenega zbiranja podatkov pri viru ali digitalni vidiki. Načrt vključuje oceno trenutnega stanja, obstoječe sisteme zbiranja in oceno naložbene vrzeli za zaprtje odlagališč. Zagotovi prednostni seznam načrtovanih naložb v ravnanje z odpadki, zmogljivosti prihodnjih obratov za obdelavo odpadkov ter informacije o tem, kako se bodo določile prihodnje lokacije. V načrtu se preuči tudi podpora krepitvi zmogljivosti za izvajanje infrastrukturnih projektov.
83	C1.3. R2	M	Sprejetje načrta Republike Hrvaške za ravnanje z odpadki za obdobje 2023-2029	Objava hrvaškega načrta ravnanja z odpadki za obdobje 2023-2029 v Uradnem listu Republike Hrvaške				Q4	2022	Sprejetje in objava hrvaškega načrta ravnanja z odpadki za obdobje 2023-2029 v povezavi z novimi cilji iz zakona o ravnanju z odpadki in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo po javnih posvetovanjih. Načrt določa cilj vsaj 55 % za recikliranje, sortiranje, ponovno uporabo in popravilo odpadkov do leta 2025 ter cilj zbiranja in recikliranja bioloških odpadkov.
84	C1.3. R2-I1	T	Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, poslanih v odstranjevanje (49 %)		% (odstotek)	66	49	Q4	2022	Delež komunalnih odpadkov, poslanih v odstranjevanje, se zmanjša na 49 % zaradi naložb v infrastrukturo za zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih, vključno z vzpostavitvijo centrov za ponovno uporabo, gradnjo obratov za sortiranje ločeno zbranih komunalnih odpadkov, gradnjo obratov za biološko obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov, gradnjo in opremo zbirnih objektov in skladišč za recikliranje gradbenih odpadkov, nakupom opreme za ločeno zbiranje koristnih frakcij komunalnih odpadkov.
85	C1.3. R2-I1	T	Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, poslanih v odstranjevanje (41 %)		% (odstotek)	66	41	Q4	2024	Delež komunalnih odpadkov, poslanih v odstranjevanje, se zmanjša na 41 % zaradi naložb v infrastrukturo za zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih, vključno z vzpostavitvijo centrov za ponovno uporabo, gradnjo obratov za sortiranje ločeno zbranih komunalnih odpadkov, gradnjo obratov za biološko obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov, gradnjo in opremo zbirnih objektov in skladišč za recikliranje gradbenih odpadkov, nakupom opreme za ločeno zbiranje koristnih frakcij komunalnih odpadkov.
86	C1.3. R2-I1	T	Zgrajeni objekti za sortiranje		številka	0	6	Q3	2025	Vsaj 6 objektov za sortiranje, zgrajenih in delujočih v sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki. Predložijo se dokazi o skladnosti s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU.
87	C1.3. R2-I1	T	Zgrajeni objekti za ločeno obdelavo zbranih bioloških odpadkov		številka	0	7	Q3	2025	Zgrajenih in delujočih najmanj 7 objektov za obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov. Predložijo se dokazi o skladnosti s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU.
88	C1.3. R2-I1	T	Funkcionalno nepremično/mobilno mesto za sortiranje odpadkov		številka	0	20	Q3	2025	Vsaj 20 stalnih/mobilnih mest za sortiranje odpadkov, ki so bila kupljena in obratujejo, predvsem v obalnih in otoških občinah. Predložijo se dokazi o skladnosti s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU.
89	C1.3. R2-I1	T	Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, poslanih v odstranjevanje (30 %)		% (odstotek)	66	30	Q2	2026	Delež komunalnih odpadkov, poslanih v odstranjevanje, se zmanjša na 30 % zaradi naložb v infrastrukturo za zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališčih, vključno z vzpostavitvijo centrov za ponovno uporabo, gradnjo obratov za sortiranje ločeno zbranih komunalnih odpadkov, gradnjo obratov za biološko obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov, gradnjo in opremo zbirnih objektov in skladišč za recikliranje gradbenih odpadkov, nakupom opreme za ločeno zbiranje koristnih frakcij komunalnih odpadkov.
90	C1.3. R2-I2	T	Sanacija zaprtih odlagališč		številka	0	10	Q2	2026	Vsaj 10 očiščenih odlagališč/mest. Naložbe zajemajo sanacijo zaprtih odlagališč, ki jih je treba sanirati tako, da izpolnjujejo merila iz Direktive 1999/31/ES, ter sanacijo območij, onesnaženih z nevarnimi odpadki, vključno, med drugim, z dejavnostmi odstranjevanja in obdelave odpadkov ter sanacijo tal.

D. KOMPONENTA 1,4: RAZVOJ KONKURENČNEGA, ENERGETSKO TRAJNOSTNEGA IN UČINKOVITEGA PROMETNEGA SISTEMA

Prometni sektor je eden od glavnih onesnaževalcev s toplogrednimi plini na Hrvaškem, ki so leta 2018 predstavljali 27 % vseh emisij, od tega je cestni potniški promet predstavljal 71,6 %, cestni tovorni promet 24,7 %, železniški promet 0,8 %, pomorski in rečni promet 2,4 %, domači zračni promet pa 0,5 %. Posodobitev obstoječe prometne infrastrukture z naložbami v okoljsko trajnostne, učinkovite, inovativne in konkurenčne vrste prometa naj bi imela ključno vlogo pri učinkovitem izvajanju zelenega in digitalnega prehoda.

Cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je razviti enotno prometno omrežje z razvito infrastrukturo za železniški in javni prevoz ter intermodalnostjo med različnimi načini prevoza, povečati delež osebnih avtomobilov na alternativna goriva, zmanjšati emisije toplogrednih plinov in okoljski odtis prometnega sektorja ter spodbujati trajnostno mobilnost ljudi in blaga.

Ta komponenta vključuje reforme in naložbe v vse načine prevoza (železniški, cestni, pomorski, zračni, javni mestni promet in promet po celinskih plovnih poteh) ter zajema vse regije Hrvaške.

Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavi priporočila za posamezno državo, naslovljenega na Hrvaško, „o potrebi po usmerjanju naložb v zeleni in digitalni prehod“ (priporočilo za posamezno državo 3, 2020) ter o trajnostnem mestnem in železniškem prometu (priporočilo za posamezno državo 3, 2019).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

D.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C1.4 R1 - Reforma sektorja cestnega prometa

Cilj reforme je zmanjšati stroške poslovanja podjetij, finančne obveznosti uskladiti z denarnimi tokovi, povečati varnost v cestnem prometu in s tem zmanjšati smrtnost v cestnem prometu. Pričakuje se, da bo uvedba novega sistema cestninjenja zmanjšala emisije toplogrednih plinov z odpravo ozkih grl in nevarnih mest na cestah. Kot del te reforme se zakonodaja, ki ureja cestni sektor, posodobi z začetkom veljavnosti spremembe zakona o cestah.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R1-I1 - Elektronski cestninski sistem

Cilj naložbe je uvedba novega elektronskega cestninskega sistema za izboljšanje cestninskega sistema za avtoceste, ki jih upravlja hrvaška avtocesta Ltd. Uporabnikom se dovoli potovanje, ne da bi se morali ustaviti na cestninskih postajah, kar naj bi pozitivno vplivalo na cestne zastoje, varstvo okolja in varnost v cestnem prometu. Naložba vključuje ukrepe za reševanje tehničnih težav, ki izhajajo iz zastarelosti sedanjega cestninskega sistema, in za zagotovitev, da bo novi cestninski sistem interoperabilen z obstoječimi sistemi elektronskega cestninjenja v EU.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R1-I2 - Izboljšanje sistema uveljavljanja pravic invalidov na področju mobilnosti

Namen naložbe je invalidom omogočiti hitrejše in lažje uveljavljanje njihovih pravic na področju mobilnosti z uvedbo enotnega dokumenta za invalide, ki jim omogoča uveljavljanje vseh pravic do mobilnosti, poenostaviti upravno okolje za končne uporabnike digitalnih javnih storitev na področju mobilnosti in izboljšati dostop invalidov do digitalnih javnih storitev. Namen naložbe je tudi okrepiti varstvo osebnih podatkov uporabnikov in uskladiti prakse odločanja, ki vplivajo na pravice invalidov na področju mobilnosti. Pričakuje se, da bo naložba državnim institucijam omogočila lažje in celovitejše spremljanje pridobljenih pravic in zagotovitev učinkovitega javnega dostopa do vseh podatkov. Pričakuje se, da bo naložba znižala stroške dela zaposlenih v državnih in lokalnih storitvah za 15 % do 35 %.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C1.4 R1-I3 - Nacionalni sistem za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov o cestnem prevozu (NSCP)

Cilj naložbe je vzpostaviti nacionalni sistem za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov o cestnem prometu (NSCP) in izvajati Uredbo (EU) 2020/1056 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (uredba eFTI), ki naj bi po pričakovanjih privedla do znatnega zmanjšanja upravnih stroškov, izboljšanja zmogljivosti pristojnih organov za izvrševanje ter povečanja učinkovitosti in trajnosti prometa. V skladu z določbami uredbe eFTI se nacionalna služba za stike ustrezno posodobi po sprejetju tehničnih specifikacij eFTI. Naložba naj bi prispevala k učinkovitejšemu spremljanju cestnega prometa in zmanjšanju prometnih zastojev s pozitivnim vplivom na okoljske dejavnike.

Naložba se zaključi do 31. maja 2026.

Naložba C1.4 R1-I4 - Sistem poročanja za cestni potniški in tovorni promet

Cilj naložbe je povečati varnost v cestnem prometu z vzpostavitvijo funkcionalnega nadzornega sistema za cestni potniški in tovorni promet. Nadzorni sistem za poročanje povezuje podatke iz centralnega sistema za obdelavo tahografov (SOTAH) ter nacionalne evidence tahografskih kartic in z njimi povezanih zapisov, za katere je odgovorno Ministrstvo Republike Hrvaške za morje, promet in infrastrukturo, ter prispeva k digitalizaciji v hrvaškem prometnem sektorju.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C1.4 R1-I5 - Spremljanje prevoza nevarnega blaga po cesti (e-ADR)

Namen naložbe je zagotoviti podlago za izboljšanje in razvoj sistema za cestni prevoz nevarnega blaga (e-ADR) z njegovo digitalizacijo. Naložba vključuje vzpostavitev informacijske rešitve za spremljanje prevoza nevarnega blaga v realnem času z uvedbo elektronskih prevoznih dovoljenj in elektronskih tovornih listov ter uporabo tehnologije iskanja in sledenja. Naložba je skladna z vsemi zahtevami ustrezne nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU, zlasti Uredbe (EU) 2020/1056 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (eFTI) ter njenih izvedbenih in delegiranih aktov, ter vključuje pravno, organizacijsko in semantično interoperabilnost v nacionalni zakonodajni okvir.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Reforma C1.4 R2 - Reforma železniškega sektorja

Cilj reforme je povečati konkurenčnost in učinkovitost železniškega sektorja, da se zagotovijo boljše storitve za potnike in stranke v tovornem prometu ter poveča gospodarska konkurenčnost Hrvaške. V podporo reformi bo hrvaška vlada do 30. junija 2021 sprejela pismo o sektorski politiki za železniški sektor, v katerem bo predstavila nadaljnje korake na ključnih področjih, povezanih z reformo in modernizacijo železniškega sektorja, ter določila izvedbene načrte za vlado in železniška podjetja, vključno s podrobnimi ukrepi in ukrepi v zvezi z:

·Upravljanje sektorja;

·Upravljanje železniških družb in dejavnosti;

·Sektorske naložbe in načrtovanje financiranja;

·Razvoj znanja, tehnologij in spretnosti v železniškem sektorju.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R2-I1 - Obnova obstoječega in gradnja drugega tira železniškega odseka Dugo Selo-Novska, pododdelek Kutina-Novska (faza D)

Cilj naložbe je nadgraditi in prenoviti obstoječi in zgraditi drugi tir, skupaj 22 km, na železniškem odseku Dugo Selo-Novska, pododdelek Kutina-Novska, z namenom izgradnje dvotirne elektrificirane proge vzdolž celotnega nekdanjega vseevropskega koridorja X (RH1), ki se nahaja tudi na jedrnem omrežju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in na železniškem koridorju Alpe-Western Balkan. Izvajanje te naložbe prispeva k temu, da se celotni odsek koridorja RH1, ki prečka Hrvaško, podvoji in elektrificira v skladu s tehničnimi standardi za interoperabilnost železniškega sistema TEN-T.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C1.4 R2-I2 - Posodobitev železniške proge M604 Oštarije - Knin - Split

Cilj naložbe je rekonstrukcija postaj in namestitev naprav za elektronsko signalizacijo na železniški progi Oštarije-Knin-Split, na odseku Knin (izključeno) - Split (vključeno), kar omogoča vzpostavitev t. i. medsebojne odvisnosti in centralnega upravljanja prometa, kar bo povečalo zmogljivost in hitrost obratovanja. Proga je del celovitega omrežja TEN-T.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R2-I3 - Odpravljanje „ozkih grl“ na železniški infrastrukturi

Cilj naložbe je odpraviti ozka grla v hrvaškem železniškem omrežju, ki naj bi po pričakovanjih povečalo hitrost obratovanja, izboljšalo varnost na železnici in izboljšalo železniška omrežja. Ukrep zajema gradnjo, obnovo in obnovo mostov, viaduktov, vrhov in potaknjencev na hrvaškem železniškem omrežju. S tem se odpravijo ozka grla, ki jih predstavljajo objekti, stari od 50 do 77 let. Večina prog, povezanih s to naložbo, je del celovitega omrežja TEN-T.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R2-I4 - Posodobitev Zagreba Kustošije - Zagreb ZK - Zagreb GK

Cilj naložbe je posodobiti železniški odsek Zagreba Kustošija - Zagreb Zapadni kolodvor - Zagreb Glavni kolodvor, izboljšati kakovost in razpoložljivost lokalnega in regionalnega železniškega potniškega prometa, bolje vključiti železnice v sistem javnega prevoza mesta Zagreb ter povečati delež železniškega in lokalnega javnega prevoza na širšem območju Zagreba. Projekt prispeva k doseganju cilja dokončanja osrednjega omrežja TEN-T do 31. decembra 2030.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R2-I5 - Nadomestitev zavornih ploščic tovornih vagonov za zmanjšanje hrupa

Cilj naložbe je izboljšati obstoječa vozna sredstva prevoznikov tovora in lastnikov vagonov, ki uporabljajo hrvaško železniško omrežje, da bi zagotovili boljše storitve za končnega uporabnika in zmanjšali vpliv hrupa. To naj bi prispevalo k hitrejšemu razvoju železniškega tovornega prometa in posredno k hitrejšemu prehodu s cestnega prometa na železnico. Z naložbo se zagotovi nakup in namestitev elementov za zmanjšanje hrupa, kot so sodobne sestavljene zavorne ploščice, stroški priprave na namestitev, po potrebi vključno s stroški razgradnje in upravnimi stroški, povezanimi z naknadnim opremljanjem.

Naložba se zaključi do 31. maja 2026.

Naložba C1.4 R2-I6 - Uporaba zelenih tehnologij v železniškem potniškem prometu

Cilj naložbe je nabava dveh prototipov vlakov (BEMV) in motornega vlaka akumulatorjev (BEMV), ki bi lahko preprečila drage naložbe v elektrifikacijo prog in vzdrževanje voznega voda. Razvoj prototipov omogoča organizacijo železniškega potniškega prometa na neizključenih progah, ki uporabljajo sodobne električne vlake, zmanjšanje stroškov energije iz dizelskih motorjev, zmanjšanje vplivov hrupa in onesnaževanja, varovanje okolja, zmanjšanje obratovalnih stroškov vozil ter izboljšanje dostopnosti mest in regij.

Naložba vključuje razvoj, proizvodnjo, preskušanje tipa in pridobitev dovoljenja za upravljanje določenih prototipov BEMV in BMV ter šest stabilnih polnilnikov baterij na opredeljenih postajah, ki so sestavni del naložbe. Pričakuje se, da bo uvedba novih baterijskih potniških vlakov na neizključenih progah lahko postopoma nadomestila 60 dizelskih motornih vlakov, starejših od 40 let, kar bo prispevalo k zmanjšanju škodljivih emisij.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C1.4 R2-I7 - Posodobitev informacijskega in prodajnega sistema ter posodobitev vlakov s sistemom IT

Cilj naložbe je izboljšati kakovost železniških storitev s spodbujanjem in krepitvijo spletnih prodajnih poti, namestitvijo brezžičnih storitev na vlakih, posodobitvijo mobilnih terminalov, nadgradnjo tirnih vozil za potniški promet HŽ z namestitvijo sistema GPS, zagotavljanjem skladnosti s standardi IT in kibernetske varnosti ter nadgradnjo podatkovnega središča prodajnih sistemov ter nadgradnjo sistemov za izdajo vozovnic in informacij o potnikih na vlakih.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Reforma C1.4 R3 - reforma pomorske plovbe in celinske plovbe

Cilj reforme je razvoj trajnostnega in učinkovitega pomorskega prometa in prometa po celinskih plovnih poteh, ki bo prispeval k povečanju varnosti plovbe, zagotavljanju ponovne oživitve celinskih plovnih poti, izboljšanju prometne povezljivosti otokov in izboljšanju pristaniške infrastrukture, da se zmanjša negativni vpliv prometnega sektorja na okolje. V okviru te reforme začnejo veljati novi zakon o rednem in sezonskem obalnem prometu, novi zakon o pomorski domeni in morskih pristaniščih ter novi zakon o celinski plovbi in pristaniščih.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C1.4 R3-I1 - Program posodabljanja pristanišč, odprtih za javni promet

Namen naložbe je posodobiti pristaniško infrastrukturo, ki bo izboljšala kakovost javnega pomorskega prometa, sprejemne zmogljivosti ladij v rednem obalnem pomorskem prometu, okrepila varnost potnikov, povečala mobilnost, izboljšala splošno kakovost življenja in zagotovila trajnostno mobilnost. Naložba se izvede v skladu z nacionalnimi načrti, ki jih je razvilo Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo za razvoj in posodobitev okrajnih in državnih pristanišč, ter v skladu z načrtom za redni obalni potniški promet. Projekti, predvideni v okviru te naložbe, so novi potniški terminal mestnega pristanišča Split in posodobitev pristanišča Bol-Brač.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R3-I2 - Javno naročanje/gradnja potniških ladij, ki se uporabljajo za redni obalni promet

Cilj naložbe je nabava ali gradnja potniških ladij na alternativna goriva, da se zagotovi kakovosten in trajnosten prevoz ter izboljša dostopnost otoških prebivalcev in da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi na okolje. Ta naložba vključuje skupno šest brezemisijskih ladij na alternativna goriva - tri potniške ladje in tri visokohitrostne potniške ladje (katamare) z električnim soljenim pogonom.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C1.4 R3-I3 - Izgradnja novega trajekta za kable „Križnica“, občina Pitomača

Cilj naložbe je zgraditi nov kabelski trajekt „Križnica“ čez reko Dravo v občini Pitomača, da se zagotovi prometna povezljivost in spodbudi razvoj manj razvitih regij. Naložba vključuje nov trajekt za električne kable na sončno energijo, ki bo povečal prevozne zmogljivosti in prispeval k okolju prijaznejšemu prometnemu sektorju.

Naložba se zaključi do 30. oktobra 2022.

Naložba C1.4 R3-I4 - Pristanišča in pristanišča z infrastrukturo za ravnanje z odpadki

Cilj naložbe je povečati konkurenčnost pristanišč na celinskih vodah, vzpostaviti zelena pristanišča in zagotoviti, da bo prometni sistem na Hrvaškem okoljsko trajnosten, tako da se pristanišča na celinskih vodah mednarodnega pomena opremijo z zmogljivostmi za predelavo zbranih odpadkov na krovu ladij. Naložba vključuje gradnjo postaj za sprejem odpadkov v pristaniščih Slavonski Brod, Osijek in Vukovar za ravnanje s komercialnimi odpadki.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C1.4 R4-I1 - Javna naročila vozil na alternativna goriva za javni mestni in primestni redni prevoz

Cilj naložbe je posodobiti javni mestni in primestni redni prevoz potnikov z nakupom 70 novih vozil (električnih vozil in vozil na vodikov pogon) ter z namestitvijo potrebne infrastrukture za spodbujanje uporabe brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil. Naložba vključuje nakup vozil za redni mestni in primestni potniški promet ter prispeva k okolju prijaznejšemu voznemu parku (avtobusom) in z njim povezani infrastrukturi.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R4-I2 - Posodobitev voznega parka tramvajev

Namen naložbe je posodobiti tramvajski vozni park v mestih Osijek in Zagreb, da bi zagotovili boljše in hitrejše storitve javnega mestnega prevoza ter povečali število potnikov, ki uporabljajo mestni javni prevoz, kar bo prispevalo k zmanjšanju emisij CO2 v prometnem sektorju. Naložba vključuje posodobitev tramvajskega prometa z nakupom najmanj 30 sodobnih nizko- ali polnizkih talnih tramvajev, dolgih do 27 metrov, v Zagrebu in Osijeku.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.4 R5-I1 - Elektrifikacija in ekologizacija sistema zemeljske oskrbe in oskrbe z električno energijo na letališču Zadar

Cilj naložbe je zagotoviti okolju prijazen sistem zemeljske oskrbe zrakoplovov in oskrbe z električno energijo ter spodbujati uporabo obnovljivih virov energije. Naložba vključuje naslednje dejavnosti:

·Vzpostavitev fiksnih povezav za oskrbo mirujočih zrakoplovov z električno energijo s potrebnimi projektnimi in varnostnimi prilagoditvami (brez povečanja zmogljivosti ploščadi);

·Zamenjava premične opreme za zemeljsko oskrbo na dizelski pogon z električnimi enotami;

·Izgradnja fotonapetostne elektrarne 610 kW, ki jo povezuje s fiksnim sistemom oskrbe z električno energijo in polnilnimi postajami za električno mobilno zemeljsko oskrbo.

Pričakuje se, da bo naložba prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, onesnaževanja in hrupa ter k večji varnosti in učinkovitosti dejavnosti.

Naložba se zaključi do 31. oktobra 2024.

Naložba C1.4 R5-I2 - Raziskave, razvoj in proizvodnja novih vozil za mobilnost ter podporna infrastruktura

Cilj naložbe je razviti in izvajati nov ekosistemski projekt mobilnosti v mestih. Naložba zagotavlja podporo za raziskovalni in razvojni del projekta, in sicer za fazo, označeno z dokončanjem začetnega prototipa popolnoma avtonomnega električnega vozila in začetkom dela v zvezi z razvojem prototipov za preverjanje. Novi ekosistem mobilnosti v mestih vključuje tri ključne elemente: Popolnoma avtonomna električna vozila, ki lahko opravljajo vse funkcije dinamične vožnje brez pomoči voznika s pomočjo umetne inteligence, (ii) razvoj in izgradnja specializirane infrastrukture za avtonomna in električna vozila, povezana z javnim mestnim prometom, ter (iii) razvoj programske platforme za upravljanje celotnega sistema.

Pričakuje se, da bo izvajanje projekta v mestu Zagreb znatno povečalo prometno varnost, hkrati pa povečalo učinkovitost in zmanjšalo zastoje. Pričakuje se tudi, da bo projekt dosegel pomemben pozitiven vpliv na okolje z zmanjšanjem skupnih emisij onesnaževal iz prometa motornih vozil, in sicer s postopki raziskav in inovacij, prenosom tehnologije in sodelovanjem med podjetji z nizkimi emisijami ogljika. Projekt vključuje tudi vzpostavitev digitaliziranega sistema brezemisijskih in samovozečih vozil ter digitalizirane polnilne infrastrukture. V dogovoru z mestom Zagreb in izvajalcem javnega prevoza se 50.000 vavčerjev za potovanja s popolnoma avtonomnimi vozili dodeli invalidom in/ali osebam, ki imajo težave pri uporabi drugih javnih prevoznih sredstev.

Naložba se zaključi do 31. marca 2026.

Naložba C1.4 R5-I3 - Program sofinanciranja za nakup novih vozil na alternativna goriva in razvoj infrastrukture za alternativna goriva v cestnem prometu

Cilj naložbe je povečati energetsko učinkovitost cestnega prometa z zmanjšanjem odvisnosti od fosilnih goriv. Dejavnosti v okviru teh naložb se osredotočajo na povečanje števila vozil na alternativna goriva (električnih ali vodikovih), registriranih na Hrvaškem, in izgradnjo omrežja električnih polnilnih postaj za vozila na alternativna goriva. Te dejavnosti prispevajo k zmanjšanju skupnih emisij CO2 in drugih škodljivih plinov, ustvarjanju novih delovnih mest v proizvodnji in namestitvi infrastrukture za alternativna goriva ter povečanju razvoja in konkurenčnosti hrvaškega gospodarstva. Ukrep je sestavljen iz dveh podukrepov: (I) sofinanciranje nakupa vsaj 2 000 novih vozil na alternativna goriva in (ii) razvoj infrastrukture za alternativna goriva (1 300 polnilnic).

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

D.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Q	Leto
91	C1.4. R1	M	Spremembe Zakona o cestah	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o cestah				Q3	2021	Spremembe zakona o cestah med drugim: Zagotoviti interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov na celotnem cestnem omrežju Unije, mestnih in medmestnih avtocestah, glavnih in sekundarnih cestah ter različnih konstrukcijah, kot so predori ali mostovi, in trajektih; Olajšati čezmejno izmenjavo podatkov o registraciji vozil v zvezi z vozili in lastniki ali imetniki vozil, za katera je bilo ugotovljeno, da v Uniji niso plačali katere koli vrste cestnine; Vključiti določbe, ki spodbujajo povečanje infrastrukture, ki se uporablja za kolesarski promet in promet pešcev; Določena merila in pogoji za kritje stroškov plačljive cestnine; Obravnavati izjeme od obveznosti plačila pristojbin za pravico do gradnje in pravico do služnosti na javni cesti z odstranitvijo teh izjem iz zakonodaje. S tem se ustvarijo enaki konkurenčni pogoji v zvezi s takimi pristojbinami za vse podjetnike.
92	C1.4. R1	M	Nacionalni program za varnost v cestnem prometu 2021-2030	Nacionalni program za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021-2030, ki ga je sprejela hrvaška vlada				Q3	2021	Cilj nacionalnega programa za varnost v cestnem prometu 2021-2030, ki ga je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z ministrstvom za morje, promet in infrastrukturo ter drugimi resornimi ministrstvi, je izboljšati varnost v cestnem prometu na Hrvaškem.
93	C1.4. R1-I1	M	Novi elektronski cestninski sistem	Vzpostavljen in operativen nov elektronski cestninski sistem				Q4	2025	Naložba bo na avtocestah, ki jih upravlja Hrvaška avtocesta Ltd, uvedla nov elektronski cestninski sistem, ki bo temeljil na večpasovni rešitvi prostega pretoka (MLFF), ne da bi vozila ukinila brezstične načine plačevanja, ki bo odstranil obstoječe cestninske postaje, obravnaval velike zastoje na cestninskih postajah poleti, povečal učinkovitost sistema z uporabo elektronskih (brezkontaktnih) plačilnih metod in zmanjšal čezmerni promet na alternativnih lokalnih cestah.
94	C1.4. R1-I2	T	Vzpostavitev funkcionalnega sistema za uveljavljanje pravic invalidov na področju mobilnosti		% (odstotek)	0	50	Q4	2023	V okviru naložbe, s katero se vzpostavi funkcionalni sistem, ki invalidom olajša vlaganje prošenj za vse pravice do mobilnosti na enem mestu in zagotavlja hitrejšo obravnavo vlog, se pripravi enotni dokument, ki invalidom omogoča uporabo funkcionalnega sistema in uveljavljanje enakih pravic na celotnem ozemlju Hrvaške (invalidnostna e-izkaznica), vsaj 50 % predvidenih kartic pa se izda invalidom, ki imajo pravice na področju mobilnosti.
95	C1.4. R1-I3	M	Vzpostavitev dobro delujočega nacionalnega sistema za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov o cestnem prometu (NSCP)	Vzpostavljen je dobro delujoč nacionalni sistem za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov o cestnem prometu (NSCP).				Q2	2026	Vzpostavi se dobro delujoč nacionalni sistem za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov o cestnem prevozu (NSCP) v skladu z Uredbo (EU) 2020/1056 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (uredba eFTI). Poleg tega se nacionalna služba za stike ustrezno posodobi po sprejetju tehničnih specifikacij eFTI. Naložbe prispevajo k učinkovitejšemu spremljanju cestnega prometa in zmanjšanju prometnih zastojev, kar pozitivno vpliva na okoljske dejavnike.
96	C1.4. R1-I4	M	Vzpostavitev dobro delujočega sistema za nadzor poročanja za cestni potniški in tovorni promet	Vzpostavljen je dobro delujoč nadzorni sistem poročanja za cestni potniški in tovorni promet				Q4	2024	Vzpostavi se dobro delujoč sistem za nadzor poročanja za cestni potniški in tovorni promet, ki povezuje podatke iz centralnega sistema za obdelavo tahografov (SOTAH) ter nacionalne evidence tahografskih kartic in z njimi povezanih zapisov v pristojnosti Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo.
97	C1.4. R1-I5	M	Razvoj sistema spremljanja cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR)	Dobro delujoč sistem za spremljanje prevoza nevarnega blaga po cesti (e-ADR)				Q4	2024	Sistem zagotavlja rešitev za spremljanje prevoza nevarnega blaga po cesti z uvedbo elektronskih prevoznih dovoljenj in tovornih listov ter z uporabo tehnologije iskanja in sledenja. Sistem se vzpostavi v skladu z Uredbo (EU) 2020/1056 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (uredba eFTI) ter njenimi izvedbenimi in delegiranimi akti ter drugo veljavno zakonodajo na področju cestnega prevoza nevarnega blaga. Poleg tega se sistem ustrezno posodobi po sprejetju tehničnih specifikacij eFTI.
98	C1.4. R2	M	Sprejetje pisma o sektorski politiki	Pismo o sektorski politiki za železniški sektor, ki ga je sprejela hrvaška vlada				Q2	2021	Pismo o sektorski politiki vključuje: I) ključni cilji ii) pregled predvidenih izboljšav, kot so profesionalizacija, preglednost dejavnosti in dejavnosti upravljanja, ter iii) izvedbeni načrt ukrepov in ukrepov za reformo in posodobitev železniškega sektorja, kot so: Sprejetje strateškega okvira za železniški sektor, nacionalnega načrta za razvoj železniške infrastrukture in nacionalnega načrta upravljanja železniške infrastrukture in objektov za storitve; In razvoj storitev železniškega prevoza.
99	C1.4. R2	M	Nacionalni načrt za razvoj železniške infrastrukture in nacionalni načrt upravljanja železniške infrastrukture in objektov za izvajanje železniških storitev	Nacionalni načrt za razvoj železniške infrastrukture in nacionalni načrt upravljanja železniške infrastrukture in objektov železniških storitev, ki ju je sprejela hrvaška vlada				Q4	2022	Nacionalni načrt za razvoj železniške infrastrukture določa projekte in dejavnosti, potrebne za razvoj železniške infrastrukture. Nacionalni načrt upravljanja železniške infrastrukture in objektov za izvajanje železniških storitev določa projekte in dejavnosti za upravljanje, organizacijo ureditve železniškega prometa in razvoj storitev železniškega prevoza.
100	C1.4. R2	M	Reorganizacija železniških družb in vodenje poslov	Reorganizacija upravljanja železniških družb in izvedenih in zaključenih dejavnosti				Q4	2024	Reorganizacija upravljanja železniških družb in dejavnosti se izvede ob upoštevanju povečane odgovornosti za upravljanje na področju vzdrževanja, upravljanja prometa in upravljanja investicijskih infrastrukturnih projektov ter zaradi optimizacije stroškov in storitev potniškega prevoza.
101	C1.4. R2-I1	T	Elektrificirani dvojni tiri, zgrajeni in obnovljeni na odseku Dugo Selo-Novska, pododdelek Kutina-Novska		Število (km)	0	22	Q2	2026	Naložba bo nadgradila in prenovila obstoječi in zgradila drugi tir, skupaj 22 km, na železniškem odseku Dugo Selo-Novska, pododdelek Kutina-Novska, z namenom izgradnje dvotirne elektrificirane proge vzdolž celotnega nekdanjega vseevropskega koridorja X (RH1), ki se nahaja tudi na jedrnem omrežju TEN-T in na koridorju za železniški in tovorni promet med Alpami in Zahodnim Balkanom. Predložijo se dokazi o skladnosti s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU.
102	C1.4. R2-I2	T	Obnova treh postaj na odseku Oštarije - Knin - Split		številka	0	3	Q4	2025	V okviru prenove železniške proge Oštarije - Knin-Split, na odseku Knin (izključeno) - Split (vključeno), bo naložba rekonstruirala postaje Drniš, Perković in Labin Dalmatinski. Predložijo se dokazi o skladnosti s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU.
103	C1.4. R2-I2	M	Signalne naprave na vozilu in operativne signalne naprave na odseku Oštarije - Knin - Split	Elektronske signalizacijske varnostne naprave, vgrajene in delujoče na progi Oštarije-Knin- Split				Q4	2025	V okviru posodobitve odseka Oštarije - Knin- Split na železniški progi se namestijo elektronske signalizacijske varnostne naprave, ki omogočajo vzpostavitev t. i. medsebojne odvisnosti in centralnega upravljanja prometa.
104	C1.4. R2-I3	T	Odpravljenih je bilo pet ozkih grl na odsekih s trenutno omejitvijo hitrosti vožnje 60 km/h.		številka	0	5	Q4	2025	Naložba bo privedla do odprave petih ozkih grl na odsekih s trenutno omejitvijo hitrosti 60 km/h. Predložijo se dokazi o skladnosti s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU.
105	C1.4. R2-I4	T	Dvotirna železniška proga Zagreb Kustošija-ZG Zapadni kolodvor - Zagreb Glavni kolodvor za dolžino 3,4 km obnovljenega in posodobljenega		Število (km)	0	3,4	Q4	2025	Dvotirna železniška proga na odseku Zagreb Kustošija-Zapadni kolodvor - Zagreb Glavni kolodvor za dolžino 3,4 km se obnovi in posodobi. Predložijo se dokazi o skladnosti s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU.
106	C1.4. R2-I5	T	Zavorne ploščice, zamenjane na 2 000 tovornih vagonih, da se zmanjša hrup		številka	0	2 000	Q2	2026	S sofinanciranjem naložb v naknadno opremljanje vagonov se v tovorne vagone namesti 2 000 zavornih ploščic, kar prispeva k zmanjšanju obremenitve s hrupom v sektorju železniškega prometa.
107	C1.4. R2-I6	T	Dva prototipa proizvedenih baterijskih vlakov in začetek preskusov delovanja		številka	0	2	Q4	2024	Izdelata se dva prototipa električnega motornega vlaka baterije (BEMV) in motornega vlaka akumulatorja (BMV).
108	C1.4. R2-I7	M	Nadgradnja in delovanje sistemov za izdajo vozovnic na vozilu	Nadgrajen in operativen sistem za izdajo vozovnic na vozilu				Q4	2024	V mejniku je določen rok, v katerem se vzpostavi dobro delujoč nadgrajen sistem za izdajo vozovnic na vozilu za 70 novih nizkopodnih vlakov. Naložba zajema nakup opreme, namestitev, prilagoditev sistema in vzdrževanje.
109	C1.4. R3	M	Novi zakon o rednem in sezonskem obalnem prometu	Začetek veljavnosti novega zakona o rednem in sezonskem obalnem prometu				Q3	2021	Novi zakon o rednem in sezonskem pomorskem prometu bo poenostavil sedanje upravne postopke in ustvaril boljše predpogoje za učinkovitejše delovanje javnega obalnega pomorskega prometa z urejanjem določb v zvezi z dejavnostmi Agencije za redni obalni pomorski promet, zlasti v oddelku o izdaji dovoljenj za državne poti ter boljši uporabi in nadzoru sistemov IT za javni prevoz (sistem SEOP).
110	C1.4. R3	M	Novi zakon o celinski plovbi in pristaniščih	Začetek veljavnosti novega Zakona o celinski plovbi in pristaniščih				Q3	2021	Novi zakon o celinski plovbi in pristaniščih omogoča, kadar je to potrebno za zagotovitev varnosti plovbe, opredelitev posebnih tveganj v (delih) hrvaških sektorjev celinskih plovnih poti.
111	C1.4. R3	M	Novi zakon o pomorski domeni in pristaniščih	Začetek veljavnosti novega Zakona o pomorski domeni in pristaniščih				Q4	2022	Novi zakon o pomorski domeni in pristaniščih reorganizira strukturo pristaniškega sistema, odprtega za javni promet, katerega cilj je zagotoviti enotnost pri izvajanju pravnih obveznosti upravljanja javnih pristanišč in racionalizirati stroške upravljanja.
112	C1.4. R3-I1	T	Posodobljena/rekonstruirana 2 morska pristanišča, odprta za javni promet		številka	0	2	Q4	2025	Rezultat bosta 2 posodobljeni/rekonstruirani pomorski pristanišči, odprti za javni promet, kar bo povečalo kakovost javnega pomorskega prometa, sprejemne zmogljivosti ladij v rednem obalnem pomorskem prometu, okrepilo varnost potnikov, povečalo mobilnost, izboljšalo splošno kakovost življenja in zagotovilo trajnostno mobilnost. Predložijo se dokazi o skladnosti s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU.
113	C1.4. R3-I2	T	Ladje na alternativna goriva, ki uporabljajo električni sončni pogon		številka	0	6	Q2	2026	Naložba bo posodobila floto s 3 potniškimi ladjami in 3 visokohitrostnimi potniškimi ladjami (katamaran) z električnim soljenim pogonom, da bi se izboljšala kakovost storitev javnega potniškega prevoza in povezali otoki ob uporabi brezemisijskih plovil. Javno naročilo temelji na javnem razpisu za nakup/gradnjo ladij, ki se izvede na podlagi „konstrukcije in izdelave“; Pričakuje se, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti potniške ladje in katamarani se napajajo z električnim soljenim pogonom.
114	C1.4. R3-I3	T	Nov kabelski trajekt „Križnica“, ki deluje po reki Dravi v občini Pitomača		številka	0	1	Q4	2022	Rezultat te naložbe je izgradnja električnega kabelskega trajekta na sončno energijo, ki povezuje celino z otokom Križnica in obratuje z odobritvijo hrvaškega ladijskega registra.
115	C1.4. R3-I4	T	Trije občinski privezi, zgrajeni za prevzem odpadkov s plovil		številka	0	3	Q2	2026	Tri pristanišča mednarodnega pomena so opremljena s komunalnimi privezi za predelavo odpadkov, zbranih na krovu ladij. Za vsako vodno pot bo na voljo en objekt - za Savo v pristanišču Slavonski Brod, za Dravo v pristanišču Osijek in za Donavo v pristanišču Vukovar. Predložijo se dokazi o skladnosti s postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU.
116	C1.4. R4-I1	T	70 avtobusov na alternativna goriva (električnih in vodikovih), ki so bili nabavljeni in dani v uporabo		številka	0	70	Q4	2025	Z naložbo se posodobi vozni park avtobusov, da se izboljša kakovost storitev javnega prevoza, in sicer z nakupom 70 novih vozil na alternativni pogon (električnih vozil ali vozil na vodik) ter z namestitvijo potrebne infrastrukture za spodbujanje uporabe brezemisijskih vozil in zmanjšanje emisij CO2 iz obstoječih voznih parkov.
117	C1.4. R4-I2	T	30 tramvajev za javni prevoz		številka	0	30	Q4	2025	S to naložbo se posodobi tramvajski vozni park, da se poveča kakovost storitev javnega prevoza.
118	C1.4. R5-I1	T	Uvedba popolnoma elektrificiranega in zelenega sistema zemeljske oskrbe zrakoplovov na letališču Zadar		številka	0	1	Q4	2024	Izvajanje popolnoma elektrificiranega in zelenega sistema zemeljske oskrbe zrakoplova, ki vključuje: (I) vzpostavitev fiksnih povezav za oskrbo mirujočih zrakoplovov z električno energijo s potrebnimi projektnimi in varnostnimi prilagoditvami (brez povečanja zmogljivosti ploščadi); (II) zamenjava mobilne opreme za zemeljsko oskrbo na dizelski pogon z električnimi enotami; In (iii) izgradnjo fotonapetostne elektrarne 610 kW. Pričakuje se, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Projekt se izvaja zlasti brez povečanja zmogljivosti ploščadi, vsa mobilna oprema za zemeljsko oskrbo na dizelski pogon pa se zamenja z električnimi enotami. Predložijo se dokazi, da projekt nima pomembnega vpliva na celovitost zadevnih območij Natura 2000.
119	C1.4. R5-I2	T	Preverjanje prototipov popolnoma avtonomnih in električnih vozil ter ustrezno preskušanje		številka	0	60	Q1	2024	Proizvodnja prototipov za preverjanje, vključno z razvojem potrebne avtonomne platforme za električna vozila in akumulatorskih sistemov, preskušanje prototipov in preskušanje sistemov avtonomne vožnje, se zaključi.
120	C1.4. R5-I2	M	Nova zakonodaja o avtonomni vožnji	Začetek veljavnosti nove zakonodaje o avtonomni vožnji				Q2	2024	Nova zakonodaja o avtonomni vožnji med drugim zajema: Razvoj nacionalnega preskusnega postopka za avtonomno vožnjo; Prilagoditev nacionalne zakonodaje o varnosti v cestnem prometu, da se omogoči promet avtonomnih vozil; Prilagoditev nacionalnih predpisov o homologaciji vozil; Prilagoditev pravil o varnosti potnikov v cestnem prometu, da se omogoči prevoz potnikov z avtonomnimi vozili; Prilagoditev nacionalne zakonodaje o zavarovanju, da se omogoči zavarovanje avtonomnih vozil in storitev.
121	C1.4. R5-I2	T	Dodelitev podpore za raziskave in razvoj novega ekosistemskega projekta mobilnosti v mestih		Število (EUR)		197 093 370	Q4	2025	Podpora se dodeli izključno za raziskovalni in razvojni del projekta, in sicer za fazo, označeno z dokončanjem začetnega prototipa popolnoma avtonomnega električnega vozila in začetkom dela v zvezi z razvojem prototipov za preverjanje, ki imajo vse značilnosti končnega vozila. Zato se podpora nanaša na uporabne raziskave, zlasti industrijske raziskave in eksperimentalni razvoj.
122	C1.4. R5-I2	M	Popolnoma avtonomna in električna vozila, prilagojena potrebam invalidnih potnikov, in specializirana infrastruktura	Popolnoma avtonomna in električna vozila, prilagojena potrebam proizvedenih invalidnih potnikov, in specializirana infrastruktura, ki deluje z vsemi nameščenimi funkcionalnostmi				Q4	2025	Specializirana infrastruktura za popolnoma avtonomna in električna vozila mora biti v celoti operativna z vsemi vgrajenimi funkcijami, kar omogoča delovanje popolnoma avtonomnih novih električnih vozil, ki so čim bolj prilagojena potrebam invalidnih potnikov (velika drsna vrata, ki omogočajo lažji vstop v vozilo, in prtljažnik, v katerem so lahko invalidski vozički).
123	C1.4. R5-I2	T	50 000 bonov za potovanja s popolnoma avtonomnim vozilom, brezplačno dodeljenih invalidom, ki so veljavni vsaj pet let po izdaji		številka	0	50 000	Q1	2026	Po izdelavi novih popolnoma avtonomnih vozil se v dogovoru z mestom Zagreb in izvajalcem javnega prevoza 50 000 brezplačnih vavčerjev, veljavnih vsaj pet let po izdaji, dodeli invalidom in/ali osebam, ki se soočajo s težavami pri uporabi drugih javnih prevoznih sredstev.
124	C1.4. R5-I3	T	Sofinanciran nakup 2 000 cestnih vozil na alternativni pogon (električnih ali vodikovih)		številka	0	2 000	Q2	2026	Po objavi in izvedbi sklepa o dodelitvi se sofinancira 2 000 novih cestnih vozil na alternativni pogon (električnih ali vodikovih).
125	C1.4. R5-I3	T	Sofinancirana gradnja 1 300 električnih polnilnic		številka	0	1 300	Q2	2026	Po objavi in izvedbi sklepa o dodelitvi se sofinancira in zgradi 1 300 polnilnih postaj.

E. KOMPONENTA 1,5: IZBOLJŠANJE RABE NARAVNIH VIROV IN KREPITEV VERIGE PRESKRBE S HRANO

Cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je povečati prehransko varnost in konkurenčnost hrvaškega agroživilskega sektorja.

Sestavni del sestavljajo: Vzpostavitev mreže logistične infrastrukture za okrepitev proizvodne tržne verige v sektorju sadja in zelenjave; (II) vzpostavitev sistema za prestrukturiranje in konsolidacijo kmetijskih zemljišč; (III) razvoj digitalnih rešitev v kmetijskem sektorju; In (iv) izboljšanje sistemov darovanja hrane.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo o „potrebi po sprejetju vseh potrebnih ukrepov in učinkovitem odzivanju na pandemijo, ohranjanju gospodarstva in podpori okrevanju“ (priporočilo za posamezno državo št. 1, 2020); „O potrebi po povečanju dostopa do digitalnih storitev“ (priporočilo za posamezno državo 2, 2020) in o prednostnem razvrščanju izvajanja in financiranja javnih in potencialno javno-zasebnih naložbenih projektov za podporo okrevanju gospodarstva (priporočilo za posamezno državo 3, 2020).

E.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C1.5. R1 - Vzpostavitev mreže logistične infrastrukture za okrepitev proizvodne tržne verige v sektorju sadja in zelenjave

Cilj reforme je organizirati in povezati ponudbo malih kmetij prek organizacij proizvajalcev, da bi spodbudili združevanje, sodelovanje, izmenjavo izkušenj in znanja. Reforma naj bi izboljšala položaj kmetov v dobavnih verigah, zlasti v sektorju sadja in zelenjave, ter prispevala k razvoju proizvodov z večjo dodano vrednostjo. Reforma vključuje sprejetje operativnega programa za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021-2026 s strani hrvaške vlade.

Reforma se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C1.5. R1-I1 - Gradnja in opremljanje logističnih in distribucijskih centrov za sadje in zelenjavo

Cilj naložbe je izboljšati konkurenco v sektorju z gradnjo in opremljanjem logistične in distribucijske infrastrukture za sadje in zelenjavo. Zmogljivost distribucijskega centra je najmanj 3 000 ton prostora za skladiščenje in prilagojenega logističnega prostora ter do največ 12 000 ton prostora za skladiščenje in prilagojenega logističnega prostora. Zgrajeni logistični distribucijski centri uporabljajo obnovljive vire energije in prispevajo k zmanjševanju izgub hrane in živilskih odpadkov.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložbe: C1.5. R1-I2 Krepitev položaja in prepoznavnosti proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano

Cilj naložbe je izboljšati upravljanje in finančno vzdržnost organizacij proizvajalcev ter proizvajalcem omogočiti pomembnejšo vlogo v strukturi upravljanja in lastništva logističnih in distribucijskih centrov. Naložba vključuje izobraževanje in usposabljanje organizacij proizvajalcev na področju upravljanja in financ. Naložba vključuje tudi sistem označevanja sadja in zelenjave za boljše priznavanje lokalnih in regionalnih proizvajalcev ter izboljšanje zagotavljanja kakovosti agroživilskih proizvodov.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma C1.5. R2 - Izboljšanje sistemov prestrukturiranja in komasacije kmetijskih zemljišč

Cilj reforme je olajšati postopke komasacije in stalno spremljanje kmetijskih zemljišč, kar bo ustvarilo predpogoje za uporabo sodobnih načinov kmetovanja, gradnjo infrastrukture (kot je omrežje cest na terenu in talne poti) ter obravnavanje premoženjskih pravnih razmerij na kmetijskih zemljiščih. Reforma prispeva k učinkovitejši rabi kmetijskih zemljišč v kmetijstvu, povečanju produktivnosti in trajnosti kmetijske proizvodnje s poudarkom na ohranjanju okolja in izboljšanju življenja na podeželskih območjih. V okviru reforme začne veljati novi zakon o konsolidaciji kmetijskih zemljišč.

Reforma se zaključi do 31. marca 2026.

Naložba C1.5. R2-I1 - komasacija kmetijskih zemljišč

Cilj naložbe je ustvariti predpogoje za uporabo sodobnih načinov kmetovanja s konsolidacijo kmetijskih zemljišč, kar bo omogočilo lažji in učinkovitejši dostop do zemljišč z gradnjo infrastrukture (kot je omrežje cest na terenu in talni kanali).

Naložba prispeva k boljšemu gospodarjenju z vodami in ohranjanju voda, preprečevanju erozije in zakisljevanja tal, ohranjanju zraka, ureditvi in varstvu krajine ter povečanju zaposlovanja, z neposrednim in posrednim vplivom na obnovo podeželja.

Naložba se zaključi do 31. marca 2026.

InvestmentC1.5. R2-I2 - Program spremljanja kmetijskih zemljišč

Cilj naložbe je zagotoviti pogoje za učinkovito varstvo kmetijskih zemljišč, stalno razpoložljivost podatkov, potrebnih za oceno stanja tal, in izvajanje politike trajnostnega upravljanja, in sicer s terenskimi raziskavami in izvajanjem geografskega informacijskega sistema (GIS). Naložba vključuje vzpostavitev in izvajanje programa za stalno spremljanje stanja kmetijskih zemljišč za podporo sistematičnemu in načrtovanemu upravljanju tega vira. Rezultati programa omogočajo tudi opredelitev kriznih območij, kjer so tla izpostavljena grožnjam, kot so opredeljene v tematski strategiji Komisije za varstvo tal, in so podlaga za učinkovitejšo politiko varstva tal ter trajnostno kmetijsko politiko in politiko razvoja podeželja.

Naložba se zaključi do 30. junija 2025.

Reforma C1.5. R3 - Digitalna preobrazba kmetijstva

Cilj reforme je povečati dostopnost javnih storitev v kmetijskem sektorju za kmete z digitalizacijo teh storitev, hkrati pa zmanjšati upravno breme. Reforma vključuje ustanovitev usklajevalne enote, ki načrtuje in spremlja izvajanje vseh naložb ter zagotavlja doseganje opredeljenih ciljev: Digitalizirane javne storitve, operativna platforma za pametno kmetijstvo in javno dostopen informacijski sistem za sledljivost.

Reforma naj bi prispevala k povečanju kmetijske proizvodnje, zagotavljanju kakovosti in sledljivosti kmetijskih proizvodov ter zagotavljanju uporabe kmetijskih praks, ki so dolgoročno trajnostne za podnebje in okolje.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.5. R3-I1 - uvajanje digitalnih javnih storitev

Cilj te naložbe je digitalna preobrazba vsaj 30 javnih kmetijskih storitev. Naložba med drugim vključuje pripravo akcijskega načrta za digitalno preobrazbo, ki je podlaga za beleženje vseh kmetijskih storitev, ki jih je treba digitalizirati. Vsaj 30 javnih storitev, ki so registrirane v akcijskem načrtu, se digitalizira in da na voljo upravičencem. Naložba zmanjšuje potrebo po osebnih storitvah in prispeva k ustvarjanju digitalnih javnih storitev za kmete.

Naložba se zaključi do 30. septembra 2025.

Naložba C1.5. R3-I2 - Pametno kmetijstvo

Cilj naložbe je podpreti digitalno preobrazbo hrvaškega kmetijskega sektorja z vzpostavitvijo sistema za upravljanje kmetijske proizvodnje. Platforma za pametno kmetijstvo bo z zagotavljanjem posodobljenih, strukturiranih in pravočasnih informacij neposredno s polj in kmetij ter z ustrezno strokovno podporo in uporabo načela trajnostne proizvodnje orodje za doseganje ciljev, določenih v prihodnji skupni kmetijski politiki. Naložba bo olajšala in odpornejša za uporabnike, izboljšala dostopnost, prepoznavnost in preglednost programov in projektov, ki jih izvaja ministrstvo za kmetijstvo, ter kakovost javnih storitev in strokovne podpore, ki jo zagotavlja ministrstvo za kmetijstvo.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C1.5. R3-I3 - Sistem sledljivosti

Cilj naložbe je nadaljnje spodbujanje trajnostnega kmetijstva, zlasti malih lokalnih proizvajalcev, in nadaljnje obveščanje potrošnikov o pomenu in razpoložljivosti proizvodov, pridobljenih na trajnosten način, na lokalni ravni po vsej Hrvaški. Pričakuje se, da bo naložba pozitivno vplivala na razvoj podeželja v številnih lokalnih skupnostih in prispevala k večjemu zaupanju potrošnikov v lokalno proizvedene in trajnostne živilske proizvode. Naložba vključuje vzpostavitev nacionalnega informacijskega sistema za sledljivost, ki je dostopen javnosti.

Naložba se zaključi do 30. septembra 2023.

Reforma C1.5. R4 - Izboljšanje sistemov za doniranje hrane

Cilj reforme je spodbujanje krožnega gospodarstva v agroživilskem sektorju, zmanjšanje živilskih odpadkov in povečanje prehranske varnosti za revnejše z izboljšanjem sistema darovanja hrane. Reforma vključuje ustanovitev banke hrane, krepitev infrastrukturnih zmogljivosti posrednikov v verigi darovanja hrane, vzpostavitev spletne platforme za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov, nadgradnjo informacijskega sistema za darovanje hrane, sklenitev prostovoljnih sporazumov o preprečevanju nastajanja živilskih odpadkov med ustreznimi organi in deležniki v verigi preskrbe s hrano, akademski krogi, znanstveniki in organizacijami civilne družbe ter izvajanje informacijske in izobraževalne kampanje o preprečevanju nastajanja živilskih odpadkov in darovanju hrane.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C1.5. R4-I1 - Infrastrukturna opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi doniranja hrane

Cilj naložbe je okrepiti infrastrukturno zmogljivost posrednikov v verigi doniranja hrane in banke hrane, da se ustvarijo osnovni predpogoji za povečanje količin darovane hrane, s čimer se prispeva k zmanjšanju živilskih odpadkov in povečanju prehranske varnosti za revnejše skupine prebivalstva. Naložba vključuje izvajanje programov podpore za opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi doniranja hrane, ki jih je razvilo ministrstvo za kmetijstvo in sprejela hrvaška vlada.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

E.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Q	Leto
126	C1.5. R1	M	Operativni program za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021-2026	Začetek veljavnosti sklepa hrvaške vlade o sprejetju operativnega programa za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021-2026				Q4	2021	Za izvajanje ukrepa, katerega glavni cilj je krepitev vloge in zmogljivosti upravljanja organizacij proizvajalcev v proizvodni in tržni verigi sadja in zelenjave, hrvaška vlada sprejme operativni program za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021-2026. Vključuje izvajanje naslednjih ukrepov: (I) Gradnja in opremljanje logističnih distribucijskih centrov za sadje in zelenjavo ter (ii) krepitev položaja in priznavanje proizvajalcev v dobavni verigi sadja in zelenjave.
127	C1.5. R1-I1	T	Zgrajen in operativen logistični distribucijski center (LDC)		številka	0	1	Q4	2023	Zgrajeno logistično distribucijsko središče (LDC) vključuje del obnove, namenjen sprejemu proizvoda, čiščenju, pranju, sortiranju in pakiranju, ter skladiščni del ustrezne zmogljivosti za sprejem in skladiščenje med hlajenjem in dolgoročno skladiščenje ter določeno stopnjo predelave proizvoda. Primarna predelava sadja in zelenjave je načrtovana za uporabo proizvodov nestandardizirane kakovosti in s tem za preprečevanje živilskih odpadkov (odpadki). Skladiščna zmogljivost NRD je najmanj 3000 do največ 12 000 ton. Ukrep zadeva gradnjo nove stavbe s primarnim povpraševanjem po energiji, ki je vsaj 20 % nižje od stavbe s skoraj nično porabo energije.
128	C1.5. R1-I1	T	Zgrajeni in delujoči vsaj trije logistični distribucijski centri		številka	0	3	Q1	2026	3 zgrajeni logistični distribucijski center (LDC) vključuje del za obnovo, namenjen sprejemu proizvoda, čiščenju, pranju, sortiranju in pakiranju, ter skladiščni del ustreznih zmogljivosti za sprejem in skladiščenje med hlajenjem in dolgoročnim skladiščenjem ter določeno stopnjo predelave proizvoda. Primarna predelava sadja in zelenjave je načrtovana za uporabo proizvodov nestandardizirane kakovosti in s tem za preprečevanje živilskih odpadkov (odpadki). Skladiščna zmogljivost vsake NRD je najmanj 3000 do največ 12 000 ton. Ukrep zadeva gradnjo nove stavbe s primarnim povpraševanjem po energiji, ki je vsaj 20 % nižje od stavbe s skoraj nično porabo energije.
129	C1.5. R1-I2	T	Usposabljanje za organizacije proizvajalcev		številka	0	3	Q2	2026	Za najmanj tri organizacije proizvajalcev, ki vključujejo vsaj 15 oseb, se opravi usposabljanje na področju upravljanja in financiranja organizacij proizvajalcev, povezanih z logističnim distribucijskim centrom. Organizira se usposabljanje na področju upravljanja in financ, da se organizacijam proizvajalcev omogoči, da igrajo ključno vlogo pri organizaciji proizvajalcev, izboljšajo njihov položaj pri skupni prodoru na trg ter v strukturi upravljanja in lastništva logističnih distribucijskih centrov.
130	C1.5. R1-I2	T	Sistem za označevanje sadja in zelenjave		številka	0	1	Q2	2026	Sistem za oblikovanje prepoznavnih oznak na trgu sadja in zelenjave se razvije v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in Hrvaško Agencijo za kmetijstvo in prehrano. Sistem je prostovoljen in dopolnjuje že obstoječo shemo kakovosti, ki jo je razvilo Ministrstvo za kmetijstvo. Pričakuje se, da bo razvit sistem bolje priznaval lokalne in regionalne proizvajalce ter izboljšal zagotavljanje kakovosti agroživilskih proizvodov.
131	C1.5. R2	M	Novi zakon o konsolidaciji kmetijskih zemljišč	Začetek veljavnosti novega zakona o konsolidaciji kmetijskih zemljišč				Q1	2022	Predvideni novi akt o konsolidaciji kmetijskih zemljišč med drugim: • Uvesti pogoje za poenostavitev procesa konsolidacije, • Zmanjšanje števila sodelujočih organov, • Skrajšati čas, potreben za izvajanje dejavnosti v okviru dodelitve sredstev, • Uporabljati informacijske tehnologije in se povezati z obstoječimi in novimi podatkovnimi zbirkami različnih zainteresiranih strani ter hkrati oblikovati podatkovno zbirko o kakovosti tal.
132	C1.5. R2-I1	T	18000 ha konsolidiranih kmetijskih zemljišč		številka	0	18 000	Q1	2026	Konsolidacija 18000 ha kmetijskih zemljišč omogoča lažji in učinkovitejši dostop do zemljišč z gradnjo infrastrukture (kot je omrežje poljskih cest in talnih kanalov), pri čemer se upoštevajo določbe člena 6(3) Direktive 92/43/EGS o habitatih in postopki za izdajo dovoljenja v okviru presoje vplivov na okolje v skladu z Direktivo 2011/92/EU. Prispeva tudi k boljšemu gospodarjenju z vodami in ohranjanju voda, preprečevanju erozije in zakisljevanja tal, ohranjanju zraka, ureditvi in varstvu krajine ter povečanju zaposlovanja, z neposrednim in posrednim vplivom na obnovo podeželja.
133	C1.5. R2-I2	T	Nadgradnja operativnega informacijskega sistema za spremljanje kmetijskih zemljišč in vzpostavitev 90 stalnih postaj za spremljanje stanja kmetijskih zemljišč		številka	0	90	Q2	2025	Nadgradnja informacijskega sistema za spremljanje kmetijskih zemljišč omogoča pridobitev realističnih in primerljivih parametrov, ki so podlaga za sistematično in načrtovano upravljanje kmetijskih zemljišč. V okviru nadgrajenega sistema se za spremljanje stanja kmetijskih zemljišč vzpostavi najmanj 90 postaj, ki pokrivajo vse podregije, tako da čim bolj ustrezajo agroekološkim razmeram.
134	C1.5. R3	M	Ustanovitev enote za izvajanje in upravljanje projektov digitalne preobrazbe na Ministrstvu za kmetijstvo	Sklep ministra za kmetijstvo o ustanovitvi enote za izvajanje in upravljanje projektov digitalne preobrazbe na Ministrstvu za kmetijstvo				Q4	2021	Ustanovljena enota v sodelovanju z ustreznimi organi (plačilno agencijo, hrvaško agencijo za kmetijstvo in prehrano ter osrednjim državnim uradom za razvoj digitalne družbe) načrtuje in spremlja izvajanje vseh naložb, da bi zagotovila uresničitev: Vsaj 30 digitaliziranih javnih storitev, delujoča platforma pametnega kmetijstva in javno dostopen informacijski sistem za sledljivost.
135	C1.5. R3-I1	T	Digitalizacija vsaj 30 javnih storitev v kmetijstvu, navedenih v akcijskem načrtu za digitalno preobrazbo javnih kmetijskih storitev		številka	0	30	Q3	2025	Akcijski načrt za digitalno preobrazbo je podlaga za evidentiranje vseh kmetijskih storitev, ki jih je treba digitalizirati. Akcijski načrt vključuje model in postopek preoblikovanja za vsako zabeleženo javno storitev. Vsaj 30 javnih storitev, ki bodo registrirane v akcijskem načrtu in podprte v okviru hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost, se digitalizira in da na voljo upravičencem. V akcijskem načrtu so opredeljene posamezne javne storitve, ki jih je treba digitalizirati z izvajanjem projekta. Vsaj 30 storitev se digitalizira in se da na voljo upravičencem.
136	C1.5. R3-I2	M	Vzpostavitev pametne kmetijske platforme	V celoti delujoča platforma za pametno kmetijstvo, vključno s centralizacijo infrastrukture, razpoložljivostjo vseh podatkov, povezanih s kmetijsko proizvodnjo, in dostopom do platform;				Q4	2025	Platforma za pametno kmetijstvo je v celoti operativna in na voljo upravičencem. Platforma za pametno kmetijstvo bo z zagotavljanjem posodobljenih, strukturiranih in pravočasnih informacij neposredno s polj in kmetij ter z ustrezno strokovno podporo in uporabo načela trajnosti postavila temelje za učinkovit, dobičkonosen in trajnosten hrvaški kmetijski sektor. Platforma lahko zmanjša ekološki odtis kmetovanja (npr. uporaba vhodnih materialov, kot so gnojila in pesticidi, v sistemih preciznega kmetijstva, ki se nanašajo na najmanjšo možno mero ali specifično za posamezno lokacijo, ublaži težave zaradi izpiranja/potencialnega onesnaževanja in emisije toplogrednih plinov).
137	C1.5. R3-I3	M	Vzpostavitev informacijskega sistema za sledljivost	Informacijski sistem za sledljivost deluje in je dostopen javnosti				Q3	2023	Načrtovani informacijski sistem za sledljivost omogoča boljše obveščanje potrošnikov v obliki spremljanja sledljivosti kmetijskih in živilskih proizvodov. Sistem je prostovoljen in se uporablja za poenotenje in olajševanje sledenja informacij, olajšanje poslovanja in zagotavljanje informacij potrošnikom prek kode QR. Sistem je zasnovan tako, da se poveže z drugimi e-sistemi in stalno posodablja informacije o sledljivosti. Sistem lahko beleži tudi informacije o trgovcih in posrednikih, ki morda nikoli ne pridejo v fizični stik s proizvodom.
138	C1.5. R4	M	Spletna platforma za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov in nadgrajen informacijski sistem za darovanje hrane	Spletna platforma za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov in nadgradnja tehnične rešitve za sistem IT za doniranje hrane delujeta in sta na voljo javnosti.				Q2	2022	Vzpostavi se spletna platforma za preprečevanje in zmanjševanje živilskih odpadkov, ki bo razširjala najboljše prakse, ozaveščala in izobraževala o vprašanju živilskih odpadkov in darovanja hrane. Informacijski sistem za doniranje hrane, ki že deluje, se nadgradi z novimi funkcijami, pri čemer je poudarjena možnost regionalnega upravljanja sistema in statistične predstavitve podatkov.
139	C1.5. R4-I1	M	Program podpore za opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi doniranja hrane	Program podpore za opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi darovanja hrane z infrastrukturo, ki se izvaja in se izplačujejo sredstva				Q4	2023	Program podpore se začne izvajati na podlagi javnega razpisa in sklenjenih pogodb z izplačilom sredstev, ki se uporabijo za gradnjo in obnovo skladišč, opreme za skladiščenje in pohištva, opreme za hlajenje in shranjevanje hrane, viličarjev, hladilnih vozil, vozil in opreme IT.

F. KOMPONENTA 1,6: RAZVOJ TRAJNOSTNEGA, INOVATIVNEGA IN ODPORNEGA TURIZMA

Pandemija COVID-19 je zelo negativno vplivala na turistični sektor na svetovni ravni in na Hrvaškem. Turizem kot strateška dejavnost na Hrvaškem predstavlja 11,4-odstotni neposredni delež BDP in je v letu 2020 zabeležil 55-odstotno zmanjšanje števila nočitev v primerjavi s prejšnjim letom. Ob upoštevanju teh učinkov krize in spreminjajočih se pričakovanj glede povpraševanja je cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost preoblikovati in posodobiti turistični sektor ter hkrati povečati njegovo konkurenčnost, trajnost in odpornost z doseganjem naslednjih krovnih ciljev:

-Povečati odpornost in trajnost turističnega sektorja s podpiranjem zelenega in digitalnega prehoda.

-Prispevati k okrevanju turističnega sektorja po krizi zaradi COVID-19 z izboljšanjem nastanitvenih zmogljivosti ter socialne in teritorialne kohezije.

-Povečanje krožnega gospodarstva v turizmu in spodbujanje odgovorne potrošnje ter povečanje posrednih učinkov turizma na povezane dejavnosti.

Komponenta podpira obravnavo priporočilo za posamezno državo za zmanjšanje najbolj obremenjujočih davkom podobnih dajatev (priporočilo za posamezno državo 4, 2019), sprejetje vseh potrebnih ukrepov za učinkovito zajezitev pandemije (priporočilo za posamezno državo 1, 2020) in začetek izvajanja zrelih javnih naložbenih projektov ter spodbujanje zasebnih naložb za spodbujanje gospodarskega okrevanja (priporočilo za posamezno državo 3, 2020).

Ta komponenta prispeva tudi k ciljem, določenim v drugih podsestavinah tega načrta, zlasti C1.5. Izboljšanje uporabe naravnih virov in krepitev verige preskrbe s hrano ter C2.3.Digitalna preobrazba družbe in javne uprave.

F.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

C1.6.R1 Krepitev odpornosti in trajnosti turističnega sektorja

Cilj reforme je vzpostaviti učinkovit organizacijski in pravni okvir za upravljanje razvoja trajnostnega turizma s pripravo zakona o turizmu, strategije za trajnostni razvoj turizma do leta 2030, nacionalnega načrta za trajnostni razvoj turizma do leta 2027 in strateške okoljske presoje.

Reforma vključuje:

-Dodatna upravna in parafiskalna olajšava za turistični sektor;

-Nadaljnja sprememba zakonodajnega okvira, ki bo omogočila boljše upravljanje razvoja turizma in hkrati spodbudila naložbe podjetij v inovacije;

-Razvoj novega turističnega modela, ki ponuja bolj raznolike turistične proizvode, prispeva k zelenemu in digitalnemu prehodu turističnih podjetnikov ter zagotavlja spoštovanje načel krožnega gospodarstva;

-Zmanjšanje operativnih postopkov, ki bodo prispevali k enostavnejšemu, hitrejšemu in cenejšemu zagonu turističnega poslovanja.

Operacionalizacija reforme sistema upravljanja turizma je predvidena tudi z naložbo C.2.3.R3 I15 - Vzpostavitev turističnih aplikacij za upravno razbremenitev podjetnikov in preoblikovanje turističnega modela v smeri trajnosti. Reforma se bo izvajala v skladu z načelom javnega posvetovanja, v katero bodo vključene številne zainteresirane strani v splošnem turističnem ekosistemu, vključno s podjetniki, panožnimi združenji in akademiki.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

C1.6.R1–I1 Regionalna diverzifikacija in specializacija hrvaškega turizma z naložbami v razvoj turističnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo

Te naložbe vključujejo finančno podporo v obliki nepovratnih sredstev za razvoj, prilagoditev in posodobitev javne turistične infrastrukture po vsej Hrvaški z namenom povečanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije, podpore zelenemu in digitalnemu prehodu ob hkratnem spodbujanju turističnih proizvodov, ki lahko ustvarijo večjo dodano vrednost v skladu z načeli krožnega gospodarstva.

Nadaljnji cilj te naložbe je zmanjšati preturizem na najbolj razvitih turističnih območjih s povečanjem privlačnosti manj razvitih turističnih destinacij, povečanjem kakovosti destinacij in omogočanjem daljših sezon, spodbujanjem trajnostnih oblik turizma in razvojem turistične infrastrukture.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

C1.6.R1–I2 Krepitev konkurenčnosti podjetnikov ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda v turističnem sektorju

Cilj teh naložb je prispevati k razvoju trajnostnega turizma z zelenim in digitalnim prehodom z izvajanjem zelenih projektov, kot so povečanje energetske učinkovitosti, uporaba obnovljivih virov in krožnega gospodarstva, uvajanje inovacij in digitalnih tehnologij ter razvoj okolju prijaznih turističnih proizvodov in učinkovite rabe virov.

Sredstva se dodelijo na podlagi hrvaškega indeksa razvoja turizma, tako da se prednostno razvrstijo naložbe v manj razvita turistična območja. Poleg tega se pričakuje, da bodo te naložbe okrepile socialno trajnost turizma s spodbujanjem zasebnih naložb, ki prispevajo k večji zaposlenosti v lokalnih skupnostih.

Naložba bo zaključena do 31. decembra 2025.

C1.6.R1–I3 Krepitev zmogljivosti sistema za odporen in trajnosten turizem

Cilj naložbe je okrepiti odpornost človeškega kapitala v celotnem turističnem sektorju z izobraževalnimi programi, posebej zasnovanimi za potrebe trga dela, s poudarkom na digitalnih, zelenih in upravljavskih spretnostih.

Glavne naložbene dejavnosti vključujejo oblikovanje izobraževalnih programov, ki ustrezajo potrebam trga dela, posebno usposabljanje za delodajalce, usposabljanje študentov in brezposelnih oseb ter usposabljanje osebja v državni upravi in okrajnih turističnih odborih za boljše upravljanje trajnostnega turizma.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

F.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Q	Leto
140	C1.6. R1	M	Analiza scenarijev kot del strategije za trajnostni turizem do leta 2030	Razvoj analize scenarijev				Q4	2021	Analiza scenarijev, pripravljena kot del procesa razvoja strategije, je podlaga za mobilizacijo naložb iz te podkomponente. Analiza scenarijev razvije projekcijo razvojne usmeritve na nacionalni in teritorialni ravni v posvetovanju s ključnimi zainteresiranimi stranmi v sektorju.
141	C1.6. R1	M	Sprejetje strategije vlade Republike Hrvaške za razvoj trajnostnega turizma do leta 2030	Določba o začetku veljavnosti strategije za razvoj trajnostnega turizma do leta 2030				Q3	2022	V okviru te reforme se bo proces preoblikovanja modela razvoja turizma v smeri trajnosti izvajal z razvojem strategije za trajnostni turizem do leta 2030 z vidika socialno-ekonomske trajnosti ter okoljske in teritorialne trajnosti. Strategija bo kot dolgoročni akt strateškega načrtovanja nacionalnega pomena posebno pozornost namenila tudi dosedanjim vprašanjem rabe zemljišč, tj. prekomernemu turizmu na posameznih destinacijah, ki je eden od ključnih problemov razvoja turizma. Strategija bo zagotovila tudi odgovor na to, kako bolje spodbujati zmanjšanje neenakomernega regionalnega razvoja na Hrvaškem.
142	C1.6. R1	M	Priprava satelitskega računa za trajnostni turizem Republike Hrvaške	Določba o začetku veljavnosti satelitskega računa za trajnostni turizem				Q3	2023	Sistem satelitskih računov za trajnostni turizem ustvarja pogoje za upravljanje in spremljanje razvoja turizma z opredeljenimi kazalniki trajnosti turizma na nacionalni in regionalni ravni. Satelitski račun postane orodje za upravljanje javne politike. Zbiranje in urejanje podatkov bo usklajeno z evropskim sistemom kazalnikov turizma (ETIS) ter koncepti, opredelitvami, klasifikacijami in računovodskimi pravili okoljskega gospodarskega računovodskega sistema (SEEA). Za izboljšanje učinkovitosti regionalne turistične politike bo vzpostavljen regionalni satelitski račun za trajnostni turizem, ki bo vključeval posebne kazalnike turistične dejavnosti na ravni destinacije, prilagojene tako, da bodo opozorile na morebiten pojav pretiranega turizma. Podatki in analize podpirajo tako javno kot zasebno strateško usmeritev načrtovanja in postanejo ustrezno orodje za upravljanje politik.
143	C1.6. R1	M	Zakon o turizmu, ki vzpostavlja okvir za spremljanje in razvoj turističnega sektorja	Začetek veljavnosti Zakona o turizmu				Q4	2023	Zakon o turizmu zagotavlja okvir za spremljanje in razvoj turističnega sektorja z vzpostavitvijo sistema spremljanja in analize podatkov, sistema spodbud, spremljanja in analize naložb, opredelitve vloge ključnih zainteresiranih strani pri razvoju turizma in sodelovanja med službami ter opredelitve kazalnikov in standardov za zagotavljanje trajnosti turizma (zlasti zelenih in digitalnih standardov).
144	C1.6. R1-I1	M	Objava javnih razpisov za zeleni in digitalni prehod obstoječe javne turistične infrastrukture ter razvoj javne turistične infrastrukture zunaj glavnih turističnih in obalnih območij	Objava razpisne dokumentacije za zeleni in digitalni prehod obstoječe javne turistične infrastrukture in razvoj javne turistične infrastrukture zunaj glavnih turističnih in obalnih območij				Q3	2022	Razpisna dokumentacija določa, da se naložbe osredotočijo na projekte, ki lahko povečajo zeleno in digitalno kakovost turistične infrastrukture ter zmanjšajo vpliv na okolje in posledično koncentracijo gostov v sezoni. Na glavnih turističnih in obalnih območjih so v skladu z indeksom razvoja turizma upravičene le naložbe v zeleni in digitalni prehod obstoječe turistične infrastrukture in do 29623731 EUR celotnega proračuna naložbe, ki prispevajo k trajnostnemu upravljanju destinacij in zmanjšujejo vplive na okolje v turistični sezoni. Merila za upravičenost vključujejo skladnost s tehničnimi smernicami Do No Significant Harm (2021/C58/01).
145	C1.6. R1-I1	T	Polna dodelitev proračunskih sredstev na javni razpis za izgradnjo in prilagoditev javne turistične infrastrukture v skladu z merili za upravičenost		Število (EUR)	0	123 432 212	Q4	2025	Dodelitev 100 % dodeljenih proračunskih sredstev za izgradnjo in prilagoditev javne turistične infrastrukture v skladu z merili za upravičenost/izbiro za zeleni in digitalni prehod obstoječe javne turistične infrastrukture ter razvoj javne turistične infrastrukture zunaj glavnih turističnih in obalnih območij na podlagi javnega razpisa, ki vsebuje merila za izbor/upravičenost, ki zagotavljajo skladnost podprtih projektov s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01) in skladnost podprtih projektov z ustreznim okoljskim pravnim redom EU in nacionalnim okoljskim pravnim redom. Poleg tega merila za izbor/sprejetje zahtevajo zagotovitev [podnebnega/digitalnega] prispevka v skladu s področji ukrepanja [026,128] iz Priloge [VI/VII] k uredbi o RRF.
146	C1.6. R1-I2	M	Objava javnih razpisov za okrepitev trajnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov, pri čemer vsaj 50 % vseh naložb podpira zeleni prehod	Objava razpisne dokumentacije za okrepitev trajnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov/2088;				Q3	2022	V razpisni dokumentaciji je navedeno, da bo vsaj 29862632 EUR od skupnih naložb dodeljenih za naložbe, osredotočene na blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje, digitalizacijo dejavnosti v skladu z merili za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali energijsko učinkovitost in zmanjšanje količine odpadkov ter prehod na krožno gospodarstvo. Merila za izbor projektov prispevajo k zelenemu prehodu v skladu z NRS, zeleno pogodbo za Evropo, kazalniki trajnosti, opredeljenimi v študiji izvedljivosti za vzpostavitev satelitskega računa Republike Hrvaške za trajnostni turizem, in smernicami za pripravo strategije za trajnostni turizem za leto 2030. Vlagatelji v skladu z načeli iz tehničnih smernic DNSH dokažejo, kako bodo ublažili negativne vplive na okolje, ki jih je mogoče povezati s projektom, in kako bodo prispevali k pozitivnim učinkom med izvajanjem projekta. V razpisni dokumentaciji se dodeli najmanj 29862632 EUR skupnih naložb za podporo zelenemu prehodu, za te naložbe pa se navedejo merila za izbor/upravičenost, ki odražajo zahteve veljavnih intervencijskih območij [3-100] iz Priloge [VI/VII] in skladnost s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01) ter skladnost podprtih projektov z ustreznim okoljskim pravnim redom EU in nacionalnim okoljskim pravnim redom.
147	C1.6. R1-I2	T	Popolna dodelitev sredstev za krepitev trajnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov		Število (EUR)	0	165 903 511	Q4	2025	Dodelitev celotnega proračuna prek javnega razpisa za projekte, katerih cilj je okrepiti trajnost ter spodbujati zeleni in digitalni prehod turističnih podjetnikov, in sicer z razpisi, ki vsebujejo merila za izbor/odobritev, ki odražajo zahteve ustreznih področij ukrepanja [3-100] iz Priloge [VI/VII] uredbe RRF, ter skladnost podprtih projektov z ustreznimi okoljskimi predpisi EU in nacionalnimi okoljskimi predpisi (2021/C58/01).
148	C1.6. R1-I3	M	Izobraževalni programi za krepitev znanja in spretnosti na področju turizma	Objava izobraževalnega programa	številka	0	10	Q4	2024	Izobraževalni programi, razviti za krepitev znanja in spretnosti na področju turizma, vključno z digitalnimi spretnostmi za vladne in javne uslužbence v turističnem sistemu, brezposelne in izobraževanje delodajalcev Razviti izobraževalni programi bodo temeljili na analizah potreb trga dela in bodo zagotovili podlago za krepitev znanja in spretnosti v turizmu, vključno z digitalnimi spretnostmi za vladne uradnike v turističnem sistemu, zaposlene v sistemu turistične skupnosti, brezposelne in izobraževanje pri delodajalcih. Merila za izbiro programov, ki jih je treba razviti, bodo prispevala k doseganju ciljev digitalnega in zelenega prehoda, in sicer pridobivanja znanja in spretnosti, potrebnih za izvajanje projektov, financiranih iz naložb C1.6 I2 in I3 te podkomponente, kot so znanje v zvezi z zeleno gradnjo, obnovljivimi viri energije, inovativnimi izdelki, podjetniškimi spretnostmi in trajnostnim upravljanjem destinacij.
149	C1.6. R1-I3	T	Izobraženi študenti v izobraževalnih programih za krepitev znanja in spretnosti v turizmu, vključno z digitalnimi spretnostmi za vladne in javne uslužbence v turističnem sistemu, brezposelne in izobraževanje delodajalcev		številka	0	1 000	Q4	2025	Vsaj 1000 pripravnikov/zaposlenih v turističnem ali javnem sektorju, povezanih s turizmom, se od leta 2022 udeleži tečaja usposabljanja, povezanega s turizmom, ali doseže višjo usposobljenost. Za programe bodo veljala merila za izbor/upravičenost, ki bodo odražala zahteve veljavnih področij (a) [3-100] Priloge [VI/VII] k uredbi o RRF, ter za zagotovitev skladnosti s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01) in združljivosti podprtih projektov z ustreznim okoljskim pravnim redom EU in nacionalnim okoljskim pravnim redom.

G. KOMPONENTA 2,1: KREPITEV ZMOGLJIVOSTI ZA OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE JAVNIH POLITIK IN PROJEKTOV

Cilj komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je izboljšati kakovost oblikovanja javnih politik, povečati zmogljivost javne uprave za oblikovanje in izvajanje javnih politik ter odpraviti razdrobljenost javne uprave s krepitvijo usklajevanja med zadevnimi ministrstvi in izboljšanjem izvajanja javnih politik in projektov. Komponenta vključuje ukrepe za:

-Z večjo uporabo digitalnih tehnologij olajšajo oblikovanje in izvajanje javnih politik in projektov na centralni in lokalni ravni;

-Zagotavlja pomoč upravičencem pri pripravi projektov in tehnične dokumentacije za projekte na področju zelenega in digitalnega prehoda ter

-Okrepiti mehanizme za usklajevanje in upravljanje javnih politik.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države glede povečanja zmogljivosti uprave za načrtovanje in izvajanje javnih projektov in politik (priporočilo za posamezno državo 3 2019) ter k povečanju zmogljivosti in učinkovitosti javne uprave za oblikovanje in izvajanje javnih projektov in politik na centralni in lokalni ravni (priporočilo za posamezno državo št. 4 2020).

G.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: C2.1.R1 Krepitev mehanizmov za povezovanje in upravljanje javnih politik s profesionalizacijo strateškega načrtovanja

Ta reforma bo okrepila mehanizme za usklajevanje in povezovanje javnih politik, povezala trenutno ločene procese in postopke, razširila področje uporabe in uporabo postopkov javne politike in regulativnih ocen učinka ter profesionalizirala strateško načrtovanje in ocene učinka predpisov.

Reforma vključuje naslednje ključne elemente:

-Sprememba zakonodajnega okvira za sistem strateškega načrtovanja, da se izboljšata učinkovitost strateškega načrtovanja in profesionalizacija priprave strateških dokumentov.

-Kartiranje poslovnih procesov na področju strateškega načrtovanja in ocene regulativnega učinka;

-Poenotenje in standardizacija procesov strateškega načrtovanja in upravljanja politik z razvojem pisnih navodil;

-Razvoj opisov delovnih mest in kataloga kompetenc, povezanih s strateškim načrtovanjem in upravljanjem javnih politik;

-Vzpostavitev skupnega usklajevanja za stalno ocenjevanje in nenehno izboljševanje javnih politik;

-Vzpostavitev partnerstev z javnimi znanstvenimi inštituti in akademskimi ustanovami za izvajanje neodvisnih postopkov ocenjevanja javnih politik.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma: C2.1.R2 Krepitev zmogljivosti za pripravo in izvajanje projektov EU

Da bi povečali črpanje sredstev Unije, se bo s to reformo povečala zmogljivost za pripravo in izvajanje skladov Unije. Poleg tega se v sklepu vlade o organih v sistemu izvajanja načrta za okrevanje in odpornost opredelijo pristojni organi in odgovornosti za izvajanje nalog pri izvajanju, ustanovi osrednji usklajevalni organ v okviru ministrstva za finance za izvajanje in spremljanje nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter pooblasti odbor za izvajanje, da zagotovi doslednost in skladnost pri uporabi sredstev Unije. Pripravi se analiza delovne obremenitve za krepitev upravne zmogljivosti v vseh operativnih programih. Statut Agencije za revizijo sistema izvajanja programov Evropske unije (ARPA) se prilagodi, da se uskladi z Uredbo (EU) 2021/241 in zagotovi zakonska pooblastila za izvajanje revizij v okviru nacionalnega programa reform. Informacijski sistem, ki se uporablja za evropske strukturne in investicijske sklade, se nadgradi, da se omogoči zbiranje, shranjevanje in spremljanje podatkov o mejnikih in ciljih, tudi na ravni končnih prejemnikov.

Ta reforma se zaključi do 31. januarja 2022 in preden se Komisiji predloži prvi zahtevek za plačilo.

Naložbe: C2.1.R1-I1: Optimizacija, standardizacija in digitalizacija postopkov za strateško načrtovanje in oceno učinka javnih politik

S to naložbo se vzpostavi informacijski sistem za strateško načrtovanje, ki bo omogočal spremljanje priprave strateških dokumentov, izvajanje in ocenjevanje javnih politik, digitalizacijo postopka ocene učinka in pregledno predstavitev izvajanja javne politike splošni javnosti.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložbe: C2.1.R1-I2: Krepitev zmogljivosti strateškega načrtovanja in boljše pravne ureditve

S to naložbo se razvijejo izobraževalni moduli in organizacija usposabljanj, da se izboljša izvajanje nalog strateškega načrtovanja v vladnih organih. Naložba vključuje stalno krepitev zmogljivosti z usposabljanji, ki naj bi vodstvenim delavcem in uradnikom omogočila razvoj ustreznega znanja in spretnosti. Pričakuje se, da bo naložba prispevala k zagotavljanju vzdržnosti sistema strateškega načrtovanja ter izboljšala kakovost priprave in izvajanja javnih politik na Hrvaškem.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložbe: C2.1.R2-I1: Zagotavljanje pomoči upravičencem pri pripravi tehnične razpisne dokumentacije za projekt

Ta naložba upravičencem zagotavlja podporo zunanjih strokovnjakov s posebnim znanjem in potrebnimi pooblastili za pripravo projektne in tehnične dokumentacije, ki ju nacionalna uprava ne more zagotoviti. Pričakuje se, da bo naložba privedla do vzpostavitve dinamičnega seznama pripravljenih projektov na področju zelenega in digitalnega prehoda. Na ta način ukrep upravičencem zagotavlja pomoč pri pravočasni in popolni pripravi vseh potrebnih prijavnih dokumentov za financiranje in naložbe.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

G.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Q

Leto

150

C2.1. R1

M

Spremembe Zakona o sistemu strateškega načrtovanja in upravljanja razvoja Republike Hrvaške in podzakonskih aktov

Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu strateškega načrtovanja in upravljanja za razvoj Republike Hrvaške in spremljevalnih podzakonskih aktov

Q4

2022

Spremembe Zakona o sistemu upravljanja strateškega načrtovanja in razvoja Republike Hrvaške in spremljajoče podzakonske akte izboljšujejo učinkovitost strateškega načrtovanja in profesionalizacijo priprave strateških dokumentov. Vključuje tudi podlago za opise delovnih mest in pristojnosti javnih uslužbencev v zvezi s strateškim načrtovanjem;

151

C2.1. R1

M

Spremembe Zakona o presoji regulativnega učinka

Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o presoji vplivov predpisov

Q4

2023

S spremembami zakona o oceni regulativnega učinka se poenostavijo naknadni regulativni postopki ocene učinka, vključno z metodologijo in postopki, na podlagi priporočil instrumenta za tehnično podporo projekta v zvezi z naknadno oceno regulativnega učinka. Spremembe vključujejo tudi spremembe opisov delovnih mest in pristojnosti javnih uslužbencev v zvezi z oceno učinka z namenom profesionalizacije usklajevanja, priprave in spremljanja učinkov regulacije v javni upravi.

152

C2.1. R1

T

Zmanjšanje upravnega bremena, ki neposredno vpliva na državljane, z digitalizacijo in poenostavitvijo postopkov

% (odstotek)

0

20

Q4

2025

20-odstotno zmanjšanje upravnega bremena v primerjavi z 31. decembrom 2019 za državljane z uporabo metodologije modela standardnih stroškov, povezanih s tistimi upravnimi postopki, ki neposredno vplivajo na državljane, opredeljene v analizi, izvedeni v skladu s C1.1.1 R1–I2, z digitalizacijo in/ali poenostavitvijo postopkov.

153

C2.1. R1-I1

T

Digitalizacija vseh poslovnih procesov, kartiranje na področju strateškega načrtovanja in ocene regulativnega učinka

% (odstotek)

0

100

Q4

2025

Vsi poslovni procesi na področju strateškega načrtovanja in ocene regulativnega učinka, ki so predvideni v javni upravi, se digitalizirajo in uporabljajo prek platforme IT. Izvajajo se za spremljanje priprave strateških dokumentov, izvajanja in vrednotenja javnih politik ter ocene učinka predpisov. Informacijski sistem vključuje tudi nadzorno ploščo, ki zagotavlja pregled rezultatov izvajanja javnih politik ter omogoča pregledno spremljanje in komuniciranje z javnostjo v realnem času.

154

C2.1. R1-I2

T

Moduli usposabljanja za strateško načrtovanje in oceno regulativnega učinka na nacionalni, regionalni in lokalni ravni

številka

0

10

Q4

2024

Razvije se 10 izobraževalnih modulov/modulov usposabljanja za strateško načrtovanje in boljše pravno urejanje, da se zagotovi profesionalizacija dela, vključno s sorodniki e-učenja s tehnično podporo nacionalne šole za javno upravo (NSPA). Moduli se razvijejo do konca leta 2024.

155

C2.1. R1-I2

T

Usposabljanje uradnikov, povezanih s sistemom strateškega načrtovanja in izvajanja regulativnih učinkov na nacionalni in regionalni ravni

številka

0

900

Q4

2025

900 uradnikov v sistemu strateškega načrtovanja in izvajanja regulativnih učinkov na nacionalni in regionalni ravni se usposablja na podlagi razvitih modulov usposabljanja.

156

C2.1. R2

M

Sprememba statuta agencije ARPA za ponovno opredelitev njenega mandata

Začetek veljavnosti sprememb statuta ARPA

Q3

2021

Spremembe statuta Agencije za revizijo sistema izvajanja programov Evropske unije (ARPA) opredeljujejo pooblastila agencije ARPA za vzpostavitev in izvajanje revizij sistemov in kontrol v zvezi z nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost.

157

C2.1. R2

M

Vzpostavitev sistema izvajanja ter revizije in nadzora za RRP

Začetek veljavnosti sklepa hrvaške vlade o organih v sistemu izvajanja NPR, ustanovitev usklajevalnega organa v okviru ministrstva za finance in posodobitev postopkov, ki jih uporabljajo izvajalski organi.

Q4

2021

V odločitvi o organih v sistemu RRP so opredeljeni pristojni organi in odgovornosti za izvajanje nalog pri izvajanju RRP, vključno s centralnim usklajevalnim organom v okviru ministrstva za finance, da se zagotovi izvajanje in spremljanje ukrepov RRF, vključno z reformami, medtem ko bo Odbor za izvajanje zagotovil doslednost in skladnost pri uporabi sredstev EU.
Usklajevalni organ za RRP se ustanovi in v celoti deluje v okviru ministrstva za finance.
Vsi postopki, ki jih uporabljajo izvajalski organi za RRP, se posodobijo in vzpostavijo.

158

C2.1. R2

M

Sprejetje zakona o institucionalnem okviru za sklade EU

Začetek veljavnosti Zakona o institucionalnem okviru za sklade EU

Q4

2021

Poleg vzpostavitve institucionalnega okvira in organov za imenovanje v zakonu zakon zagotavlja tudi okvir za vzpostavitev dejavnosti krepitve zmogljivosti, ki naj bi se nadalje razvijale prek načrta za krepitev upravnih zmogljivosti. Ta načrt se pripravlja v okviru načrtovanja programov skladov ESI. Zakon priznava potrebo po nadaljnji krepitvi zmogljivosti upravičencev za pripravo, uporabo in izvajanje projektov, ki se izvajajo prek (operativnih) programov, ki jih financira EU.

159

C2.1. R2

M

Ocena upravne zmogljivosti

Objavljena je analiza delovne obremenitve.

Q4

2021

Analize delovne obremenitve se izvedejo za institucije, vključene v zadevne sisteme upravljanja in nadzora, pri čemer se upošteva tudi breme, ki izhaja iz instrumenta za okrevanje in odpornost. Analiza zagotovi ustrezne informacije v smislu potreb po upravnih zmogljivostih, da bi jih pravočasno dosegla, vključno z oblikovanjem sklopa priporočil za obravnavo nezadostnih zmogljivosti, kadar je to potrebno. Na podlagi analize in priporočil se zadevnim institucijam dodelijo potrebna sredstva.

160

C2.1. R2

M

Nadgradnja informacijskega sistema eFondovi: Sistem arhiva za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja RRF

Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorijev

Q1

2022

Vzpostavljen in operativen je sistem arhivov za spremljanje izvajanja RRF.
Sistem vključuje najmanj naslednje funkcije:
(a) zbiranje podatkov ter spremljanje doseganja mejnikov in ciljnih vrednosti;
(b) zbira, shranjuje in zagotavlja dostop do podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o RRF.

161

C2.1. R2-I1

T

Priprava tehnične dokumentacije projekta za projekte zelenega in digitalnega prehoda

Število (znesek)

0

6 370 695

Q4

2022

Na podlagi sklepov o financiranju za razvoj projektne tehnične dokumentacije, ki jo pripravijo ministrstva, nacionalne agencije ter lokalne in regionalne oblasti za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu, se dodeli 6370695 EUR.

162

C2.1. R2-I1

T

Priprava tehnične dokumentacije projekta za projekte zelenega in digitalnega prehoda

številka

0

100

Q4

2025

Najmanj 100 projektov, ki jih pripravijo ministrstva, nacionalne agencije ter lokalne in regionalne oblasti za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu, je prejelo podporo za razvoj projektne tehnične dokumentacije.

H. KOMPONENTA 2.2: NADALJNJE IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI JAVNE UPRAVE

Cilj komponente je posodobiti javno upravo Hrvaške in jo narediti bolj osredotočeno na uporabnika, in sicer s spodbujanjem dejanskih in funkcionalnih združitev enot lokalne uprave, povečanjem digitalizacije, interoperabilnosti, povečanjem učinkovitosti pri dodeljevanju virov na lokalni ravni ter reformo sistema prejemkov in upravljanja človeških virov.

Glavni cilji so izboljšati sposobnost privabljanja in zadrževanja visokokakovostnih in nadarjenih javnih uslužbencev ter izboljšati kakovost javnih storitev v lokalnih in regionalnih vladnih enotah, ki jih ovirajo šibke upravne in fiskalne zmogljivosti ter pomanjkanje preglednosti.

Komponenta vključuje večje reforme s povezanimi naložbami:

-Izboljšanje postopka zaposlovanja v javni upravi z okrepitvijo sistema za sprejem v javne uslužbence in nadaljnjim izboljševanjem usposobljenosti javnih uslužbencev,

-Uvedbo novih plačnih in delovnih modelov v javni upravi, vključno z reformo plačnega sistema v javnem sektorju, nadgradnjo sistema upravljanja človeških virov ter spodbujanjem vertikalne in horizontalne mobilnosti,

-Digitalna preobrazba ohranjevalnih baz in arhivskih zapisov,

-Zagotavljanje funkcionalne in trajnostne lokalne uprave z nadaljnjo optimizacijo in decentralizacijo enot lokalne uprave s spodbujanjem podpore funkcionalnim in dejanskim združitvam.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države o potrebi po okrepitvi učinkovitosti javne uprave (priporočilo za posamezne države 1, 2019) ter o izboljšanju zagotavljanja in kakovosti storitev v manjših lokalnih vladnih enotah (priporočilo za posamezne države št. 4, 2020).

Komponenta vključuje štiri reforme in sedem naložb.

H.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.2 R1 - Izboljšanje zaposlovanja v javni upravi

Cilj te reforme je izboljšati sistem zaposlovanja v javni upravi, da se zagotovi zaposlovanje visoko usposobljenih uradnikov, ki bodo prispevali k izboljšanju učinkovitosti javne uprave in omogočili preusmeritev javne uprave na potrebe državljanov. Reforma vključuje spremembe zakonodajnega okvira. Poleg reforme nameravajo organi razviti tudi orodja informacijske tehnologije, metodologije in potrebno vsebino za preverjanje kompetenc ter ukrepe za krepitev zmogljivosti.

Uvede se centraliziran izbirni sistem za javne uslužbence, ki temelji na vnaprej določenih načrtih, analizi delovne obremenitve in dejanskih potrebah javnih organov za zaposlovanje določenega profila uradnikov. V postopku zaposlovanja se kandidati testirajo na spletu, s čimer se zagotovi pregledna in objektivnejša izbira kandidatov.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Naložba C2.2 R1-I1 - Centralizirani izbirni sistem

Cilj te naložbe je vzpostaviti bolj objektiven in pregleden sistem zaposlovanja, ki bo temeljil na dejanskih ugotovljenih potrebah in finančnih virih. Zagotavlja zaposlovanje najboljših in najbolj usposobljenih kandidatov, s čimer prispeva k izboljšanju učinkovitosti javne uprave.

Naložba vključuje naslednje dejavnosti:

-Razvoj primerjalne analize zasnove centraliziranih sistemov zaposlovanja v državah članicah EU in priprava predloga za nov zaposlitveni model;

-Spremembe zakonodajnega okvira, vključno z zakonom o javni upravi, glede postopkov zaposlovanja javnih uslužbencev v organih državne uprave, strokovnih službah in vladnih uradih;

-Razvoj standardiziranih preizkusov znanja in usposabljanja;

-Razvoj platforme IT;

-Preskušanje in izvajanje platforme IT.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.2 R1-I2 - E-državni izpit

Namen te naložbe je vzpostaviti nov sistem za opravljanje državnega izpita z elektronskimi sredstvi, da se zagotovi objektivnejši, ustreznejši in ustreznejši način ocenjevanja znanja kandidatov s standardiziranim pisnim izpitom.

Naložba vključuje razvoj programske opreme, s katero se zagotovijo postopki za razvoj testnega materiala za pregled stanja, vlogo za pregled, organizacijo, vodenje in opravljanje državnega izpita. Potrdilo o pregledu je na voljo v elektronski obliki. Sistem ustvari zbirko podatkov o testnih nalogah in gradivu ter podatkovno zbirko kandidatov in zagotovi pripravo poročil v zvezi z izvajanjem in rezultati preizkusov. Tak sistem omogoča stalno spremljanje in izboljševanje vseh postopkov za razvoj in izvajanje državnih izpitov. Testne sobe v 4 testnih centrih v Zagrebu, Splitu, Reki in Osijeku so opremljene in na voljo za potrebe e-izkaza in centraliziranega izbirnega sistema (Investment C2.2.R1-I1).

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

Reforma C2.2 R2 - Novi modeli plač in dela v javni upravi

Cilj te reforme je uvesti pravičen, pregleden, dosleden in finančno vzdržen plačni sistem v državni upravi in javnih službah ter standardiziran, digitaliziran in uporabniku prijazen sistem upravljanja človeških virov. Za obravnavanje nove resničnosti dela se uvede pametni delovni model, ki uradnikom zagotavlja potrebna orodja in spretnosti za opravljanje njihovih nalog na daljavo.

Na podlagi analize stanja in primerjave plač v državni upravi in javni upravi se vzpostavi nov plačilni sistem ter sprejmeta nov zakon o plačah javnih uslužbencev in nov zakon o plačah v javnih službah. Novi zakoni vključujejo določbe za ocenjevanje delovnih mest v skladu z uveljavljenimi merili in za zagotovitev uskladitve plač v državni upravi in javnih službah. Z novim modelom plač se vzpostavi sistem nagrajevanja, ki temelji na uspešnosti (delovno uspešnost). Predpisi v zvezi z ocenjevanjem in napredovanjem javnih uslužbencev se spremenijo. Ocena uspešnosti in učinkovitosti je podlaga za poklicno napredovanje in napredovanje.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Naložba C2.2 R2-I1 - Izboljšanje sistema nadomestil v državni upravi in javnih službah

S to naložbo se vzpostavi nov plačni sistem v državni upravi in javnih službah, ki podpira reformo na istem področju. Z vidika javnih uslužbencev zagotovi pravičnejši sistem, ki bo bolj konkurenčen in fiskalno vzdržen v smislu ohranjanja skupne uteži plač v državnem proračunu in njegove racionalnejše porazdelitve.

Ustanovi se enotni vladni usklajevalni organ, odgovoren za medinstitucionalno usklajevanje vseh dejavnosti, ki ga spremljajo skupine strokovnjakov, vključno s predstavniki socialnih partnerjev. Analizirata se sedanji plačni sistem in pravni okvir ter pripravi primerjalna analiza s primerljivimi državami članicami. Na podlagi analiz se pripravita nov predlog za nov plačni sistem in pravni okvir, v informacijski sistem za upravljanje človeških virov se vključi devet novih funkcij, pripravi in izvaja pa se tudi komunikacijska strategija.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C2.2 R2-I2 - Uvedba modela dostopa do hibridnega delovnega mesta - pametno delo

Namen te naložbe je uvesti model, ki bi javnim uslužbencem omogočil delo na daljavo, da bi zagotovili stalno in visokokakovostno javno službo, dostopno vsem, ter povečali motivacijo uradnikov. Vzpostavi inovativen potek dela, ki temelji na prožnosti delovnega časa in delovnega mesta v skladu s potrebami postopkov in načrtov javne uprave. Zakonodajne ureditve o javni upravi in delovnih razmerjih za uvedbo hibridnega modela dela v javni upravi in sodstvu (delovni zakonik, zakon o javnih uslužbencih, Zakon o varstvu delavcev in podzakonski predpisi) se spremenijo, da se delavcem omogoči nemoteno in neprekinjeno delo.

Za doseganje zgoraj navedenih ciljev ukrep predvideva naslednje dejavnosti:

-Sodelovanje zunanjih strokovnjakov za opredelitev trenutnega stanja delovnih pogojev na daljavo ter pripravo in izvajanje usposabljanja vodstva.

-Priprava predloga za model in načrt za hibridni dostop do delovnega mesta s popolno normativno rešitvijo za njegovo izvajanje s strani zunanjih strokovnjakov.

-Spremembe zakonodajnega okvira in delovnih metodologij.

-Nakup informacijske tehnologije (prenosnih računalnikov, tabličnih računalnikov, pametnih telefonov in potrebne programske opreme), pridobljenih s preglednimi postopki javnega naročanja.

-Usposabljanje osebja.

Ukrep se zaključi do 30. septembra 2023.

Reforma C2.2 R3 - Digitalna preobrazba ohranjevalnih baz in arhivskih zapisov

Cilj te reforme je izboljšati upravljanje dokumentacije s strani javnih organov, da bi izboljšali poslovne procese. Pričakuje se, da bo ukrep omogočil učinkovitejše izvajanje storitev javne uprave z uporabo izvedenih rešitev IKT, ki bodo zagotavljale interoperabilnost in souporabo podatkov, zmanjšanje stroškov, preglednost poslovanja in varstvo pravic državljanov.

Poleg tega nameravajo organi razviti in vzpostaviti digitalno javno storitev, da se zagotovi dostop do digitalnih ognjevarstev, zgrajenih za kulturna in zgodovinska območja. Poleg tega se bo z razvojem potrebnih standardov in meril izboljšala splošna učinkovitost javne uprave v tem okviru. Razvoj nacionalnega arhivskega informacijskega sistema, krepitev infrastrukture in človeških zmogljivosti v državnih arhivih ter krepitev zmogljivosti ustvarjalcev in lastnikov dokumentov za digitalizacijo analognih zapisov v papirni obliki so predvideni za izboljšanje digitalnih javnih storitev s hitrejšim dostopom do dokumentacije in boljšim uveljavljanjem pravic uporabnikov in vseh zainteresiranih državljanov.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2024.

Naložba C2.2 R3-I1 - Uvedba digitalna infrastruktura in storitve javne uprave z razvojem sistema podlage za ohranjanje

Cilj te naložbe je vzpostaviti novo digitalno javno storitev (osnov za e-ohranjanje), povezano z obstoječimi digitalnimi javnimi storitvami (kot so e-državljani, informacijski sistem za fizično načrtovanje), da bi zmanjšali upravne ovire v postopku izdaje dovoljenj v skladu z zakonom o varstvu in ohranjanju kulturnih dobrin, spodbudili hitro izdajanje gradbenih dovoljenj ter zagotovili preglednost in enoten postopek za pridobitev ustreznih dokumentov po vsej državi. Uradnikom omogoča hitrejšo obravnavo primerov in učinkovitejšo javno upravo, hkrati pa vlagatelje vnaprej seznanja z zahtevami v zvezi s kulturno dediščino. Pričakuje se, da bo naložba povečala pravno varnost v zvezi z ohranjanjem kulturnih lastnosti in splošni javnosti zagotovila vpogled v zahteve glede ohranjanja.

Ta naložba vključuje razvoj digitalnih javnih storitev informacijskega sistema in razvoj digitalne ohranjevalne baze. Opredelijo se standardi, merila in metodologija za razvoj osnov za ohranjanje. Digitalne baze za ohranjanje, vključno s popolno analizo stanja, valorizacije in zaščitnih ukrepov kulturnih spomenikov, se objavijo.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C2.2 R3-I2 - Izboljšanje infrastrukture in storitev digitalnega javnega sektorja z razvojem nacionalnega arhivskega informacijskega sistema in krepitvijo nacionalnega arhivskega omrežja

Namen te naložbe je izboljšati upravljanje in arhiviranje dokumentov, ki jih ustvarijo javni organi in pravosodni sistem, in sicer s povezovanjem obstoječih storitev in zagotavljanjem dostopa vsem zadevnim javnim organom, hkrati pa zagotoviti varstvo pravic državljanov. Načrtovane naložbe prispevajo k zmanjšanju stroškov prostorov, opreme in človeških virov za institucije, ki ustvarjajo dokumente, ter krepijo njihovo zmogljivost za upravljanje digitalne dokumentacije. Hrvaška izrecno opredeli morebitna tveganja in s tem povezane posebne ukrepe za zmanjšanje varnosti podatkov, vključno s tem, kdaj in če je predvidena uporaba ponudnikov storitev v oblaku iz tretjih držav, za katere veljajo zakoni o ekstrateritorialnosti.

Naložba vključuje razvoj nacionalnega arhivskega informacijskega sistema in vzpostavitev nove storitve e-arhitek v okviru državne informacijske infrastrukture, povezane z obstoječimi e-storitvami. Izvajanje vključuje naslednje dejavnosti:

-Razvoj informacijskih sistemov, vključno s testiranjem in migracijo podatkov,

-Razvoj odložišča za shranjevanje digitaliziranih evidenc,

-Razvoj digitalne javne storitve za dostop do digitaliziranih zapisov in njihovo uporabo,

-Krepitev skladiščnih zmogljivosti v 8 regionalnih vladnih arhivih za prenos trajnih papirnih evidenc,

-Krepitev človeških zmogljivosti z usposabljanjem osebja v 19 državnih arhivih in 120 pravosodnih organih za izboljšanje upravljanja dokumentov v digitalnem okolju,

-Urejanje in izbiranje papirnih evidenc pri pravosodnih organih,

-Odstranitev evidenc s strani sodnih organov, ki so prekoračili obdobja hrambe in se ne uporabljajo več za redne poslovne procese,

-Digitalizacijo izbranih papirnih evidenc, ki ostanejo v pravosodnih organih v skladu s strokovnimi smernicami za digitalizacijo arhivov in veljavno zakonodajo.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma C2.2 R4 - Funkcionalna in trajnostna lokalna uprava

Cilj te reforme je vzpostaviti visoko kakovosten in učinkovit sistem lokalnih in regionalnih oblasti s spodbujanjem funkcionalnega in dejanskega povezovanja lokalnih upravnih enot. Pričakuje se, da bo reforma prispevala k boljšemu, učinkovitemu in preglednemu zagotavljanju javnih storitev za državljane in jim zagotovila enake možnosti za zadovoljitev njihovih potreb in interesov, ne glede na kraj njihovega prebivališča.

Ustrezna zakonodaja, tj. zakon o izvrševanju državnega proračuna Republike Hrvaške za leto 2022, se spremeni in vzpostavi se mehanizem finančne podpore za spodbujanje funkcionalnih in dejanskih združitev. V državnem proračunu se zagotovijo zadostna sredstva za finančno spodbujanje dejanske združitve vsaj 20 % enot lokalne samouprave in funkcionalne združitve vsaj 40 % enot lokalne samouprave. V fazi zasnove mehanizma se opredeli več možnih modelov financiranja za skupno izvajanje, pri čemer se upošteva obseg storitev, ki jih morajo lokalne in regionalne enote oblasti opravljati, kot je določeno z zakonom, in sporočene potrebe enot za izvajanje skupnih nalog. Uspešen zaključek postopka dejanske ali funkcionalne združitve je predpogoj za dodelitev dodatnih sredstev ali sofinanciranje iz nacionalnega proračuna. V sklepu hrvaške vlade se določijo merila in raven spodbud z večjimi davčnimi spodbudami za dejanske združitve, spodbude za funkcionalne združitve pa so odvisne od števila in vrste funkcij, predvidenih za združitev.

Spremembe uredb v zvezi z mehanizmom finančne podpore za lokalne in regionalne oblasti, ki omogočajo izplačilo finančnih spodbud za združitve.

Reforma se zaključi do 31. marca 2022.

Naložba C2.2 R4-I1 - Nadaljnja optimizacija in decentralizacija lokalnih in regionalnih vladnih enot s podporo funkcionalnim in dejanskim združitvam

Ta naložba vključuje nadgradnjo sistema IT za podporo spremljajoči reformi (C2.2 R4) in vzpostavitev visokokakovostnega sistema za spodbujanje funkcionalnih in dejanskih združitev enot lokalne uprave. Ti zagotavljajo državljanom storitve na bolj na človeka osredotočen in pregleden način ter krepijo njihovo upravno usposobljenost, da bodo učinkoviteje izvajali svoje naloge. Enote se spodbujajo k skupnemu izvajanju nalog (funkcionalna združitev) ali k dejanskemu združevanju z drugimi lokalnimi samoupravnimi enotami, tako da se jim zagotovi ustrezno strokovno znanje in vzpostavi sistem finančnih spodbud.

Zgoraj navedeni informacijski sistem, razvit v okviru projekta Evropskega socialnega sklada „Optimizacija sistema lokalne in regionalne samouprave“, se nadgradi in da na voljo lokalnim vladnim enotam. Sistem IT enotam omogoča, da jasneje ugotovijo, katere naloge bi bile učinkovitejše, če bi jih izvajale skupaj z drugimi lokalnimi vladnimi enotami in katere enote so primerne partnerice za skupno izvajanje nalog. Podatki, zbrani prek sistema, so tudi podlaga za dejanske združitve enot, ki izražajo interes za take združitve.

Lokalne vladne enote pripravijo in izpolnijo vprašalnik za samooceno, ki dopolnjuje razpoložljive podatke. Smernice in priporočila za združitve se pripravijo na podlagi zgoraj navedenih podatkov. Sistem omogoča celovit pregled, katere naloge bi se lahko izvajale skupaj, in predlaga modele za združitve, kot je ustanovitev skupnega upravnega organa ali skupnih institucij. V primeru dejanskih združitev sistem zagotovi navedbo potrebnih korakov in izbiro ustreznih partnerskih enot.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2025.

H.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Q	Leto
163	C2.2. R1	M	Spremenjeni zakonodajni okvir za centraliziran sistem izbora v državni upravi, opredelitev potrebnih kvalifikacij javnih uslužbencev in vzpostavitev sodobnega sistema zaposlovanja	Začetek veljavnosti spremenjenega zakonodajnega okvira za centralizirani sistem za izbor javnih uslužbencev,				Q2	2023	Revidirana zakonodaja vključuje vsaj naslednje ukrepe: opredelitev profilov delovnih mest, značilnih za nacionalno upravo, da bi pritegnili potrebne kompetence in spretnosti; Vzpostavitev enotne zaposlitvene platforme za centralizacijo postopkov zaposlovanja v okviru enotne platforme za vse nacionalne uprave; Prilagoditi postopek zaposlovanja za: Prehod s sistema, ki temelji izključno na znanju, na sistem, ki temelji predvsem na kompetencah in ustreznih spretnostih; Ocenjevanje kompetenc za uspešnost javnih uslužbencev; III) razlikovanje med zaposlovanjem na začetni ravni, ki bi moralo temeljiti izključno na kompetencah, in zaposlovanjem specializiranih profilov, ki bi moralo združiti kompetence z ustreznimi delovnimi izkušnjami in omogočiti dostop do poklicne poti na višji ravni; Okrepiti zavezanost uravnoteženi zastopanosti spolov in zagotavljanju enakosti spolov pri zaposlovanju ter napredovanju žensk na višje vodstvene položaje.
164	C2.2. R1-I1	T	100 % vseh na novo zaposlenih stalnih javnih uslužbencev v vladnih organih je zaposlenih izključno prek novega centraliziranega, digitaliziranega in standardiziranega sistema za izbor in zaposlovanje, ki je na voljo prek novo razvite platforme IT.		% (odstotek)	0	100	Q4	2024	Centralni izbirni sistem za javne uslužbence se uvede in izvaja na podlagi vnaprej določenih načrtov za sprejem, ki temeljijo na analizah delovne obremenitve in dejanskih potrebah javnih organov, da zaposlijo določen profil uradnikov. Sistem zagotavlja, da se kandidati v postopku zaposlovanja testirajo na spletu, da se zagotovi preglednejša in objektivnejša izbira kandidatov.
165	C2.2. R1-I2	T	100 % uradnikov vseh javnih institucij, ki morajo opraviti državni izpit, digitalno opravi državni izpit na podlagi novega modela izpita.		% (odstotek)	0	100	Q4	2022	100 % uradnikov vseh javnih institucij, ki morajo opraviti državni izpit, opravi izpit po popolnoma digitaliziranem modelu. Postopek opravljanja državnega izpita je digitaliziran, da bi postal sistem izpita preglednejši, dostopnejši (na več lokacijah po vsej državi) in učinkovit.
166	C2.2. R2	M	Začetek veljavnosti zakonov o plačah v državni upravi in javnih službah ter predpisov o mobilnosti	Začetek veljavnosti zakonov o plačah v državni upravi in javnih službah ter predpisov o vertikalni in horizontalni mobilnosti javnih uslužbencev v javni upravi				Q2	2023	Nova zakonodaja o plačah v državni upravi in javnih službah omogoča pošteno in pregledno ocenjevanje delovnih mest v skladu z uveljavljenimi merili, ki zagotavlja uskladitev plačnih razredov in dodatkov v javni upravi in javni upravi, določanje koeficientov na poklicni ravni v posvetovanju s socialnimi partnerji ter vzpostavitev sistema nagrajevanja, ki temelji na uspešnosti (delovno uspešnost). Vzpostavi se nov plačilni sistem, novi zakoni o plačah javnih uslužbencev in plačah javnih uslužbencev pa vključujejo določbe za pošteno in pregledno ocenjevanje delovnih mest v skladu z uveljavljenimi merili in zagotovitev uskladitve plač v javni upravi in javnih službah ter vzpostavitev sistema nagrajevanja, ki temelji na uspešnosti dela. Zakonodajni okvir (zakon o javnih uslužbencih in podzakonski akti) za vertikalno in horizontalno mobilnost se spremeni. To vključuje karierni načrt, ki vključuje možnost dostopa do srednjih in višjih vodstvenih položajev ter krepitev povezave med poklicnim napredovanjem in ocenjevanjem uspešnosti. Poleg tega določitev predpogojev za učinkovit trg dela v javni upravi, vključno z (a) vzpostavitvijo preglednega in enotnega sistema oglaševanja za vsa prosta delovna mesta v javni upravi, (b) možnostjo prijave za katero koli razpoložljivo delovno mesto kjer koli v javni upravi.
167	C2.2. R2-I1	T	Sistem upravljanja človeških virov, register javnih uslužbencev in centralizirani plačilni sistem (RegZap - Cop) je dopolnjen z devetimi novimi funkcijami, ki digitalizirajo vse povezane postopke, kar bo poenostavilo in pospešilo spreminjanje plačnega sistema.		številka	0	9	Q2	2024	V REGZAP-COP se razvije in izvaja devet novih funkcij (te so: Priprava aktov o pravicah in obveznostih osebja, vrednotenju, delovni dokumentaciji, načrtovanju in razvoju poklicne poti, notranjem trgu dela in osebnem pristopu uradnikov, službenih potovanj k sistemu) v podporo izvajanju predlaganih sprememb plačnega sistema.
168	C2.2. R2-I2	T	Vsaj 20 % javnih uslužbencev dela po modelu pametnega dela		% (odstotek)	0	20	Q3	2023	20 % javnih uslužbencev že dela po modelu pametnega dela, kar jim omogoča delo na daljavo, da bi zagotovili stalno in visokokakovostno javno službo, dostopno vsem, ter povečali motivacijo uradnikov.
169	C2.2. R2-I2	T	Vsaj 60 % javnih uslužbencev, usposobljenih za pametne delovne metode		% (odstotek)	0	60	Q3	2023	60 % javnih uslužbencev se usposablja na področju modela pametnega dela in ima potrebne spretnosti za delo na daljavo, da se zagotovi stalna, visokokakovostna javna storitev, ki je dostopna vsem, in poveča motivacija uradnikov.
170	C2.2. R3	M	Vzpostavitev službe za e-ohranjanje	V celoti funkcionalna in dostopna digitalna javna storitev, ki temelji na e-konservaciji				Q4	2023	Z vzpostavitvijo digitalne infrastrukture in storitev javne uprave se z razvojem sistema ohranjevalnih baz krepi upravljanje dokumentacije s strani javnih organov in drugih ustvarjalcev dokumentov kot bistvenih podpornih funkcij za vse poslovne procese. Sistem e-ohranjanja omogoča učinkovitejše izvajanje storitev javne uprave z uporabo izvedenih rešitev IKT, ki zagotavljajo interoperabilnost in souporabo podatkov, zmanjšanje stroškov, preglednost poslovanja in varstvo pravic državljanov. Vzpostavi se digitalna javna storitev (osnova za e-ohranjanje), povezana z obstoječimi digitalnimi javnimi storitvami, pri čemer se odpravijo upravne ovire v postopku izdaje dovoljenj v skladu z zakonom o varstvu in ohranjanju kulturnih dobrin.
171	C2.2. R3	M	Vzpostavitev nacionalnega arhivskega informacijskega sistema	Nacionalni arhivski informacijski sistem v celoti deluje in je dostopen				Q2	2024	Vzpostavi se nacionalni arhivski informacijski sistem za izboljšanje upravljanja dokumentacije s strani javnih organov in drugih ustvarjalcev dokumentov, kar je bistvena podporna funkcija za vse poslovne procese.
172	C2.2. R3-I1	T	Oblikovanje sklopa 60 javno dostopnih baz konservatorij za najbolj zapletene kulturne in zgodovinske znamenitosti z veliko spomeniško vrednostjo		številka	0	60	Q2	2026	Ustvarjenih in objavljenih je bilo 60 e-konservacijskih baz. Baza e-konservacije je digitalna strokovna dokumentacija, ki vsebuje grafični in besedilni del ter zajema ukrepe za identifikacijo, analizo položaja, vrednotenje in ohranjanje kulturnih in zgodovinskih vrednot na opredeljenem geografskem območju. Dokumenti prostorskega načrtovanja, odvisno od vrste in območja, morajo vsebovati podatke iz ohranjevalne baze, vključno z ukrepi za varstvo nepremičnin na območju. Baza e-konservatorija se razvije za vsakega od najbolj kompleksnih zgodovinskih kulturnih znamenitosti z visoko spomeniško vrednostjo, ki izpolnjujejo merili ogrožanja in nujnosti dokončanja glede na načrtovane gradbene dejavnosti.
173	C2.2. R3-I2	T	600 ustvarjalcev dokumentov uporablja informacijski sistem za arhiviranje		številka	0	600	Q2	2026	Vsaj 600 ustvarjalcev, ki uporabljajo nacionalni informacijski sistem za upravljanje in shranjevanje dokumentacije. Podatke o številu posameznih ustvarjalcev, ki dostopajo do sistema, analizira in sporoči ministrstvo. Sistem omogoča učinkovitejše izvajanje storitev javne uprave z uporabo izvedenih rešitev IKT, ki zagotavljajo interoperabilnost in izmenjavo podatkov, zmanjšanje stroškov, preglednost poslovanja in varstvo pravic državljanov.
174	C2.2. R4	M	Sprememba zakonodajnih okvirov za spodbujanje prostovoljne funkcionalne ali dejanske združitve lokalnih upravnih enot (LGU) in sprejetje sklepa hrvaške vlade o merilih za odobritev davčnih spodbud za prostovoljne funkcionalne ali dejanske združitve	Začetek veljavnosti zakonodajnega okvira				Q1	2022	Spremenjeni zakonodajni okvir in mehanizem finančne podpore spodbujata funkcionalno in učinkovito združitev enot lokalne ravni države, hkrati pa zagotavljata zadostna sredstva v državnem proračunu za finančno spodbujanje dejanske združitve vsaj 20 % LGU, tj. najmanj 40 % LGU v obdobju do leta 2026. Pri tem funkcionalno združeni LGU ohranijo enaka proračunska sredstva, ki so jim na voljo pred združitvijo, in sicer najmanj dve leti, spodbude pa zajemajo tudi enkratne stroške kombiniranja in zagotavljajo dodatna sredstva na podlagi prihrankov, doseženih v naslednjih petih letih. Poleg tega spodbude za dejanske združitve LGU vključujejo enkratne kapitalske transferje v obdobju petih let, ki jih LGU uporablja za infrastrukturne projekte. V sklepu hrvaške vlade se določijo merila in raven spodbud z večjimi davčnimi spodbudami za dejanske združitve, spodbude za funkcionalne združitve pa so odvisne od števila in vrste funkcij, predvidenih za združitev. Po sprejetju sklepa Vlade Republike Hrvaške se v uradnem listu objavi javni poziv LGU za prijavo interesa za prostovoljno funkcionalno ali dejansko združitev.
175	C2.2. R4-I1	M	Podporni mehanizem za prostovoljne funkcionalne in dejanske povezave ter vzpostavitev celovitega podpornega sistema za funkcionalno in učinkovito povezovanje enot	Vzpostavljen je celovit podporni mehanizem za funkcionalne/dejanske združitve enot lokalne uprave.				Q2	2025	Dokonča se podpora nadaljnjemu procesu optimizacije funkcionalnih delovnih mest v pristojnosti lokalnih enot ter izvajajo naslednje naloge in podporni ukrepi: (Samo)ocenjevanje zmogljivosti enot za izvajanje nalog v njihovem obsegu ter prikaz potrebe po skupnem izvajanju nalog, tj. dejanske združitve, in interesa za to v vseh lokalnih enotah države; Opredelitev operacij, primernih za skupno izvajanje med posameznimi enotami Izvajanje sistema podpore IT za funkcionalno povezovanje nalog enot lokalne samouprave —Izobraževanje 50 uradnikov državne uprave za podporo lokalnim vladnim enotam v smislu funkcionalnih povezav in dejanskih združitev je zaključeno. Zaključeno je izobraževanje 100 uradnikov lokalnih upravnih enot za izvajanje skupnih nalog v okviru funkcionalne povezave.

I. KOMPONENTA 2.3: DIGITALNI PREHOD DRUŽBE IN JAVNE UPRAVE

Hrvaška se po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) leta 2020 uvršča na 20. mesto, pri čemer je mogoče znatno izboljšati spletno dostopnost javnih storitev. Nizka digitalna povezljivost Hrvaške ovira tudi nadaljnji razvoj digitalnega gospodarstva države ter prispeva k digitalnemu razkoraku med mestnimi in podeželskimi območji.

Cilj te komponente je podpreti digitalni prehod hrvaškega gospodarstva in družbe. Vključuje reforme in naložbe za digitalizacijo javne uprave, povečanje ponudbe spletnih javnih storitev in zagotavljanje dostopa do gigabitnih omrežij povezljivosti na območjih, ki jih je prizadela nedelovanje trga, vključno s podeželjem.

Ta komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države v zvezi s potrebo po „povečanju dostopa do digitalne infrastrukture in storitev“ (priporočilo 2 za posamezne države 2, 2020) in k „Focusovim naložbam v zeleni in digitalni prehod, zlasti v visokohitrostne širokopasovne povezave“ (priporočilo za posamezne države št. 3, 2020).

Komponenta vključuje štiri reforme in dvajset naložb.

I.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.3.R1: Strategija za digitalno Hrvaško ter krepitev medinstitucionalnega sodelovanja in usklajevanja za uspešen digitalni prehod družbe in gospodarstva

Cilj te reforme je usmerjati digitalno preobrazbo hrvaške družbe in gospodarstva v naslednjem desetletju. Zagotavlja strateški okvir z naslovom „Digitalna strategija Hrvaške 2030“, ki določa okvir za naložbe v digitalni prehod in opredeljuje strateške cilje na naslednjih področjih: (I) digitalni prehod gospodarstva, (ii) digitalizacija javne uprave in pravosodja, (iii) digitalna povezljivost/razvoj širokopasovnih elektronskih komunikacijskih omrežij ter (iv) razvoj digitalnih znanj in spretnosti ter digitalnih delovnih mest.

Z reformo se vzpostavi tudi mehanizem za usklajevanje priprave in izvajanja projektov, ki podpirajo digitalno preobrazbo družbe in gospodarstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, s smernicami za jasna prednostna razvrstitev in merila za ocenjevanje naložb.

Reforma C2.3.R2: Izboljšanje interoperabilnosti informacijskih sistemov

Cilj te reforme je podpreti zagotavljanje digitalnih javnih storitev in olajšati interakcijo med državljani/podjetji in javno upravo. Cilj reforme je tudi uvedba napredne podatkovne analitike v nacionalni upravi, da bi se podprlo sprejemanje odločitev na podlagi podatkov na vseh ravneh uprave.

Medtem ko javni organi na Hrvaškem trenutno uporabljajo na stotine različnih registrov in podatkovnih zbirk, se pričakuje, da bo reforma ustvarila predpogoje za vzpostavitev centralnega registra (centralni interoperabilni sistem), ki bo povezoval osrednje registre (Investment C2.3.R2.I1), ter za vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke, ki bo pristojnim organom omogočala uporabo napredne podatkovne analitike (Investment C2.3.R2.I2).

Reforma naj bi prinesla sistemske spremembe, razvoj interoperabilnih sistemov na nacionalni ravni in sprejemanje odločitev na podlagi podatkov. Prav tako naj bi se izboljšalo spletno zagotavljanje kakovostnih javnih storitev podjetjem in državljanom.

Ukrep določa organizacijsko in upravljavsko strukturo za upravljanje centralnega interoperabilnostnega sistema ter katalog e-storitev, ki jih je treba povezati s centralnim sistemom interoperabilnosti. Razvija tudi ekosistem za zbiranje, obdelavo, analizo, prikazovanje in izmenjavo podatkov z namenom uvedbe podatkovne analitike v nacionalni upravi kot novega načina dela na vseh ravneh odločanja.

Ta reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3.R2-I1: Vzpostavitev centralnega sistema interoperabilnosti

Cilj te naložbe je vzpostaviti centralni register za javne organe, da bi odpravili sedanjo razdrobljenost (kjer javni organi uporabljajo na stotine registrov), in sicer z vzpostavitvijo centralnega interoperabilnega sistema za medsebojno povezovanje osnovnih registrov v skladu z evropskim okvirom interoperabilnosti (EIF).

Naložba vključuje vzpostavitev osrednjega nacionalnega portala, ki združuje in medsebojno povezuje vsaj osem obstoječih osnovnih javnih registrov (kot so rojstni register, prebivališče, vojni veterani) v interoperabilen centralni register. Centralni register zagotavlja, da se informacije iz različnih registrov konsolidirajo v enem interoperabilnem registru in so na voljo javnim upravam, državljanom in podjetjem.

Centralni register omogoča tudi spletno zagotavljanje 21 upravnih postopkov iz Priloge II k Uredbi (EU) 2018/1724 (uredba o enotnem digitalnem portalu).

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C2.3.R2-I2: Vzpostavitev centralnega odložišča podatkov in sistema za poslovno analitiko

Cilj te naložbe je vzpostaviti centralno podatkovno skladišče za državne organe, ki naj bi izboljšalo sistem upravljanja podatkov z olajšanjem zbiranja podatkov v standardizirani obliki, obdelavo, analizo in izmenjavo podatkov med javnimi organi (kot so državne in lokalne enote). Platforma omogoča analizo podatkov v realnem času in zagotavlja napredna orodja za analizo podatkov (kot so vnaprej določeni poslovni kazalniki, nadzorne plošče in poročila na dnevni osnovi), ki naj bi bistveno izboljšala sprejemanje odločitev na podlagi podatkov na vseh ravneh nacionalne uprave.

Del podatkovnega skladišča je dostopen tudi državljanom in podjetjem, da bi lahko zasebni sektor razvil in razvil storitve z dodano vrednostjo na podlagi podatkov in analitičnih orodij, ki so jim na voljo.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3.R3-I1: Nadgradnja centra za skupne storitve

Cilj te naložbe je povečati zmogljivost državnega oblaka (Shared Services Centre, v nadaljnjem besedilu: CDU), da bi omogočili veliko povečanje števila uporabnikov in ga nadgradili z razvojem novih funkcij, ki vključujejo:

-Platforma za razvoj, izvajanje in preskušanje aplikacij za uporabnike,

-Platforma za podporo IKT,

-Centralni sistem za spremljanje varnosti informacij za upravljanje morebitnih varnostnih dogodkov na informacijski in komunikacijski infrastrukturi,

-Biometrična platforma za avtentikacijo, ki vzpostavlja storitev za biometrično identifikacijo, vključeno v obstoječi centralni sistem za upravljanje pravic uporabnikov in identitete,

-Platforma za enostavno ustvarjanje in upravljanje digitalnih vsebin spletnih strani uporabnikov z možnostmi za intuitivno indeksacijo, iskanje in iskanje vsebin, format, pregledovanje, objavljanje in razprave,

-Platforma za razvoj tehnologij blokovne verige za državni oblak v skladu z evropsko infrastrukturo storitev blokovne verige.

Platforma centra za skupne storitve (CDU) se vključi v skupne evropske podatkovne prostore, da se omogoči varno gostovanje, dostop in spreminjanje podatkov in storitev na ravni EU.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C2.3.R3-I2: Krepitev zmogljivosti policije za boj proti kibernetski kriminaliteti

Cilj naložbe je okrepiti zmogljivost ministrstva za notranje zadeve za boj proti kibernetski kriminaliteti.

Naložba vključuje nakup specializirane opreme za policijo za analizo digitalnih dokazov, specializirano usposabljanje policistov za odkrivanje kibernetskih napadov in boj proti njim ter izvajanje kampanje javnega preprečevanja, namenjene podjetjem in državljanom za ozaveščanje o kibernetski kriminaliteti.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3.R3-I3: Vzpostavitev točke „vse na enem mestu“ za vse storitve e-javne službe za pomoč uporabnikom

Cilj naložbe je vzpostaviti točko „vse na enem mestu“, ki bi uskladila in centralizirala sistem službe za pomoč uporabnikom vseh spletnih storitev javnih uprav. Sistem „vse na enem mestu“ naj bi zagotavljal novo, izboljšano storitev za državljane in podjetja za komuniciranje z javnimi upravami ter uporabnikom omogočil, da brez težav najdejo zahtevane informacije. Točka „vse na enem mestu“ ima tudi funkcije, ki uporabnikom omogočajo pošiljanje povratnih informacij, ocenjevanje kakovosti stikov z javnimi uslužbenci in ocenjevanje po pošti, kar naj bi spremenilo interakcijo med javno upravo Hrvaške in njenimi uporabniki.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C2.3.R3-I4: Konsolidacija zdravstvenih informacijskih sistemov CEZIH

Cilj naložbe je nadgraditi centralni informacijski zdravstveni sistem Republike Hrvaške (CEZIH), ki ga uporabljajo vsi akterji v zdravstvenem sistemu (kot so bolnišnice, zdravstveno osebje, zdravstvene šole, javni zdravstveni zavodi, lekarne, laboratoriji).

Naložba zlasti preseli sistem v državni oblak (skupni center za storitve) in vzpostavi rešitve za obnovo po nesreči, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje ter stalen, zanesljiv in varen način delovanja centralnega zdravstvenega informacijskega sistema.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C2.3.R3-I5: Projekt uvajanja digitalnih osebnih izkaznic

Cilj naložbe je spodbujati uporabo elektronskih podpisov v interakciji državljanov z javno upravo. Pričakuje se, da bo ukrep uporabnikom e-osebne izkaznice omogočil podpisovanje dokumentov na mobilnih platformah.

Vzpostavita digitalni sistem za upravljanje identitete (IDP) in mobilni sistem podpisovanja za izdajanje certifikatov na daljavo za kvalificirani elektronski podpis na daljavo. Izdaja takega potrdila je predpogoj za elektronsko podpisovanje dokumentov na mobilnih platformah ali v mobilnih aplikacijah za podpisovanje.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C2.3.R3-I6: Naložbe v omrežja državne informacijske infrastrukture

Cilj te naložbe je posodobiti in razširiti zmogljivosti nacionalnega omrežja informacijske infrastrukture, ki ga hrvaški javni organi uporabljajo za zagotavljanje spletnih storitev državljanom in podjetjem.

Naložba vključuje zasnovo nove varne omrežne arhitekture, ki ustreza potrebam organov in povezuje vse uporabnike z enotnim omrežjem. Novo omrežje zlasti zagotavlja širokopasovni dostop do zelo visokozmogljivega omrežja (10 Gb/s) za vse javne organe. Za zagotovitev stalne povezljivosti vseh institucij v sistemu se z naložbo posodobi center za spremljanje omrežja (NOC) in vzpostavi sistem, ki je na voljo 24 ur na dan in 7 dni na teden, za zagotavljanje odpravljanja tehničnih napak in pomoči uporabnikom.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C2.3.R3-I7: Izboljšanje sistema prostorskega načrtovanja, gradnje in državnih sredstev z digitalizacijo

Cilj te naložbe je nadgraditi informacijski sistem za prostorsko načrtovanje in državno lastnino (ISPU), da se vzpostavi integrirani informacijski sistem za prostorsko načrtovanje in omogoči digitalizacija postopkov, povezanih s pripravo in izvajanjem posameznih projektov, od določitve lokacije projekta do pridobitve potrebnih dovoljenj.

Ukrep omogoča tudi pridobitev satelitskih posnetkov območja visoke ločljivosti Hrvaške in razvoj digitalnih prostorskih načrtov.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C2.3.R3-I8: Vzpostavitev digitalne mobilne platforme

Cilj te naložbe je ustvariti mobilno platformo za digitalne javne storitve, ki bo državljanom omogočala enostavno uporabo spletnih javnih storitev na svojih pametnih telefonih. Obstoječe „storitve e-državljanov“ so bile razvite za osebne računalnike in trenutno niso prilagojene mobilnim napravam, zato je potrebna platforma, prilagojena mobilnim aplikacijam.

Ta naložba z uporabo najsodobnejših tehnologij in standardov bo vzpostavila platformo, ki bo zagotavljala standardiziran način zagotavljanja javnih storitev na mobilnih platformah (kot so zahteva za dokazilo o rojstnem listu, zahtevek za dokazilo o prebivališču, registracija spremembe naslova; Registracija motornega vozila). Vse povezane registre in podatkovne zbirke poveže z avtobusi za izmenjavo podatkov (Central Data Interchange Bus - SPB). Naložba bo omogočila tudi posodobitev nacionalnega identifikacijskega avtentifikacijskega sistema (NIAS) v skladu z najnovejšimi trendi avtentikacije mobilnih platform z uporabo sodobnih metod za biometrične aplikacije.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C2.3.R3-I9: O vzpostavitvi nove platforme za elektronski bilten o javnih naročilih Republike Hrvaške

Cilj te naložbe je vzpostaviti novo platformo IT za sistem e-javnih naročil, da bi podprli digitalizacijo postopka javnega naročanja in uvedli nove standardne obrazce za objavo obvestil na področju javnega naročanja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1780 (e-obrazci).

Naložba bo posodobila informacijsko platformo hrvaškega elektronskega oglaševanja javnih naročil (EOJN), ki trenutno temelji na zastareli tehnologiji in ne podpira ustrezno učinkovitega izvajanja postopkov javnega naročanja. Ukrep zlasti omogoča povezavo vseh postopkov javnega naročanja (od načrta javnega naročanja do izvedbe postopka s podatki o plačilih na podlagi sklenjenih pogodb) ter uvede obvezne spletne pritožbe (e-pritožbe) in možnost spletnega plačevanja pristojbin. Z naložbo se vzpostavi tudi okvir za spremljanje skladnosti z nekaterimi minimalnimi obveznimi merili in cilji (kot so strateška, zelena ali inovativna javna naročila).

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C2.3.R3-I10: Digitalizacija in informatizacija CES (eHZZ)

Cilj te naložbe je digitalizacija hrvaškega zavoda za zaposlovanje (CES - HZZ), ki trenutno zagotavlja večino dokumentacije v papirni obliki brez avtomatiziranega sistema za digitalno shranjevanje dokumentacije. Naložba naj bi vzpostavila sistem za upravljanje digitalne identitete, sistem upravljanja človeških virov in digitalizirala arhive CES.

Naložba v celoti avtomatizira in digitalizira poslovne procese CES z novimi rešitvami IT za pospešitev in avtomatizacijo dela CES, s čimer se poveča raven varnosti vseh poslovnih podatkov ter omogočita kroženje in centralna obdelava elektronskih dokumentov ter digitalnih in biometričnih podpisov.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C2.3.R3-I11: Podpora IKT za posodobitev HZMO (eHZMO)

Cilj te naložbe je posodobiti zastarel informacijski sistem hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO) in digitalizirati njegove glavne poslovne procese. Pričakuje se, da bo ukrep povečal učinkovitost HZMO in podpiral zagotavljanje kakovostnih storitev.

Naložba bo vzpostavila nov sistem IT za podporo osrednjih procesov, ki bo vključeval module za upravljanje:

-izračuni za pokojnine in otroške dodatke,

-podatki o prispevkih in obračunih plačil,

-podatki o upravičencu,

-pritožbe, revizijski postopki in spori,

-digitalna dokumentacija in arhivi,

-analitičnih in računovodskih podatkov,

-finančne operacije,

-postopki javnega naročanja, sklepanja pogodb in naročanja,

-dolg in obveznost (kupci/dobavitelji),

-upravljanje premoženja.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C2.3.R3-I12 Digitalizacija arhivov HZMO (eArhiva)

Cilj te naložbe je digitalizacija arhivov hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO). Pričakuje se, da bo ukrep znatno izboljšal splošno uspešnost dela HZMO in stroškovno učinkovitost upravljanja arhivov, ki trenutno večinoma temelji na ročnem iskanju. Z naložbo se vzpostavita digitalni sistem za upravljanje arhivov in enotno mesto za trajno hrambo arhivov. Namen naložbe je digitalizacija obstoječega gradiva, pa tudi vzpostavitev centralnega sistema, ki bo omogočil digitalizacijo vseh novo ustvarjenih elementov, ki se snemajo in shranijo v digitalni arhivski sistem.

HZMO ima trenutno na voljo približno 4,5 milijona datotek. Naložba naj bi digitalizirala 1 000 000 aktivnih datotek (približno 500.000 000 strani).

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C2.3.R3-I13: Digitalna preobrazba davčne uprave

Cilj te naložbe je posodobiti informacijski sistem davčne uprave, da se razvije uporabniku prijazna platforma IT z dostopom za davkoplačevalce in uradnike davčne uprave, s čimer bi se povečala učinkovitost davčne uprave.

Naložba bo nadgradila infrastrukturo IKT davčne uprave in razvila platformo, ki omogoča avtomatizacijo poslovnih procesov davčne uprave. Platforma zagotavlja tudi analitiko podatkov in podpira prihodnje potrebe davčne uprave, povečuje varnost infrastrukture IKT in zagotavlja neprekinjeno poslovanje v kriznih razmerah.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C2.3.R3-I14: Izvajanje sistema negotovinskih plačil v gospodarstvu prek e-računov z integriranim e-arhivom in aktivnim davčnim računovodstvom

Cilj te naložbe je vzpostaviti spletni davčni računovodski sistem, katerega cilj je zmanjšati upravno breme za davkoplačevalce.

Z naložbo se vzpostavi nov informacijski sistem za evidentiranje elektronskih računov (e-računov), ki jih izdajajo javni organi za negotovinska plačila v informacijskem sistemu davčne uprave. Z naložbo se vzpostavi tudi napreden spletni računovodski sistem za DDV,

Pričakuje se, da bo naložba prispevala k poenostavitvi davčnih napovedi z zmanjšanjem števila zahtevanih obrazcev in podporo izpolnjevanju davčnih obveznosti.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.3.R3-I15: Oblikovanje rešitev za turistično aplikacijo, katerih cilj je upravno razbremenitev podjetnikov in preoblikovanje turističnega modela v trajnostni razvoj

Cilj te naložbe je razviti nova informacijska orodja za turistični javni informacijski sistem (e-turizem), ki bi pripomogel k učinkovitemu upravljanju razvoja turizma in podpiral trajnost sektorja.

Naložba bo nadaljevala digitalizacijo hrvaškega opazovalnega sistema za trajnostni turizem (CROSTO) z razvojem digitalnega „sistema za spremljanje razvoja destinacij“ za spremljanje trajnosti destinacij v skladu s sistemom kazalnikov evropskega turizma za trajnostno upravljanje destinacij (ETIS).

Naložba prispeva tudi k izboljšanju poslovnih informacij v turizmu z uporabo podatkov iz različnih virov, kot so „centralni register turizma“, „sistem e-Visitor“ ali sistem CROSTO.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C2.3.R3-I16: Digitalizacija športnih in rekreacijskih procesov na lokalni in regionalni ravni

Cilj te naložbe je nadgraditi informacijski sistem v športu (ISS), tj. informacijski sistem, ki ga uporablja ministrstvo za turizem in šport, da bi vsem zadevnim zainteresiranim stranem, zlasti na lokalni in regionalni ravni, olajšali dostop do sistema. Namenjena je tudi podpori razvoja elektronskih postopkov in e-storitev za državljane in deležnike, dejavne v športnem sektorju.

Naložba:

-Vzpostavi prijavni modul, ki športnim klubom omogoča neposreden dostop do osnovnih registrov in evidenc informacijskega sistema v športu, z možnostjo vnosa ustreznih podatkov, kot so športni zapisi in evidence o zdravniških pregledih športnikov;

-Vzpostavijo digitalna orodja in digitalne postopke za spremljanje javnega financiranja športnih programov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi uskladili, poenostavili in povečali preglednost procesa, tudi na lokalni in regionalni ravni;

-Vzpostaviti prijavni modul za zbiranje podatkov o športu in telesni vadbi, usmerjeni v zdravje, vključno z vzpostavitvijo osnovnega registra na področju telesne vadbe, usmerjene v zdravje (na primer beleženje informacij o obstoječih programih in strokovnem osebju).

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma C2.3.R4: Krepitev povezljivosti kot temelja digitalnega prehoda družbe in gospodarstva

Cilj te reforme je omogočiti razpoložljivost elektronskih komunikacijskih omrežij, ki gospodinjstvom in spodbujevalcem socialno-ekonomskega razvoja zagotavljajo gigabitno povezljivost, v skladu s cilji evropske gigabitne družbe.

Cilj te reforme je zagotoviti pravočasno in celovito izvajanje regulativnega in strateškega okvira na področju elektronskih komunikacij s sprejetjem zakona o elektronskih komunikacijah v skladu z določbami Direktive (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah in izvajanjem ciljev nacionalnega načrta za širokopasovne povezave na Hrvaškem za obdobje 2021-2027.

Reforma naj bi opredelila in obravnavala upravno breme in regulativne ovire, povezane z izgradnjo gigabitnih povezljivostnih omrežij, vključno z omrežji 5G, da bi spodbudila naložbe v postavitev omrežij 5G.

Ta reforma dopolnjuje naložbe v digitalno povezljivost prek širokopasovnih povezav v fiksnih in naprednih brezžičnih in mobilnih omrežjih, vključno z uporabo tehnologij 5G.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C2.3.R4-I1: Izvajanje projektov v okviru nacionalnega okvirnega programa za razvoj širokopasovne infrastrukture na področjih, kjer ni zadostnega komercialnega interesa za naložbe

Cilj te naložbe je zmanjšati digitalni razkorak na Hrvaškem s povečanjem nacionalne pokritosti z gigabitno povezljivostjo na območjih, kjer ni zadostnega komercialnega interesa, v skladu z nacionalnim okvirnim programom za razvoj širokopasovne infrastrukture. Pričakuje se, da se bodo nadaljnje naložbe v povezljivost financirale iz drugih nacionalnih skladov ali skladov EU, da bi dosegli cilje gigabitnih ambicij EU.

Cilj naložbe je zagotoviti, da imajo gospodinjstva in glavni spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja na območjih, kjer ni zadostnega komercialnega interesa (bela lisa NGA), dostop do gigabitnih povezljivostnih omrežij. Naložba naj bi vključevala približno 20 projektov enot lokalne uprave, ki zajemajo približno 700 000 prebivalcev in približno 124 000 gospodinjstev. Točno število projektov in pokritost naj bi bila določena po izvedbi razpisov za projekte in izbor projektov.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C2.3.R4-I2: Izgradnja pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture

Cilj te naložbe je povečati razpoložljivost gigabitnih omrežij (ki zagotavljajo povezljivost 5G) na podeželskih in redko poseljenih območjih, kjer ni komercialnega interesa za izgradnjo teh omrežij.

Vključuje izgradnjo pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture, kot je izgradnja samostojnih antenskih drogov, zagotavljanje zmogljivosti optičnega ali mikrovalovnega prenosa za povezavo mobilnega elektronskega komunikacijskega omrežja z baznimi postajami. Omogoča razvoj omrežij 5G na zajetih območjih in je na voljo za uporabo pod enakimi pogoji.

Naložba je namenjena podeželskim območjem v okrožjih z najnižjimi socialno-ekonomskimi kazalniki (nizki demografski, socialni in gospodarski pogoji v primerjavi z nacionalnim povprečjem).

Upravljanje infrastrukture, ki bo zgrajena z naložbo, se izvaja izključno na neprofitni osnovi, da se zagotovi, da prihodki od najema infrastrukture pokrijejo vse stroške delovanja in vzdrževanja infrastrukture. Če prihodki od najemnin presegajo stroške, se presežek usmeri v širitev ali izgradnjo novih infrastrukturnih zmogljivosti.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

I.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Q	Leto
176	C2.3. R1	M	Strategija za digitalno Hrvaško	Začetek veljavnosti strategije za digitalno Hrvaško				Q4	2022	V „digitalni strategiji za Hrvaško do leta 2030“ so jasno opredeljeni strateški cilji in prednostne naloge, ki bodo podlaga za opredelitev ukrepov na naslednjih področjih: Digitalizacija javne uprave in sodstva; Razvoj širokopasovnih elektronskih komunikacijskih omrežij; Razvoj digitalnih kompetenc in digitalnih delovnih mest.
177	C2.3. R2 C2.3. R2.I2	M	Vzpostavitev platform za centralni sistem interoperabilnosti	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD), da so platforme operativne in preskušene za uporabo				Q4	2022	Osrednji nacionalni portal za interoperabilnost zagotovi katalog vseh razpoložljivih storitev, podatkovno skladišče pa deluje za uporabo.
178	C2.3. R2-I1	M	Vzpostavitev centralnega sistema interoperabilnosti	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD), da je sistem operativen in preizkušen za uporabo				Q4	2023	Centralni interoperabilni sistem deluje za uporabo, vključno s spletnim zagotavljanjem 21 upravnih postopkov iz Priloge II k uredbi o enotnem digitalnem portalu.
179	C2.3. R3-I1	T	Nadgradnja državnega oblaka	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD)	številka	0	6	Q4	2022	6 nove funkcije so operativne za uporabo v državnem oblaku (CDU) in dostopne uporabnikom: —Platforma za razvoj, izvajanje in preskušanje aplikacij za uporabnike, —Platforma za podporo IKT, Centralni sistem za spremljanje varnosti informacij za obvladovanje morebitnih varnostnih dogodkov, Biometrična platforma za avtentikacijo, —Platforma za upravljanje digitalnih vsebin spletišč, —Platforma za razvoj tehnologij blokovne verige za državni oblak.
180	C2.3. R3-I1	T	Povečanje števila uporabnikov v Centru skupnih storitev		številka	0	450	Q2	2026	-450 novih uporabnikov se vključi v Center za skupne storitve.
181	C2.3. R3-I2	M	Pilotni projekt o kibernetski varnosti	Poročilo ministrstva za notranje zadeve				Q4	2023	Izvede se pilotni projekt za stresni test sistema s simulacijo kaznivih dejanj „odvisno od kibernetske varnosti“ in „kibernetsko omogočenih“ kaznivih dejanj. Sistem je opremljen s posebnimi komponentami programske in strojne opreme za preiskovanje kibernetske kriminalitete, odprtokodnim iskanjem na internetu in digitalni forenziki ter sklopi preiskovalnih analiz za analizo digitalnih dokazov. Izvajanje projekta izpolnjuje potrebne predpogoje za nadgradnjo forenzičnih orodij in sistemov ter tajnih nadzornih sistemov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ki so potrebni za povečanje ravni kibernetske varnosti na Hrvaškem in v EU. Ko je oprema nabavljena in v celoti operativna, se izvede pilotni projekt za simulacijo raziskav kibernetske kriminalitete v obliki tabelskih vaj, da se oceni prispevek opreme k doseganju ukrepov in ciljev projekta kibernetskega izvrševanja.
182	C2.3. R3-I2	M	Javna kampanja za preprečevanje kibernetske varnosti	Poročilo ministrstva za notranje zadeve				Q1	2024	Izvaja se javna kampanja preprečevanja pojavov kibernetske kriminalitete in preventivnih ukrepov, ki se spremljajo z naslednjimi kazalniki: število preventivnih dejavnosti ozaveščanja in izobraževanja, ki jih izvajajo različne ciljne skupine o ukrepih samozaščitnega vedenja v zvezi s tveganji kibernetske kriminalitete — število udeležencev v aktivnostih število razdeljenih preventivnih gradiv število medijskih objav (vključno z vsemi mediji) število odzivov ciljnih skupin v družbenih medijih število in obdelani rezultati spletnih raziskav, opravljenih prek družabnih omrežij število ocen ciljnih skupin, izvedenih z uporabo kvantitativnih metod
183	C2.3. R3-I3	M	Vzpostavitev točke „vse na enem mestu“	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD), da je točka „vse na enem mestu“ vzpostavljena in deluje za uporabo				Q4	2023	Vzpostavi se platforma „vse na enem mestu“, ki državljanom in podjetjem zagotavlja informacije in podporo strankam na eni sami osrednji lokaciji, in deluje za uporabo.
184	C2.3. R3-I4	M	Informacijski sistem CEZIH	Poročilo Ministrstva za zdravje				Q2	2023	Osrednji zdravstveni informacijski sistem Hrvaške deluje za uporabo v državnem oblaku (CDU).
185	C2.3. R3-I5	T	Elektronski podpis digitalne osebne izkaznice	Poročilo Agencije za digitalno varnost (AKD)	številka	0	300 000	Q4	2023	Za elektronski podpis na daljavo se izda 300 000 certifikatov.
186	C2.3. R3-I6	M	Vzpostavitev omrežja državne informacijske infrastrukture (DII)	Poročilo osrednjega urada za razvoj digitalne družbe (SDURDD)				Q4	2024	Nadgrajeno omrežje državne informacijske infrastrukture (DII) z izboljšanimi funkcijami v smislu razpoložljivosti, zanesljivosti in varnosti mora obratovati za uporabo.
187	C2.3. R3-I6	T	Novi uporabniki omrežja državne informacijske infrastrukture (DII)	Poročilo SDURDD	številka	36	136	Q4	2025	Najmanj 100 novih uporabnikov je priključenih na državno informacijsko infrastrukturno omrežje na vsakem mestu, kjer uporabljajo omrežna sredstva, z zagotavljanjem optične infrastrukture vsaki lokaciji in terminalske opreme.
188	C2.3. R3-I7	T	Digitalni prostorski načrti	Poročilo MZGO	številka	0	570	Q4	2024	Priprava 570 prostorskih načrtov naslednje generacije (prostorski načrti v digitalni obliki)
189	C2.3. R3-I7	M	Nadgradnja informacijskega sistema prostorskih načrtov	Poročilo MZGO				Q4	2025	Vzpostavijo se elektronski moduli za digitalizacijo postopkov prostorskega načrtovanja, gradnje in državnih sredstev kot del informacijskega sistema za prostorsko načrtovanje.
190	C2.3. R3-I8	T	Digitalne e-javne storitve, vključene v novo mobilno platformo	Poročilo SDURDD, da je 20 e-storitev integriranih in delujočih za uporabo	številka	0	20	Q4	2024	Vsaj 20 eService je vključenih v mobilno platformo in deluje za uporabo, vključno z: Zahteva za dokazilo o rojstnem listu; Zahtevati dokazilo o prebivališču; Zaprosijo za financiranje študija terciarnega izobraževanja; Vložitev začetne prošnje za sprejem na javnem visokošolskem zavodu; Zahteva za akademsko priznanje diplom, spričeval ali drugih dokazil o študiju ali tečajih; Obvestilo o spremembah osebnih ali poklicnih okoliščin osebe, ki prejema dajatve socialne varnosti, povezane s takimi dajatvami; Zahtevek za evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja; Predložitev napovedi za odmero dohodnine; Evidentiranje spremembe naslova; Registracijo motornega vozila, ki izvira iz države članice ali je že registrirano v državi članici, v standardnih postopkih; Pridobitev oznak za uporabo državne cestne infrastrukture: Časovne pristojbine (vinjeta), pristojbine glede na prevoženo razdaljo (cestnine), ki jih izda javni organ ali institucija; Pridobitev oznak za emisije, ki jih izda javni organ ali institucija; Uveljavljanje pokojninskih prejemkov in pokojninskih prejemkov iz obveznih sistemov; Zahtevo po informacijah o pokojninah iz obveznih sistemov; Obvestilo o poslovni dejavnosti, dovoljenje za poslovanje, sprememba poslovne dejavnosti in prenehanje poslovne dejavnosti, ki ne vključuje stečajnega postopka ali postopka likvidacije, razen začetnega vpisa poslovne dejavnosti v poslovni register in izključitve ustavnih postopkov ali kakršne koli naknadne vloge družb ali podjetij; Registracija delodajalca (fizične osebe) v obveznem pokojninskem in zavarovalnem sistemu; Registracija zaposlenih v obveznih pokojninskih in zavarovalnih shemah; Predložitev napovedi za odmero dohodnine; Predložitev napovedi za odmero dohodnine; Obveščanje sistema socialne varnosti o prenehanju pogodbe zaposlenega, razen postopkov kolektivnega odpusta iz pogodbe delavca; Plačilo socialnih prispevkov za zaposlene; Potovanje s pravico do dokazovanja.
191	C2.3. R3-I9	M	Vzpostavitev nove platforme za javna naročila in mobilne aplikacije	Prvi postopek javnega naročanja, ki se je začel na novi platformi za e-javno naročanje				Q3	2023	Nova platforma za izvajanje postopkov javnega naročanja in mobilna aplikacija bosta operativni, postopek javnega naročanja pa se bo začel izvajati na novi platformi za e-razpise.
192	C2.3. R3-I10	M	Digitalna identiteta in sistemi upravljanja človeških virov CES	Poročilo CES/HZZ				Q4	2023	Vzpostavljen in operativen je sistem za upravljanje digitalne identitete CES in digitalni sistem upravljanja človeških virov.
193	C2.3. R3-I10	M	Zaključek digitalizacije CES	Poročilo CES/HZZ				Q2	2026	Digitalizacija CES se zaključi: Vzpostavita se sistem za upravljanje varnostnih incidentov in dogodkov ter sistem za podporo temeljnega procesa, sistem e_Advisor in dokončanje projekta digitalizacije arhivov ter vzpostavitev sistema za računovodstvo in dokončanje digitalnega projekta upravljanja dokumentov.
194	C2.3. R3-I11	M	Nadgrajeni informacijski sistem hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)	Poročilo HZMO				Q2	2026	Novi informacijski sistem in temeljni poslovni procesi hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO) bodo delovali.
195	C2.3. R3-I12	M	Digitalni arhiv hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)	Evidenca o izročitvi operacijskega sistema za upravljanje digitalnih arhivov s strani HZMO				Q4	2022	Sistem za upravljanje digitalnih arhivov (sistem za upravljanje digitalnih arhivov) deluje.
196	C2.3. R3-I12	T	Število strani v novem digitalnem arhivu	Digitalni zapis o izročitvi skeniranih in indeksiranih strani s strani HZMO	številka	0	50 000 000	Q2	2026	50 000 000 strani iz nacionalnih arhivov se skenira in indeksira v novem digitalnem arhivu.
197	C2.3. R3-I13	M	Novi informacijski sistem davčne uprave	Poročilo o izvajanju Ministrstva za finance - Davčna uprava, v katerem je navedeno, da novi informacijski sistem davčne uprave deluje				Q2	2026	Nov sistem davčnih informacij deluje z novimi funkcijami (vključno z novo platformo za podatkovno analitiko, novo zasnovo izkušenj uporabnikov za davkoplačevalce in davčne uradnike z nadgrajeno infrastrukturo IKT, digitalizacijo vseh postopkov, povezanih s temi funkcijami, da se poenostavi in pospeši postopek, varno neprekinjeno poslovanje v kriznih razmerah, izboljšana raven varnosti infrastrukture IKT ter konsolidirana in optimizirana infrastruktura informacijske in komunikacijske tehnologije).
198	C2.3. R3-I13	T	Odstotek postopkov določanja in pobiranja davkov, ki se digitalno izvajajo prek novega sistema	Poročilo Ministrstva za finance - Davčna uprava	% (odstotek)	0	80	Q2	2026	80 % obstoječih postopkov določanja in pobiranja davkov se digitalno izvede prek novega posodobljenega sistema davčnih informacij.
199	C2.3. R3-I14	M	Sistem za e-račune in spletno računovodstvo DDV	Poročilo Ministrstva za finance - Davčna uprava				Q4	2024	Novi sistem za registracijo elektronskih računov pri davčni upravi za vse uporabnike (vzorec B2B in davčni zavezanci za javna naročila) in napredno spletno računovodstvo za DDV je operativen in pripravljen za uporabo.
200	C2.3. R3-I15	T	Nova orodja v informacijskem sistemu za turizem	Poročilo Ministrstva za turizem in šport (ministrstvo)	številka	0	4	Q4	2025	Nova orodja so operativna: 1- za integrirane upravne in neupravne postopke za olajšanje poslovnih dejavnosti in komunikacije z javno upravo 2- za upravljanje destinacij in vzpostavitev vrednostnih verig, vključno z rešitvijo za upravljanje turističnih tokov 3 - poslovne informacije v turizmu za podporo podjetnikom pri sprejemanju poslovnih odločitev in odločanju v javnem sektorju pri oblikovanju javnih politik 4 - Nadaljnja digitalizacija sistema CROSTO
201	C2.3. R3-I16	T	Novi moduli aplikacij za sistem IT za šport	Poročilo Ministrstva za turizem in šport (ministrstvo)	številka	0	3	Q1	2026	V posodobljeni informacijski sistem za šport (ISS) se vključijo trije novi moduli aplikacij: 1 - prijavni modul za zagotavljanje neposrednega dostopa športnih klubov do osnovnih registrov in registrov informacijskega sistema v športu; 2 - prijavni modul za financiranje javnih športnih potreb lokalnih in regionalnih vladnih enot; 3 - prijavni modul za zbiranje podatkov o športu in telesni vadbi, usmerjeni v zdravje
202	C2.3. R4	M	Optimizacija postopka izdajanja dovoljenj za naložbe v povezljivost	Začetek veljavnosti revidiranega pravnega okvira				Q2	2022	Revidirani pravni okvir podpira optimizacijo postopka izdaje dovoljenj in omogoča predstavitev elektronske komunikacijske infrastrukture v prostorskih načrtih. Novi okvir obravnava upravno breme in regulativne ovire, povezane z gradnjo zelo visokozmogljivih omrežij, vključno z omrežji 5G.
203	C2.3. R4-I1	M	Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisani za izvajanje projektov v okviru nacionalnega okvira za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop (ONP)	Poročilo Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo (MSTI)				Q3	2023	Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev za 20 projektov v okviru ONP se podpišejo na podlagi izbirnega postopka.
204	C2.3. R4-I1	T	Širokopasovni dostop za gospodinjstva na belih lisah NGA	Poročilo Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo (MSTI)	številka	386 000	486 000	Q2	2026	Vsaj 100 000 dodatnih gospodinjstev v belih dostopovnih območjih naslednje generacije, pokritih s širokopasovnim dostopom vsaj 100 MBit/s (nadgradnja na 1 giga) v smeri uporabnika (prenos)
205	C2.3. R4-I2	M	Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za izgradnjo pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture	Poročilo Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo (MSTI)				Q1	2023	Podpis sporazuma o dodelitvi sredstev in začetek izvajanja projekta za izgradnjo pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture
206	C2.3. R4-I2	T	Prebivalstvo z dostopom do 5G	Poročilo Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo (MSTI)	% (odstotek)	0	80	Q2	2026	Vsaj 80 % podeželskega in redko poseljenega območja (kjer je povprečna populacija manjša od 20/km²) v okviru projekta je zajeto z mobilnim signalom 5G.

J. KOMPONENTA 2.4: IZBOLJŠANJE UPRAVLJANJA DRŽAVNEGA PREMOŽENJA

Vlada je imela v lasti podjetja v državni lasti, ki ustvarjajo približno 7 % dodane vrednosti celotnega gospodarstva in predstavljajo 4 % vseh delovnih mest. Glede na njihovo pomembno vlogo v hrvaškem gospodarstvu lahko izboljšanje korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti in nadaljnje zmanjševanje portfelja državnih sredstev privedeta do izrazitega povečanja splošne produktivnosti.

Cilj komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati gospodarski razvoj in povečati splošno učinkovitost podjetij v državni lasti z naslednjimi ukrepi:

-Nadaljnje zmanjšanje števila podjetij v državni lasti.

-Izboljšanje upravljanja državnih nepremičnin.

-Prilagoditev nacionalnega regulativnega okvira za upravljanje podjetij mednarodnim najboljšim praksam na podlagi priporočil OECD.

-Izboljšanje upravljanja v podjetjih v državni lasti, ki so v posebnem interesu Republike Hrvaške, in podjetij v večinski lasti osrednje vlade ter izboljšanje usklajevanja med pristojnimi nacionalnimi organi.

-Krepitev človeških zmogljivosti za spremljanje korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti.

Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države glede izboljšanja korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti ter okrepitve prodaje podjetij v državni lasti in neproizvodnih sredstev (priporočilo za posamezno državo št. 4, 2019). Komponenta prispeva tudi k zavezam za obdobje po pristopu k ERM II za okrepitev upravljanja podjetij v državni lasti.

J.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C.2.4 R1 - Revizija seznama podjetij v državni lasti, ki so posebej zanimiva za Hrvaško

Cilj te reforme je racionalizirati državno lastništvo s sprejetjem nove lastniške politike, ki določa merila za strateška sredstva, s posodobitvijo seznama podjetij v državni lasti, ki imajo poseben interes za Hrvaško, in z objavo obrazložitve, ki utemeljuje odločitev, da podjetje ostane na tem seznamu.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2021.

Reforma C.2.4 R2 - Izboljšanje korporativnega upravljanja v podjetjih v državni lasti, ki so v posebnem interesu Republike Hrvaške, in v podjetjih v večinski lasti centralne vlade.

Glede na pomen podjetij v državni lasti za hrvaško gospodarstvo je cilj te reforme izboljšati korporativno upravljanje podjetij v državni lasti.

Reforma vključuje sprejetje novega enotnega zakona o podjetjih v državni lasti za izvajanje priporočil OECD, zlasti: (I) uskladitev regulativnega okvira za korporativno upravljanje podjetij v državni lasti; (II) vzpostavi osrednjo koordinacijsko enoto za srednjeročno izvajanje politike lastništva; Ter (iii) krepitev avtonomnosti in neodvisnosti upravnega odbora podjetij v državni lasti.

Reforma se zaključi do 31. marca 2024.

Reforma C2,4 R3 - Krepitev človeške zmogljivosti za spremljanje upravljanja podjetij v državni lasti

Cilj reforme je izboljšati človeške zmogljivosti centralne vlade z usposabljanjem, da se določijo finančni in operativni cilji podjetij v državni lasti ter izboljša usklajevanje med pristojnimi nacionalnimi organi.

Reforma vključuje ukrepe za krepitev institucionalne zmogljivosti z usposabljanjem javnih uslužbencev s posebnimi kompetencami glede na gospodarski sektor, v katerem delujejo podjetja v državni lasti.

Reforma se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma C.2.4 R4 - Nadaljnje zmanjševanje števila podjetij v državni lasti, ki niso posebej zanimiva za Hrvaško

Cilj te reforme je še naprej zmanjševati število podjetij v državni lasti, ki niso posebej zanimiva za Hrvaško, s prodajo prek javnih razpisov, potem ko se po potrebi odpravijo obstoječe ovire za odprodajo delnic teh družb.

Reforma se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma C.2.4 R5 - Optimizacija upravljanja državnih nepremičnin

Glavni cilj reforme je povečati komercializacijo in racionalizacijo državne lastnine ter donose iz nje z razvojem upravnega informacijskega sistema za upravljanje nepremičnin v državni lasti. Pričakuje se, da bo reforma omogočila hitrejšo aktivacijo in učinkovitejšo uporabo neuporabljenih državnih sredstev.

Reforma se zaključi do 30. junija 2026.

J.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Q	Leto
207	C2.4. R1	M	Nov sklep hrvaške vlade o podjetjih v državni lasti, ki so posebnega pomena za Hrvaško	Objava revidiranega seznama podjetij v državni lasti, ki so v posebnem interesu Hrvaške, v skladu z uveljavljenimi merili				Q4	2021	Vlada sprejme in objavi nov sklep o določitvi novega seznama podjetij v državni lasti, ki so v posebnem interesu Hrvaške. Odločitev vključuje obrazložitev, zakaj je družba na tem seznamu. Družbe, ki kotirajo na borzi in za katere obstoj javnega interesa ni dokazan, se prenesejo na portfelj centra za prestrukturiranje in prodajo (CERP) z namenom monetizacije sredstev. . Na ta način bo portfelj hrvaškega finančnega premoženja jasno ločen na tisti del, ki je posebnega interesa, zato bo ostal v državni lasti in del, ki ni posebej zanimiv za Hrvaško, in bo zato monetiziran.
208	C2.4. R2	M	Nov pravni okvir za podjetja v državni lasti, ki vključuje priporočila OECD.	Določba o začetku veljavnosti zakona o podjetjih v državni lasti ter ustrezni sklep in določbe				Q1	2024	Novi pravni okvir za upravljanje podjetij v državni lasti vključuje: Nov zakon, ki vključuje določbe za uskladitev s smernicami OECD o korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti, tj. uradna priporočila OECD o korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti na Hrvaškem, in vzpostavlja enoten regulativni okvir na področju korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti na Hrvaškem. Novi regulativni okvir predvideva tudi ustanovitev osrednje koordinacijske enote za srednjeročno učinkovitejše izvajanje lastniške politike, tj. horizontalno usklajevanje med pristojnimi organi, odgovornimi za izvajanje funkcij lastniških pooblastil. Novi zakon vsebuje tudi pravne določbe, ki krepijo samostojnost in neodvisnost uprave ter določajo, da (a) mora država imenovati/imenovanje članov nadzornega sveta podjetij v državni lasti v 3 mesecih po tem, ko se je mesto sprostilo, in b) da neposredno ministrstvo vladi predlaga kandidata na podlagi priporočila osrednje koordinacijske enote. sklep vlade o ustanovitvi osrednjega organa za usklajevanje lastništva z ustreznimi pooblastili in viri, ki so potrebni za učinkovito izpolnjevanje njegove usklajevalne vloge. Subjekt razvije standarde za korporativno upravljanje podjetij v državni lasti in spremlja skladnost s temi standardi; Spremljanje uspešnosti podjetij v državni lasti in redno javno poročanje. politiko lastništva, v kateri so jasno navedeni razlogi in cilji za državno lastništvo vseh podjetij v državni lasti, ki so v celoti ali v večinski lasti na nacionalni ravni, in nefinančnih nepremičnin, v kateri so opisane vse zahteve glede upravljanja družb v državni lasti in razkritja, ki se uporabljajo za podjetja v državni lasti, ter obveznost in pogostost revizije seznama podjetij v državni lasti, ki so posebnega pomena za Hrvaško.
209	C2.4. R3	T	Načrt usposabljanja resornih ministrstev in osrednjih koordinacijskih enot za dejavnosti korporativnega upravljanja		številka	0	40	Q2	2026	Usposabljanje se zagotovi za zadnjih 40 zaposlenih in zajema: Novi regulativni okvir za upravljanje podjetij; Finančno in računovodsko izobraževanje ter seznanitev z novim sistemom poročanja; Spremljanje tehnoloških sprememb, ki se dogajajo v posameznih sektorjih in industrijah, ter sprememb v regulaciji in uporabi različnih statističnih orodij, modeliranja in avtomatizacije dela podatkovnih zbirk. Glavni cilj teh usposabljanj je spodbujanje dobrega upravljanja lastništva.
210	C2.4. R4	T	Realizacija prodaje 90 podjetij v državni lasti, ki niso posebej zanimiva za Republiko Hrvaško in jih upravlja CERP		številka	0	90	Q2	2026	Za del podjetij v državni lasti, ki niso posebej zanimiva za Hrvaško in so upravičena do prodaje in ne predvidevajo postopka prestrukturiranja, se izvede oglaševanje prodaje prek javnih razpisov, neposredna ponudba delničarjem v primeru prednostne pravice do nakupa in ponudbe delnic na reguliranem kapitalskem trgu. Do konca 2Q/2026 se obvestilo o prodaji objavi za vsaj 185 podjetij v državni lasti, ki jih upravlja center za prestrukturiranje in prodajo (CERP) in niso posebej zanimiva za Hrvaško, od katerih jih je bilo vsaj 90 prodanih.
211	C2.4. R4	T	Realizacijo prodaje 20 podjetij v državni lasti v portfelju CERP, ki trenutno niso na voljo za prodajo.		številka	0	20	Q2	2026	Za preostala podjetja v državni lasti, ki niso posebnega interesa za Hrvaško in katerih delnice/enote trenutno niso na voljo za prodajo, se bodo izvajale vse dejavnosti za odpravo obstoječih določb, ki preprečujejo odprodajo delnic/enot teh podjetij. Poleg tega se po preklicu rezervacije delnic zadevnih družb, če delnice, ki so predmet pridržka, niso dodeljene nekdanjim lastnikom, ti deleži takoj odsvojijo v skladu s pravili, ki jih določa zakon.
212	C2.4. R5	M	Razvoj informacijskega sistema in metodologije za zmanjšanje premoženjskih portfeljev v državni lasti ter hitrejšo in učinkovitejšo aktivacijo neporabljenih državnih sredstev	Razvit in izveden informacijski sistem in metodologija				Q4	2024	Dokonča se razvoj informacijskega sistema za upravljanje in upravljanje nepremičnin v državni lasti. Razviti metodologijo, ki bo določila način za učinkovito odtujitev državne lastnine za vse oblike lastnine, ki se pojavljajo pri upravljanju ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno lastnino (MZGO). Sistem IT skupaj z metodologijo omogoča zmanjšanje nepremičnin v državni lasti ter hitrejšo in učinkovitejšo aktivacijo neporabljenih državnih sredstev. Sistem IT vzpostavi elektronsko povezavo s podatkovnimi zbirkami drugih vladnih uprav in institucij ter tako izboljša obstoječe notranje evidence o portfelju lastnine v državni lasti ciljne skupine.
213	C2.4. R5	T	Povečanje komercializacije, racionalizacije in aktivacije državne lastnine		številka	0	4 500	Q2	2026	Upravljanje nepremičnin v državni lasti se izvaja za podporo zmanjšanju nestrateškega nepremičninskega portfelja v državni lasti na Hrvaškem ter za hitrejšo in učinkovitejšo mobilizacijo neuporabljenih državnih sredstev, s čimer se povečajo njihovi poslovni ali socialni rezultati/donosi. Do konca drugega četrtletja leta 2026 se sklene 4500 pogodb o nepremičninskih postavkah (pogodbe z nadomestilom v korist državnega proračuna in brezplačne pogodbe), da se povečajo davčni prihodki, zmanjša javni dolg in aktivira nepremičninski portfelj v državni lasti. To bo doseženo z vse pogostejšimi javnimi razpisi za prodajo nestrateških državnih nepremičnin na Hrvaškem, ustvarjanjem pogojev za objavo mednarodnih javnih razpisov za investicijske projekte in nadaljnjim izboljšanjem odnosov z lokalnimi in regionalnimi vladnimi enotami, da se aktivira obstoječi portfelj nepremičnin v državni lasti in izvedejo razvojni projekti (infrastruktura, kultura, sociala, gospodarstvo, demografija) v korist skupnosti.

K. KOMPONENTA 2.5: SODOBNO PRAVOSODJE, PRIPRAVLJENO NA PRIHODNJE IZZIVE

Eden glavnih strateških ciljev, opisanih v hrvaškem načrtu za okrevanje in odpornost, je doseči učinkovit in uspešen pravosodni sistem, ki bo prispeval k razvoju gospodarstva in se odzval na pričakovanja državljanov glede nadaljnje krepitve pravne države. Sestavni del vključuje eno glavno reformo, ki bo prispevala k zmanjšanju sodnih zaostankov in skrajšanju sodnih postopkov.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države glede nadaljnje potrebe po skrajšanju trajanja sodnih postopkov in izboljšanju elektronske komunikacije na sodiščih (priporočilo za posamezne države št. 4, 2019 in priporočilo za posamezne države št. 4, 2020).

Komponenta vključuje eno reformo in šest naložb.

K.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: C2.5.R1 Povečanje učinkovitosti pravosodnega sistema za povečanje zaupanja državljanov.

Cilj reforme je vzpostaviti pravni, organizacijski in tehnološki okvir, ki bo prispeval k zmanjšanju sodnih zaostankov in skrajšal sodne postopke ter se osredotočil na pregledno in učinkovito delovanje pravosodnega sistema.

Reforma vključuje naslednje zakonodajne in postopkovne spremembe:

-Specializirani letni akcijski načrti sodišč, ki služijo kot smernice za sodišča pri doseganju boljših kazalnikov uspešnosti. Izvajanje akcijskih načrtov spremlja ministrstvo za pravosodje in javno upravo.

-O spremembi zakona o stečaju in Zakona o plačilni nesposobnosti potrošnikov, da se zagotovi večja učinkovitost postopkov v primeru insolventnosti, izboljša sistem imenovanja stečajnih upraviteljev in nadzora nad opravljanjem storitve, izvaja Direktiva (EU) 2019/1023 in spremeni člen 212 Zakona o stečaju v zvezi s postopki za izpodbijanje pravnih dejanj.

-Sprememba zakonodajnega okvira na področju pravosodja s poudarkom na:

oSpremembe Zakona o pravdnem postopku in Zakona o upravnem sporu, da se skrajša sodni postopek, pospeši reševanje upravnih sporov, zmanjša pretok zadev in zmanjšajo stroški;

oOdobritev novega zakona o nepravdnem postopku, da se državljanom olajša dostop do sodišč, zagotovi kakovostna in pregledna pravna sredstva ter odpravi pravna negotovost;

oSprememba zakona o notariatu z namenom posodobitve dejavnosti notarjev z rešitvami IKT;

oSprememba Zakona o zemljiški knjigi za elektronsko obravnavo zadev, da se omogoči učinkovitejša porazdelitev zadev na sodiščih;

oSprememba zakona o sodiščih in Zakona o območjih in sedežih sodišč, ki omogoča specializacijo sodnikov in ustanovitev specializiranih družinskih enot na občinskih sodiščih, da se zagotovi učinkovitejša raven sodnega varstva za najranljivejše družbene skupine, otroke, in ki bo spremenil pogoje za zagotavljanje strokovnega znanja in razlage, pri čemer bo pomemben element sistem obveznega poklicnega usposabljanja. Pristojnost za odločanje o vprašanjih statusa se prenese s sodišč na ministrstvo za pravosodje in javno upravo, sistem nadzora in odgovornosti pa se okrepi.

-Sprejetje novih okvirnih meril za delo sodnikov, ki določajo večje število zadev, ki jih je treba rešiti, da bi spodbudili obravnavo več zadev, zlasti starih. Poleg tega je treba uvesti uporabo orodja za aktivno vodenje zadev na izbranih sodiščih, vključno z občinskim civilnim sodiščem v Zagrebu, da bi dosegli večjo učinkovitost. Oblikuje kontrolne sezname, vključno z orodji za označevanje in samoocenjevanje, ki temeljijo na mednarodnem okviru za sodno odličnost.

Reforma vključuje naslednje organizacijske spremembe:

-Ustanovitev štirih centrov za mediacijo na gospodarskih sodiščih v Zagrebu, Splitu, Osijeku in Reki ter sprememba zakona o mediaciji, da bi prispevali k nadaljnjemu spodbujanju prostovoljne mediacije v sodnih in upravnih sporih ter skrajšali trajanje in stroške zadev.

-Uvedba novih programov usposabljanja v okviru programa usposabljanja pravosodnih uradnikov in uradnikov pravosodnih organov na pravosodni akademiji s poudarkom na:

oRazvoj različnih spretnosti (sposobnosti upravljanja in vodenja za predsednike sodišč, vodenje sodišč za vodje sodne uprave in komunikacijske sposobnosti sodnega osebja - trije programi).

oSpodbujanje pravne države in temeljnih pravic z visokokakovostnim izobraževanjem v hrvaškem sodstvu.

oSpecializirani programi usposabljanja za sodnike v primeru insolventnosti in tečaji usposabljanja za sodnike na področju družinskega prava.

Reforma vključuje naslednje tehnološke spremembe, ki jih podpirajo naložbe C2.5 R1-I1, C2.5 R1-I2 in C2.5 R1-I3.

-Sprememba zakonika o kazenskem postopku, da se omogoči uporaba IKT v kazenskih postopkih, vključno z uvedbo zaslišanj na daljavo, razširitvijo možnosti za dajanje spletnih pričevanj žrtvam kaznivih dejanj, možnostjo komuniciranja z odvetniki prek varne video povezave in pripravo zaslišanj obtoženih oseb v priporu pred sojenjem ter uvedbo elektronske komunikacije.

-Zagotavljanje elektronskih orodij in ustreznih upravnih zmogljivosti državnega sodnega sveta (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državnega odvetniškega sveta (Državnoodvjetničko vijeće, DOV), da se izboljša kakovost dela obeh svetov. Za vzpostavitev učinkovitega mehanizma za preverjanje prijav premoženjskega stanja državnih uradnikov se izvaja 50-odstotno povečanje njihovih človeških virov (z zaposlovanjem vsaj 4 oseb) ter povezovanje DSV in DOV s skupnim zemljiškim katastrom in informacijskim sistemom davčne uprave.

Reforma se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C2.5.R1-I1 - Izboljšanje sistema vodenja sodnih zadev (eSpis).

Cilj naložbe je nadaljnja nadgradnja sistema eSpis (skupaj z vsemi moduli, zlasti e-komunikacijami, da se omogoči elektronska komunikacija za vse strani, udeležene v sodnih postopkih) in prehod na centralizirano rešitev strojne in programske opreme, da se omogočijo boljše in cenejše prihodnje posodobitve in razvojna trajnost, pa tudi stabilnost, delovanje in varnost sistema eSpis.

Naložba vključuje dodajanje novih funkcij sistemu eSpis z namenom izboljšanja digitalizacije pravosodnega sistema:

-Popolna elektronska dostava dokumentov e-državljanom z uporabniškim poštnim predalom in informacije o elektronski dostavi v primeru prenosa dokumentov s fizično dostavo,

-Boljša uporabniška izkušnja z izvajanjem akcijskega načrta, ki vsebuje priporočila o tehničnih vidikih in vidikih upravljanja IT (priporočila o upravnih in poslovnih procesih ter tehnična priporočila),

-Nova integrirana arhitektura centra za skupne storitve (State Cloud - State Cloud), da se zmanjšajo ozka grla v sistemu, poveča stabilnost in omogoči interoperabilnost z drugimi sistemi.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.5.R1-I2 - Izboljšanje informacijskega sistema zemljiških knjig in katastra.

Cilj je povečati količino in kakovost povezanih podatkov med podatki iz zemljiške knjige in katastra v podatkovni zbirki podatkov o zemljiščih (BZP) s sedanjih 3,86 % na 60 % ter povečati učinkovitost dela v zemljiških knjigah z uvedbo modula programske opreme (virtualni asistent), ki temelji na umetni inteligenci, ter državljanom in podjetjem zagotoviti podporo uporabnikom in spodbude za urejanje zemljiških knjig in katastrskega statusa. Naložba bo izvedena s splošnim ciljem do 100-odstotne stopnje dokončanja (60 % do leta 2026).

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C2.5.R1-I3 - Razvoj zbirke orodij za javno objavo in iskanje sodnih odločb.

Cilj naložbe je vzpostaviti sistem za objavo vseh sodnih odločb s samodejno predanonimizacijo s posebno programsko opremo in njihovo objavo na enotnem javno dostopnem portalu z izčrpnimi možnostmi iskanja ob upoštevanju pravil o varstvu osebnih podatkov.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C2.5.R1-I4 - Oblikovanje in izvajanje zagrebškega pravosodnega trga za izboljšanje dostopa do pravnega varstva ter učinkovitosti trgovinskih postopkov in upravnih sporov.

Cilj naložbe je posodobiti fizično infrastrukturo in zagotoviti ustrezne delovne pogoje za gospodarska in upravna sodišča s sedežem v Zagrebu s premestitvijo upravnih in gospodarskih sodišč s sedežem v Zagrebu na osrednjo lokacijo. Poleg tega je treba za izvajanje reformnega ukrepa za okrepitev mediacije zagotoviti ustrezne infrastrukturne zahteve za delovanje centra za mediacijo, ki naj bi bil nameščen tudi na Pravosodnem trgu.

Naložba vključuje gradnjo 50000 m² podzemne garaže in stavbe s površino 24000 m².

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložbe: C2.5.R1-I5: Izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost za prenovo zastarelih zmogljivosti pravosodnih organov.

Cilj naložbe je posodobiti in povečati učinkovitost dela nekaterih pravosodnih in kazenskih organov na hrvaškem ozemlju z izvajanjem ukrepov za energetsko učinkovitost, ki bodo prispevali k zelenemu prehodu. 20 stavbe v pravosodnem sistemu izpolnjujejo standarde o racionalni rabi energije in toplotni zaščiti. Naložbe zadevajo povprečno vsaj srednje temeljito prenovo, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije o prenovi stavb (EU) 2019/786, s katero se doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji; Ali bo v povprečju dosegla vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Poleg tega se dostop do stavb prilagodi invalidom. Pri tej naložbi imajo prednost lokacije pravosodnih organov v gospodarsko manj razvitih delih Hrvaške.

Ta naložba se zaključi do 30. junija 2024.

Naložbe: C2.5.R1-I6: Stabilna in odporna infrastruktura IT za pravosodni informacijski sistem.

Cilj te naložbe je dodatno posodobiti in konsolidirati obstoječe aplikacije za državni oblak (Shared Service Centre) ter nadalje razviti infrastrukturo informacijskih sistemov v sodstvu, da se zagotovi celovito izvajanje akcijskih načrtov na nacionalni ravni in ravni EU. Vzpostavi se nova omrežna arhitektura in namesti nova omrežna oprema, da se poveča varnost informacijskih sistemov in podprejo potrebne omrežne zmogljivosti (zlasti zaradi migracije sistemov IT v državni oblak in večje stabilnosti aplikacij). Vsa sodišča prve stopnje so opremljena in izpolnjujejo pogoje za obravnavo na daljavo.

Ta naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

K.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Q

Leto

214

C2.5. R1

M

Zagotovljena elektronska orodja in ustrezne upravne zmogljivosti državnega sodnega sveta (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državnega odvetniškega sveta (Državnoodvjetničko vijeće, DOV)

Elektronska orodja in ustrezne upravne zmogljivosti državnega sodnega sveta (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državnega odvetniškega sveta (Državnoodvjetničko vijeće, DOV)

Q1

2022

Za državni sodni svet (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državni tožilski svet (Državnoodvjetničko vijeće, DOV) se uporabljajo elektronska orodja in ustrezne upravne zmogljivosti, da se izboljša kakovost dela obeh svetov. Njihovi človeški viri se povečajo za 50 % v primerjavi z izhodiščem iz leta 2021 (z zaposlitvijo najmanj štirih oseb) in povezava DSV in DOV s skupnim katasterjem in katastrom (ZIS) ter informacijskim sistemom davčne uprave, da se vzpostavi učinkovit mehanizem za preverjanje prijav premoženjskega stanja državnih uradnikov.

215

C2.5. R1

M

Sprejete spremembe Zakona o stečaju in Zakona o plačilni nesposobnosti potrošnikov

Začetek veljavnosti zakona o stečaju in zakona o stečaju potrošnikov

Q2

2022

Spremembe zakona o stečaju in zakona o plačilni nesposobnosti potrošnikov (objava v Uradnem listu), ki zagotavljajo večjo učinkovitost postopkov v primeru insolventnosti, izboljšujejo sistem organizacije in imenovanja stečajnih upraviteljev ter nadzor nad izvajanjem storitve, odvračajo od morebitnega povečanja števila primerov zaradi pogojev pandemije COVID-19 in spremembe 212. člena Zakona o stečaju v zvezi s postopki za izpodbijanje pravnih dejanj.

216

C2.5. R1

M

Sprejete spremembe zakonika o kazenskem postopku

Začetek veljavnosti sprememb zakonika o kazenskem postopku

Q2

2022

Spremembe Zakona o kazenskem postopku, ki omogočajo uporabo IKT v kazenskih postopkih, vključno z uvedbo zaslišanj na daljavo, razširitvijo možnosti za dajanje spletnih pričevanj žrtvam kaznivih dejanj, možnostjo komuniciranja z odvetniki prek varne video povezave in pripravo zaslišanj za obtožene osebe v priporu pred sojenjem ter uvedbo elektronskih komunikacij.

217

C2.5. R1

T

Novi programi usposabljanja, uvedeni v okviru programa izobraževanja v pravosodju

številka

0

6

Q1

2023

V okviru programa usposabljanja pravosodnih uradnikov in uradnikov pravosodnih organov na Pravni akademiji se zaključi šest novih programov usposabljanja:
Razvoj različnih spretnosti (sposobnosti upravljanja in vodenja za predsednike sodišč, vodenje sodišč za vodje sodne uprave in komunikacijske sposobnosti sodnega osebja - trije programi).
Spodbujanje pravne države in temeljnih pravic z visokokakovostnim izobraževanjem v hrvaškem sodstvu.
—Specializirani programi usposabljanja za sodnike v primeru insolventnosti in tečaji usposabljanja za sodnike na področju družinskega prava.

218

C2.5. R1

M

Sprejetje sprememb zakonodajnega okvira na področju pravosodja z novim Zakonom o nepravdnem postopku.

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o pravdnem postopku, Zakona o upravnih sporih, Zakona o zemljiški knjigi, Zakona o sodiščih, Zakona o območju in sedežu sodišč, zakona o notariatu in novega Zakona o nepravdnem postopku.

Q2

2023

Spremembe Zakona o pravdnem postopku in zakona o upravnem sporu, ki bodo pomagale skrajšati sodne postopke, pospešiti reševanje upravnih sporov, zmanjšati pretok zadev in zmanjšati stroške;
Novi zakon o nepravdnem postopku, ki državljanom olajšuje dostop do sodišč, zagotavlja kakovostna in pregledna pravna sredstva ter odpravlja pravno negotovost;
III) spremembe zakona o notariatu za posodobitev poslovanja notarjev z rešitvami IKT;
IV) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi za elektronsko obravnavo zadev in omogoča učinkovitejšo porazdelitev zadev na sodiščih;
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih ter Zakona o območjih in sedežih sodišč, ki omogoča specializacijo sodnikov in ustanovitev specializiranih družinskih enot na občinskih sodiščih, da se zagotovi učinkovitejša raven sodnega varstva najranljivejših družbenih skupin, otrok, in ki spreminja pogoje za zagotavljanje strokovnega znanja in tolmačenja, pri čemer bo pomemben element sistem obveznega poklicnega usposabljanja. Pristojnost za odločanje o vprašanjih statusa se prenese s sodišč na ministrstvo za pravosodje in javno upravo, sistem nadzora in odgovornosti pa se okrepi.

219

C2.5. R1

T

Ustanovitev štirih centrov za mediacijo na gospodarskih sodiščih v Zagrebu, Splitu, Osijeku in Reki ter sprejetje sprememb zakona o mediaciji

številka

0

4

Q2

2023

Spremembe Zakona o mediaciji, ki dodatno spodbujajo prostovoljno mediacijo v pravdnih in upravnih sporih, s čimer se skrajša trajanje zadeve in zmanjšajo stroški. Ustanovijo se štirje centri za mediacijo, ki začnejo delovati v Zagrebu, Splitu, Osijeku in Reki, kjer se usposabljajo mediatorji in izvajajo postopki mediacije. Osrednji center v Zagrebu ter regionalni centri v Splitu, Osijeku in Reki imajo sedež na istem mestu kot gospodarska sodišča, Visoko gospodarsko sodišče Republike Hrvaške, pri čemer je strankama mogoče zagotoviti potrebno strokovno podporo.

220

C2.5. R1

M

Sprejeta so bila nova okvirna merila uspešnosti za delo sodnikov in uvedeno dejavno orodje za upravljanje sodnih zadev

Sprejeta okvirna merila uspešnosti za delo sodnikov, uvedeno aktivno orodje za vodenje zadev

Q3

2023

Okvirna merila uspešnosti za delo sodnikov, ki predpisujejo povečano število zadev, ki jih je treba rešiti, da bi spodbudili več zadev, ki jih je treba obravnavati, zlasti v starih zadevah. Z uporabo orodja za dejavno upravljanje sodnih zadev na izbranih sodiščih, vključno z občinskim civilnim sodiščem v Zagrebu, se bo povečala učinkovitost (ustvarjanje kontrolnih seznamov, zlasti označevanje, orodja za samoocenjevanje na podlagi mednarodnega okvira za sodno odličnost).

221

C2.5. R1

T

Skrajšanje trajanja pravdnih in gospodarskih zadev

številka

655

455

Q2

2026

V primerjavi z letom 2020: Skrajšanje trajanja pravdnih in gospodarskih zadev, kot je opredeljeno z metodologijo pregleda stanja na področju pravosodja v EU, za vsaj 200 dni.

222

C2.5. R1

T

Zmanjšanje skupnega števila vseh nerešenih zadev

številka

464 770

302 100

Q2

2026

V primerjavi z letom 2020: Zmanjšanje skupnega števila nerešenih zadev za vsaj 35 %.

223

C2.5. R1

T

Zmanjšanje deleža zadev, starejših od 3 let, v skupnih zaostankih

% (odstotek)

16

8

Q2

2026

V primerjavi z letom 2020: Zmanjšati delež zadev v treh letih skupnega zaostanka na največ 8 %.

224

C2.5. R1-I1

M

Nadgrajeni sistem eSpis z novimi funkcijami in novo arhitekturo, integriranimi v Centru skupnih storitev (CDU)

Izvajajo se nove digitalne rešitve za spodbujanje digitalizacije pravosodnega sistema, vključno z nadgrajenim sistemom eSpis in novo arhitekturo, vključeno v CDU.

Q4

2024

-Za izboljšanje digitalizacije pravosodnega sistema se uvedejo nove značilnosti:
Popolno elektronsko dostavo dokumentov e-državljanom z uporabniškim poštnim predalom in informacijami o elektronski dostavi v primeru prenosa dokumentov s fizično dostavo,
Izboljšanje uporabniške izkušnje z izvajanjem akcijskega načrta, ki vsebuje priporočila o tehničnih vidikih in upravljanju IT (priporočila za upravne in poslovne postopke ter tehnična priporočila).
Nova integrirana arhitektura centra za skupne storitve, da se zmanjšajo ozka grla v sistemu, poveča stabilnost in omogoči interoperabilnost z drugimi sistemi.

225

C2.5. R1-I2

T

60 % podatkov iz zemljiške knjige in katastrskih podatkov, katerih končni cilj je dokončanje do 100 %

% (odstotek)

3,86

60

Q2

2026

60 % podatkov o zemljiški knjigi in katastrskih podatkih, dopolnjenih do leta 2026, končni cilj pa je dokončanje do 100 %.

226

C2.5. R1-I3

M

Nadgrajeni sistem eSpis z novimi funkcijami in novo arhitekturo, integriranimi v Centru skupnih storitev (CDU)

Izvajajo se nove digitalne rešitve za spodbujanje digitalizacije pravosodnega sistema, vključno z nadgrajenim sistemom eSpis in novo arhitekturo, vključeno v CDU.

Q4

2024

Nove funkcije vključujejo objavo vseh sodb na prvi in drugi stopnji na internetu z izčrpnimi možnostmi iskanja in metodami avtomatizirane anonimizacije, ki spoštujejo pravila o varstvu osebnih podatkov.

227

C2.5. R1-I4

T

Pridobil dovoljenje za uporabo na novo zgrajene stavbe na pravosodnem trgu v Zagrebu kot predpogoj za preselitev gospodarskih in upravnih sodišč, centra za mediacijo in pravosodne akademije.

številka

0

1

Q2

2026

Pridobijo se konceptualni, glavni in izvedbeni projekti ter iz njih izhajajoča dovoljenja za gradnjo sodnega trga v Zagrebu, na podlagi katerih se objavijo javni razpisi za izvedbo gradbenih del, strokovni nadzor in projektni vodja. Po zaključku gradnje je bilo za novo zgrajeno stavbo na pravosodnem trgu pridobljeno dovoljenje za uporabo. Naložba zadeva gradnjo nove stavbe s primarnim povpraševanjem po energiji, ki je vsaj 20 % nižje od stavbe s skoraj nično porabo energije.

228

C2.5. R1-I5

T

Novo obnovljene stavbe sodišč, ki so v skladu s Tehničnim predpisom o racionalni rabi energije in toplotni zaščiti stavb

številka

0

20

Q2

2024

Prenova 20 sodnih zgradb se zaključi. Na novo obnovljene stavbe izpolnjujejo standarde o racionalni rabi energije in toplotni zaščiti. Naložbe zadevajo povprečno vsaj srednje temeljito prenovo, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije o prenovi stavb (EU) 2019/786, s katero se doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje povpraševanja po primarni energiji; Ali v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Poleg tega se dostop do stavb prilagodi invalidom, to prilagoditev pa spremljajo skladnost s protipožarnimi standardi in standardi tehnične zaščite ter funkcionalna zasnova notranje opreme. V tem naložbenem ciklu imajo prednost lokacije pravosodnih organov v gospodarsko manj razvitih delih Hrvaške.

229

C2.5. R1-I6

M

Vsa sodišča prve stopnje so opremljena in izpolnjujejo pogoje za obravnavo na daljavo.

Izvedba obravnave na daljavo na vseh sodiščih prve stopnje

Q4

2022

Predpogoji, ki so določeni za zaslišanja na daljavo pred vsemi sodišči prve stopnje, so operativni.

230

C2.5. R1-I6

M

Nadgradnja in optimizacija infrastruktur IKT v vseh sodnih organih

Nadgrajena in optimizirana infrastruktura IKT v vseh sodnih organih

Q4

2025

Nadgrajena infrastruktura IKT z višjo stopnjo interoperabilnosti znotraj pravosodnih organov, ki omogoča varno in neprekinjeno stabilno delovanje celotnega komunikacijskega sistema, ki povezuje 218 lokacij pravosodnih organov in kriminalnih organov ter več kot 10 000 uporabnikov s komunikacijskim omrežjem;

L. KOMPONENTA 2.6: PREPREČEVANJE KORUPCIJE IN BOJ PROTI NJEJ

Cilj komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je okrepiti okvir za preprečevanje in sankcioniranje korupcije z ukrepi za i) povečanje učinkovitosti, skladnosti in odprtosti organov v boju proti korupciji, ii) izboljšati izvajanje zakona o pravici do dostopa do informacij, iii) okrepiti upravljanje podjetij v podjetjih v večinski lasti lokalnih in regionalnih vladnih enot ter iv) okrepiti zmogljivosti sodnega varstva v postopkih javnega naročanja.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezne države o nadaljnji potrebi po okrepitvi okvira za preprečevanje in sankcioniranje korupcije, da se zagotovi zakonita, pregledna in učinkovita uporaba javnih sredstev (priporočilo za posamezno državo št. 4, 2019).

L.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: C2.6.R1 Povečanje učinkovitosti, skladnosti in odprtosti organov v boju proti korupciji z digitalizacijo, povečanje preglednosti in izboljšanje usklajevanja.

Reforma bo izboljšala usklajevanje in sodelovanje organov, vključenih v izvajanje nacionalnih dokumentov protikorupcijske politike z uporabo informacijske tehnologije. Razvije tudi informacijsko platformo za jasno obveščanje državljanov o obstoječem zakonodajnem okviru na področju preprečevanja korupcije in razpoložljivih orodjih. Pričakuje se, da bo reforma povečala učinkovitost splošnega okvira protikorupcijske politike.

Reforma vključuje:

-Novo protikorupcijsko strategijo za obdobje 2021-2030, da se okrepi institucionalni in normativni okvir za boj proti korupciji, poveča preglednost in odprtost dela javnih organov, okrepi integriteta in sistemi za upravljanje nasprotij interesov, okrepi protikorupcijski potencial v sistemu javnih naročil ter poveča ozaveščenost javnosti o škodljivosti korupcije, potrebi po poročanju o nepravilnostih in povečanju preglednosti. Spremembe zakona o preprečevanju navzkrižja interesov razširjajo področje uporabe zakona na družbe v lasti lokalnih in regionalnih vladnih enot in družbe v lasti teh podjetij, določajo obvezno prijavo premoženjskega stanja, odpravljajo morebitno navzkrižje interesov.

-O spremembi Zakona o zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti, da bi se izboljšale določbe zakona in uskladil s pravnim redom EU.

-Sprejetje etičnega kodeksa za poslance in etičnega kodeksa za vladne uradnike, da bi zagotovili smernice o navzkrižju interesov in drugih vprašanjih integritete.

-Vzpostavitev mehanizmov IT za izvajanje in spremljanje izvajanja nacionalnih protikorupcijskih ukrepov.

-Povečanje človeške in tehnološke zmogljivosti protikorupcijskih organov v pravosodnem sistemu, da se povprečno trajanje sodnih postopkov za kazniva dejanja korupcije in organiziranega kriminala skrajša za 200 dni.

Reforma se v celoti izvede do 30. junija 2026.

Naložbe: C2.6.R1-I1: Vključevanje splošne javnosti v boj proti korupciji z ozaveščanjem javnosti o škodljivosti korupcije, potrebi po preprečevanju in pravnem varstvu prijaviteljev.

Cilj naložbe je povečati ozaveščenost splošne javnosti, uradnikov in uradnikov javne uprave o škodljivosti korupcije, potrebi po njenem preprečevanju in boju proti njej ter o obstoječih kanalih za prijavo in mehanizmih za zaščito žvižgačev. Ta naložba vključuje nacionalno informacijsko kampanjo, da bi državljane spodbudili k poročanju o nepravilnostih. Informacijska kampanja vključuje vsebino, ki zagovarja odgovornost in preglednejše delo javne uprave, vključuje pa obveščanje o pričakovanih standardih dela institucij, mehanizme komuniciranja z institucijami, protikorupcijske ukrepe, sprejete za ustvarjanje kulture nestrpnosti proti korupciji, in delovanje protikorupcijskih mehanizmov.

Informacijska kampanja bo omogočila, da bodo obstoječe protikorupcijske rešitve vidne in prepoznavne večini hrvaških državljanov glede obstoja pravnega okvira za preprečevanje korupcije in zaščite, ki jo zagotavlja ta pravni okvir. Uporablja različne komunikacijske kanale, kot so medijske kampanje, konference in drugi dogodki, okrogle mize za vladne uradnike in nevladne organizacije, delavnice za novinarje in šolsko izobraževanje.

Naložba se v celoti izvede do 31. decembra 2024.

Naložbe: C2.6.R1-I2: Digitalizacija etičnega sistema javnih uslužbencev.

Naložba vključuje razvoj in začetek delovanja sistema upravljanja elektronske etične infrastrukture za posodobitev in izboljšanje dela komisarjev za etiko, komisije za etiko in uradnikov, zaposlenih v službi za etiko in integriteto.

Naložba se v celoti izvede do 31. decembra 2025.

Naložbe: C2.6.R1-I3: Izboljšanje informacijskega sistema za prijavo premoženjskega stanja državnih uradnikov.

Cilj naložbe je dodatno okrepiti postopek za vložitev in obdelavo prijav premoženja uradnikov z avtomatizacijo nekaterih postopkov v obstoječem informacijskem sistemu za predložitev izjave o premoženju uradnika.

Naložba se zaključi do 30. junija 2024.

Naložbe: C2.6.R1-I4: Podpiranje učinkovitosti v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Cilj naložbe je povečati učinkovitost boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu s krepitvijo človeških in infrastrukturnih zmogljivosti Nacionalnega policijskega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (PNUSKOK). Naložba vključuje prenovo in opremo s pametno tehnologijo 4 regionalnih centrov Nacionalnega policijskega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (PN USKOK). S prenovo starih in izrabljenih nastanitvenih zmogljivosti objektov v Zagrebu in Splitu se ustvarijo predpogoji za delovanje vseh centrov v sistemu regionalnih centrov za boj proti organiziranemu kriminalu in hudim kaznivim dejanjem ter gospodarskemu kriminalu in korupciji. Usposabljanje, usposabljanje in izmenjava najboljših praks bi se izvajali v novo ustanovljenih prostorih kot eden od sestavnih delov PNUSKOKA ter z usposabljanjem in mentorstvom kriminalističnih policistov iz vseh policijskih direktoratov, kar bi ustvarilo novo raven pristopa v boju proti organiziranemu kriminalu s preventivnim in kaznovalnim vidikom.

Naložba se zaključi do 30. junija 2025.

Reforma: C2.6.R2 Izboljšanje izvajanja zakona o pravici do dostopa do informacij.

Zakon o pravici do dostopa do informacij je glavni instrument za uveljavljanje ustavno zagotovljene pravice državljanov do dostopa do informacij, ki jih hranijo javni organi, da se zagotovita preglednost in odprtost vlade ter boj proti korupciji. Reforma vključuje poglobljeno oceno zakona in njegovih učinkov na uveljavljanje pravice do obveščenosti, tako z vidika uporabnikov kot z vidika javnih organov, čemur sledi sprejetje sprememb zakona o pravici do dostopa, da se upošteva priporočilo iz ocene.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Reforma: C2.6.R3 Izboljšanje korporativnega upravljanja v podjetjih v večinski lasti lokalnih in regionalnih vladnih enot.

Cilj reforme je izboljšati učinkovitost, preglednost in odgovornost podjetij v lokalni državni lasti z izvajanjem priporočil OECD o korporativnem upravljanju, izdanih Hrvaški, ter oceniti učinke izvajanja „programa boja proti korupciji za obdobje 2021-2022 za podjetja v večinski lasti lokalnih in regionalnih vladnih enot“.

Ta reforma vključuje:

-Priprava priročnika za izvajanje priporočil OECD o korporativnem upravljanju v podjetjih, ki so v večinski lasti lokalnih in regionalnih vladnih enot.

-Okrepitev nadzora nad izpolnjevanjem obstoječih pravnih obveznosti, da se zagotovi višja raven preglednosti pri delu lokalnih in regionalnih vladnih enot, podjetij v večinski lasti lokalnih in regionalnih vladnih enot ter uvedba in izvajanje funkcije skladnosti v vseh pravnih subjektih, ki jo morajo ustanoviti.

-Usposabljanje podjetij o pomenu izvajanja protikorupcijskih politik, uvedba etičnega kodeksa in bolje uveljavljene funkcije skladnosti, saj to potrjuje, da podjetje skrbno izvaja preprečevanje neetičnega ravnanja ter organizacijsko kulturo, ki spodbuja etično ravnanje in skladnost.

Reforma se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma: C2.6.R4 Krepitev zmogljivosti sodnega varstva v postopkih javnega naročanja.

Cilj reforme je okrepiti sodno varstvo v postopkih javnega naročanja z izobraževalnimi delavnicami za sodnike, ki naj bi povečali njihovo znanje in ozaveščenost o obvladovanju tveganja korupcije in sodnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Delavnice organizira Pravosodna akademija kot del vseživljenjskega strokovnega razvoja pravosodnih uradnikov.

Reforma se izvede do 30. junija 2024.

L.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Q

Leto

231

C2.6. R1

M

Sprejetje nove protikorupcijske strategije za obdobje 2021-2030

Nova protikorupcijska strategija za obdobje 2021-2030, ki jo je sprejel Parlament in je bila objavljena v Uradnem listu

Q3

2021

Strategija vključuje ukrepe za obvladovanje tveganj korupcije na prednostnih področjih in za izpolnitev naslednjih petih ciljev:
•Krepitev institucionalnega in normativnega okvira za boj proti korupciji.
•Izboljšanje preglednosti in odprtosti dela javnih organov.
•Krepitev sistemov za upravljanje integritete in navzkrižja interesov.
•Krepitev protikorupcijskega potenciala v sistemu javnih naročil.
•Okrepitev ozaveščenosti javnosti o škodljivosti korupcije, potreba po poročanju o nepravilnostih in povečanje preglednosti.

232

C2.6. R1

M

Sprejetje novega zakona o preprečevanju navzkrižja interesov

Začetek veljavnosti zakona o spremembi zakona o preprečevanju navzkrižja interesov

Q4

2021

Zakon o preprečevanju navzkrižij interesov se spremeni tako, da se i) razširi področje uporabe zakona v smislu naslovnikov, vključno s podjetji v lasti lokalnih in regionalnih vladnih enot ter podjetji v lasti takih podjetij, ii) se od nekaterih kategorij naslovnikov zakona zahteva, da vsako leto izpolnijo izjave o premoženju in podajo izjave v določenih rokih, iii) odpravi morebitno navzkrižje interesov, iv) uredi možnost boljšega določanja kazni za kršitve z uvedbo načela sorazmernosti v zakonodaji članov, ter uredi, kako naj se v skladu z ustaljeno sodno prakso uredijo nekateri vidiki poslovnika o pristojnosti za reševanje sporov, da se zagotovi možnost boljšega določanja kazni za kršitve z uvedbo načela sorazmernosti v zakonu in da se uredijo nekateri vidiki postopkov za reševanje, ki izhajajo iz poslovnika.

233

C2.6. R1

M

Sprejetje sprememb Zakona o zaščiti oseb, ki poročajo o nepravilnostih

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti

Q4

2022

Zakon o zaščiti oseb, ki prijavijo nepravilnosti, se spremeni tako, da i) izboljša določbe zakona, ii) razjasni pojem zaupne osebe in iii) sprejme določbe za izdajo prejetega potrdila o vpisu.

234

C2.6. R1

M

Sprejetje etičnega kodeksa za poslance in etičnega kodeksa za uradnike izvršilne oblasti

Začetek veljavnosti etičnega kodeksa za poslance in etičnega kodeksa za uradnike izvršilne veje oblasti

Q4

2023

Etični kodeks za poslance in uradnike izvršilne veje oblasti bo zagotovil smernice o navzkrižju interesov in drugih vprašanjih integritete.

235

C2.6. R1

T

Povečati proračun za zaposlene v protikorupcijskih organih v pravosodnem sistemu.

številka

100

110

Q2

2024

Povečanje proračuna za osebje za 10 odstotkov v primerjavi z letom 2020 (vključno z zaposlovanjem in mobilnostjo znotraj pravosodnega sistema).

236

C2.6. R1

T

Povečati proračun za nakup orodij in opreme IT s strani pravosodnih organov za preiskovanje korupcije in kaznivih dejanj organiziranega kriminala

številka

100

120

Q2

2024

Povečanje proračuna v primerjavi z letom 2020 za računalniške storitve in opremo IT za protikorupcijske organe v pravosodnem sistemu za 20 odstotkov

237

C2.6. R1

M

Vzpostavitev informacijskega sistema za spremljanje izvajanja nacionalnih protikorupcijskih ukrepov

Nov informacijski sistem za spremljanje izvajanja nacionalnih protikorupcijskih ukrepov

Q4

2025

Vzpostavitev novega informacijskega sistema/platforme za spremljanje različnih področij preprečevanja korupcije: (1) zaščita prijaviteljev nepravilnosti, (2) pravica dostopa do informacij, (3) lobiranje, (4) navzkrižje interesov, (5) mrežno povezovanje in usklajevanje nacionalnih organov pri pripravi, izvajanju in spremljanju izvajanja nacionalnih strateških in izvedbenih dokumentov, (6) vodenje, posodabljanje in objavljanje seznamov podjetij v državni lasti in podjetij v lasti lokalnih vlad in enot regionalne vlade, (7) poročanje uradu varuha človekovih pravic, omogočanje hitrejše komunikacije, izmenjave podatkov in boljšega usklajevanja med organi, ki sodelujejo pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju izvajanja nacionalnih zakonodajnih ukrepov na področju boja proti korupciji, ter obveščanje državljanov o obstoječih protikorupcijskih ukrepih.

238

C2.6. R1

T

Skrajšanje povprečnega trajanja sodnih postopkov za kazniva dejanja korupcije in organiziranega kriminala

številka

999

799

Q2

2026

Zmanjšanje povprečnega trajanja sodnih postopkov za kazniva dejanja korupcije in organiziranega kriminala za 200 dni v primerjavi z 1 četrtino leta 2021 (999 dni).

239

C2.6. R1-I1

M

Ocena učinkov nacionalne informacijske kampanje proti korupciji

Objava poročila o oceni učinka s strani Ministrstva za pravosodje in javno upravo

Q2

2025

Objavljena študija s priporočili v zvezi z oceno učinkov nacionalne medijske kampanje. Izvaja se s posebnim poudarkom na ozaveščanju javnosti o škodljivosti korupcije in delovanju obstoječih protikorupcijskih mehanizmov, da se okrepi vloga državljanov pri sinergijskih protikorupcijskih ukrepih.

240

C2.6. R1-I2

M

Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje etične infrastrukture javnih uslužbencev

Informacijski sistem je bil v celoti razvit in se je začel uporabljati.

Q4

2025

-Razvije in začne delovati sistem za elektronsko etično upravljanje infrastrukture, da se posodobi in izboljša delo komisarjev za etiko, komisije za etiko in uradnikov, ki delajo v službi za etiko in integriteto, ki vključuje funkcije za obravnavo vsaj naslednjih kategorij pritožb:
Pritožbe o tem, kako uradniki obravnavajo državljane
—Pritožbe glede vedenja v javnem nastopu.
Pritožbe v zvezi s pridobitvijo materialnih ali drugih koristi.
Pritožbe v zvezi z navzkrižjem interesov.
Pritožbe javnih uslužbencev v zvezi z drugimi javnimi uslužbenci, vključno z ravnanjem nadrejenih.

241

C2.6. R1-I3

M

Izboljšani informacijski sistemi za prijavo premoženjskega stanja za državne uradnike in sodne uradnike

Informacijski sistemi so bili nadgrajeni in vzpostavljeni

Q2

2024

Sedanji sistem za predložitev izjave o premoženjskem stanju uradnikov se izboljša tako, da se omogoči samodejno izpolnjevanje podatkov iz razpoložljivih javnih virov in izboljšajo predpogoji za preverjanje informacij v izjavi o premoženjskem stanju državnih uradnikov in sodnih uradnikov.

242

C2.6. R1-I4

T

Nadgradnja in pametna digitalizacija 4 regionalnih centrov nacionalnega policijskega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (PN USKOK)

številka

0

4

Q2

2025

Regionalni USKOK PN v Zagrebu, Splitu, Reki in Osijeku se prenovijo, v celoti digitalizirajo ter opremijo s pametno tehnologijo in sodobno funkcionalno opremo, s čimer se zagotovijo delovni pogoji za delo in nastanitev uradnikov. Prenova vključuje tudi energetsko prenovo stavb, vendar zahteva, da se doseže najmanj 30 % prihranka energije, ni obvezna. Oprema IT v vseh štirih regionalnih središčih se nadomesti z novo sodobno opremo za uporabo sodobnih programskih orodij in rešitev ter pametnih tehnologij. Poleg tega se v centrih Split in Zagreb ustanovijo novi laboratoriji, ki bodo opremljeni s popolno tehnično opremo in programsko opremo z digitalnimi forenzičnimi licencami. Za posodobitev in pospešitev postopka shranjevanja dokazov so vsi 4 regionalni centri opremljeni z digitalnimi strežniki za shranjevanje dokazov, ki naj bi prispevali k sistematizaciji dokazov in racionalizaciji stroškov z zagotavljanjem shranjevanja in uporabe digitalnih dokazov z ene lokacije.

243

C2.6. R2

M

Ocena učinkov zakona o pravici do dostopa do informacij

Objava poročila o oceni Zakona o pravici do dostopa do informacij

Q4

2023

Objavljena študija s priporočili glede ocene učinkov zakona o pravici do dostopa do informacij in njegovega vpliva na z ustavo zagotovljen del izvajanja z vidika uporabnikov in javnih organov. Priporočila bodo upoštevana v okviru prihodnjih sprememb zakona o pravici do dostopa.

244

C2.6. R3

M

Uporaba priporočil OECD o korporativnem upravljanju v zvezi z večinskim lastništvom lokalnih in regionalnih enot

Objava priročnika za uporabo priporočil OECD o korporativnem upravljanju v lokalnih in regionalnih enotah v večinski lasti

Q1

2024

Objavljen priročnik o:
Uporaba priporočil OECD o korporativnem upravljanju v večinskem lastništvu s strani lokalnih in regionalnih vladnih enot.
Uvedba in izvajanje funkcije skladnosti v vseh pravnih subjektih, ki jo morajo vzpostaviti. Pomen izvajanja protikorupcijskih politik, uvedbe etičnega kodeksa in bolje uveljavljene funkcije skladnosti, da se potrdi, da družba skrbno izvaja preprečevanje neetičnega ravnanja, pa tudi organizacijsko kulturo, ki spodbuja etično ravnanje in skladnost.

245

C2.6. R3

M

Ocena učinkov izvajanja protikorupcijskega programa za obdobje 2021-2022 za podjetja v večinski lasti lokalne vlade in enot regionalne vlade

Objava poročila o oceni učinka s strani Ministrstva za pravosodje in javno upravo

Q2

2026

Metodologija, razvita v poročilu, omogoča oceno učinkov izvajanja protikorupcijskega programa za podjetja v lasti lokalnih in regionalnih vladnih enot ter prihodnjih tovrstnih dokumentov. Poročilo bo na podlagi rezultatov ocene učinka izvedenega programa in priporočil oblikovalo tudi prednostne naloge in ukrepe prihodnjih protikorupcijskih dokumentov na tem področju.

246

C2.6. R4

T

Usposabljanje sodnikov o obvladovanju korupcijskega tveganja pri javnih naročilih in sodnem varstvu v postopkih javnega naročanja

številka

0

80

Q2

2024

80 sodnikov upravnih sodišč se usposablja o obvladovanju tveganja korupcije pri javnih naročilih in sodnem varstvu v postopkih oddaje javnih naročil. V ta namen bo Pravosodna akademija organizirala 4 delavnice v okviru vseživljenjskega strokovnega razvoja pravosodnih uradnikov v obliki klasičnega/rednega usposabljanja in učenja na daljavo, odvisno od okoliščin, da se dodatno okrepi sodno varstvo v postopkih javnih naročil.

M. KOMPONENTA 2.7: OKREPITEV FISKALNEGA OKVIRA

Cilj te komponente je nadaljnja krepitev fiskalnega okvira in fiskalne discipline z novim zakonom o proračunu, da se izboljšajo proračunski postopki, izboljša finančno poročanje in razvije model makroekonomske projekcije.

Krepitev fiskalnega okvira je eden od ključnih elementov za izboljšanje vzdržnosti javnih financ, ki prispeva k makroekonomski stabilnosti in ustvarja predpogoje za povečanje potencialne stopnje rasti ter okrevanje in odpornost gospodarstva.

Komponenta obravnava priporočila za posamezne države o krepitvi fiskalnega okvira (priporočilo za posamezno državo 1 2019) in izvajanju fiskalnih politik, namenjenih doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev (priporočilo za posamezno državo 1 2020).

M.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 (C2.7.R1) Izboljšanje fiskalnega načrtovanja in poročanja

Cilj te reforme je spremeniti zakon o proračunu, da se izboljšajo proračunski postopki in z njimi povezani proračunski dokumenti ter finančno poročanje, s čimer se zagotovi razvoj učinkovitega in vzdržnega sistema upravljanja javnih financ.

Reforma vključuje:

-Priprava in sprejetje novega zakona o proračunu.

-Zagotavljanje polnega delovanja komisije za fiskalno politiko z imenovanjem novega predsednika na podlagi javnega poziva.

Reforma se zaključi do 31. marca 2022.

Reforma 2 (C2.7.R2) Razvoj strukturnega makroekonomskega modela hrvaškega gospodarstva

Cilj reforme je razviti strukturni makroekonomski model hrvaškega gospodarstva, ki je primeren za pripravo srednjeročnih makroekonomskih napovedi, simulacije učinkov gospodarskih politik in ocen učinka šokov ter nazadnje okrepiti zmogljivost ministrstva za finance za pripravo proračunskih napovedi.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

M.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Q

Leto

247

C2.7. R1

M

Krepitev fiskalnega okvira s sprejetjem zakona o proračunu za izboljšanje proračunskih postopkov

Začetek veljavnosti novega zakona o proračunu

Q4

2021

Novi zakon o proračunu določa postopek in ključne dokumente za pripravo, sprejetje in izvrševanje državnega proračuna, proračun lokalnih in regionalnih vladnih enot ter njihove zunajproračunske uporabnike, okvir za najemanje posojil za lokalne in regionalne vladne enote, spremljanje uporabe lastnih in namenskih prihodkov, napovedovanje in nadzor prihodnje porabe, vključno z večletnimi obveznostmi, kar omogoča tudi večjo prožnost pri izvajanju projektov EU in zagotavlja skladnost z Direktivo Sveta 2011/85, da se vzpostavi učinkovitejši sistem finančnega in statističnega poročanja.

248

C2.7. R1

M

Zagotavljanje polnega delovanja komisije za fiskalno politiko.

Imenovanje novega predsednika komisije za fiskalno politiko s strani parlamenta,

Q4

2021

Imenovanje novega predsednika komisije za fiskalno politiko zagotavlja polno delovanje Komisije in izvajanje zakona o fiskalni odgovornosti (UL 111/2018).

249

C2.7. R2

M

Razvoj strukturnega makroekonomskega modela hrvaškega gospodarstva za pripravo srednjeročnih makroekonomskih napovedi, proračunsko načrtovanje
in analize ekonomske politike

Razvoj in uporaba popolnoma delujočega modela strukturne makroekonomske projekcije hrvaškega gospodarstva za pripravo projekcij, na katerih temelji letni proračun.

Q3

2022

Razvije se strukturni makroekonomski model hrvaškega gospodarstva za pripravo srednjeročnih makroekonomskih napovedi, simulira učinke gospodarskih politik in vpliv pretresov ter nazadnje okrepi zmogljivost Ministrstva za finance za pripravo proračunskih napovedi. Začetni model se razvije do konca leta 2021 in v celoti deluje do sredine leta 2022, kar omogoča pripravo projekcij, na katerih temelji proračun za leto 2023. Rezultati modela se uporabijo za pripravo proračunskih dokumentov, s čimer se izboljša kakovost srednjeročnih proračunskih napovedi in s tem vzdržnost javnih financ.

N. KOMPONENTA 2.8: KREPITEV OKVIRA ZA PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA

Cilj te komponente je okrepiti sposobnost hrvaških organov (nadzornih organov, Urada za preprečevanje pranja denarja, organov kazenskega pregona) za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, izboljšati njihovo usklajevanje in sodelovanje ter nadalje ozaveščati vse vključene deležnike.

Ta reforma je v skladu z akcijskim načrtom Hrvaške za sodelovanje v evropskem mehanizmu deviznih tečajev II (ERM II).

N.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C2.8.R1 - ozaveščanje o potrebi po preprečevanju pranja denarja

Cilj te reforme je ohraniti učinkovitost finančnega sistema v skladu z mednarodnimi standardi in hkrati preprečevati nezakonite finančne tokove z ozaveščanjem vseh odgovornih institucij in organov za izvajanje ukrepov proti pranju denarja z vzpostavitvijo okvira za redno usposabljanje.

Izvajanje naj bi se zaključilo do 31. decembra 2020.

Reforma C2.8.R2 - Krepitev sodelovanja med uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi

Cilj te reforme je okrepiti sodelovanje med uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi. To se doseže z revizijo memoranduma o soglasju med finančnimi nadzornimi organi in uradom za preprečevanje pranja denarja ter vrsto rednih srečanj v okviru medinstitucionalne delovne skupine za nadzor AML/CFT, katerih cilj je izboljšati izmenjavo informacij in najboljših praks v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Reforma C2.8.R3 - Dokončno izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma

Splošni cilj te reforme je izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje tveganj, opredeljenih v oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma na Hrvaškem, ki jo je sprejela vlada. Akcijski načrt vsebuje ukrepe, katerih cilj je na primer okrepiti upravno usposobljenost Urada za preprečevanje pranja denarja, finančnega inšpektorata in nadzornih organov, povečati število nadzornih dejavnosti, izboljšati infrastrukturo IT in zagotoviti usposabljanje za uradnike vseh pooblaščenih subjektov, da bi okrepili sodelovanje in upravno zmogljivost.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2021.

Reforma C2.8. R4 - Izboljšanje nadzora preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi ocene tveganja v finančnem sektorju na Hrvaškem

Splošni cilj te reforme je okrepiti institucionalno in upravno zmogljivost z izvajanjem priporočil, danih v okviru projekta instrumenta za tehnično podporo (TSI), o razvoju pristopa k preprečevanju pranja denarja in nadzoru financiranja terorizma, ki temelji na tveganju.

Reforma prispeva k splošnemu izboljšanju okvira za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na Hrvaškem, hkrati pa olajšuje izpolnjevanje obveznosti v skladu z akcijskim načrtom za sodelovanje v evropskem mehanizmu deviznih tečajev II.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

N.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Q

Leto

250

C2.8. R1

M

Ozaveščanje vseh odgovornih strani z rednim usposabljanjem

Vzpostavljeni okvir za stalno usposabljanje osebja, ki mora poročati o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

Q4

2020

Vzpostavljeni okvir za stalno usposabljanje osebja vseh institucij in organov, pristojnih za poročanje, s strani nadzornih organov in urada za preprečevanje pranja denarja, vključno z nadzorniki za skladnost s predpisi na področju preprečevanja pranja denarja in vodstvom kreditnih institucij. Izobraževalne pobude, predvidene v okviru, se osredotočajo na ozaveščanje o pristopu k izvajanju ukrepov skrbnega preverjanja strank, ki temelji na tveganju, in na obveznost poročanja o sumljivih dejavnostih. Nadzorni organi in urad za preprečevanje pranja denarja kot del okvira institucijam in organom redno zagotavljajo najnovejše informacije o razvoju na področju pranja denarja.

251

C2.8. R2

M

Nadaljevanje sodelovanja med uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi

Urad za preprečevanje pranja denarja in nadzorni organi so podpisali posodobljen sporazum o sodelovanju pri izmenjavi informacij in sodelovanju.

Q4

2020

Posodobljen sporazum o sodelovanju med uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi na področju izmenjave informacij in sodelovanja, ki vključuje:
izmenjavo podatkov in informacij, potrebnih za nadzorne postopke,
II) izmenjavo informacij o nepravilnostih, ugotovljenih pri poročevalcih,
III) izmenjavo informacij o najnovejših tipologijah pranja denarja/terorizma, ki so jih opredelili urad za preprečevanje pranja denarja in nadzorni organi,
IV) povečanje nadzornih dejavnosti na podlagi ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter
v) izmenjavo statističnih podatkov za namene nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma ter oceno učinkovitosti prizadevanj sistema pri preprečevanju in odkrivanju pranja denarja in financiranja terorizma.

252

C2.8. R2

T

Okrepitev nadzora z rednimi srečanji medinstitucionalne delovne skupine za nadzor

številka

0

12

Q4

2024

Za uskladitev nadzornih praks, izboljšanje izmenjave izkušenj in znanja med nadzornimi organi ter izmenjavo informacij se medinstitucionalna delovna skupina za nadzor (MIRS) med koncem leta 2020 in koncem leta 2024 sestane vsaj 12. Medinstitucionalna delovna skupina za nadzor okrepi sodelovanje med vsemi nadzornimi organi, pristojnimi za nadzor izvajanja ukrepov in ukrepov iz zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Medinstitucionalna delovna skupina za nadzor zlasti spremlja: I) učinkovito izmenjavo statističnih podatkov o izvedenem nadzoru, ii) izmenjavo izkušenj pri nadzoru („najboljše prakse“), (iii) izmenjavo informacij o nepravilnostih, ugotovljenih pri uporabi zakona, (iv) krepitev in usklajevanje dejavnosti nadzora ter (v) izmenjavo informacij o načrtih nadzora.

253

C2.8. R3

M

Dokončati izvajanje novega akcijskega načrta za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi posodobljene nacionalne ocene tveganja.

Dokončati izvajanje novega akcijskega načrta za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma z nadaljnjo krepitvijo sodelovanja in izmenjave informacij

Q4

2021

Na podlagi nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Hrvaški se do 31. decembra 2021 v celoti izvede akcijski načrt za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma. Akcijski načrt vsebuje ukrepe za zmanjšanje ugotovljenih tveganj, javno pravo in druge organe, ki jih imenujejo imetniki za izvajanje posameznih ukrepov, ter rok za izvedbo ukrepov. Načrt upošteva tveganja, ki so jih opredelili nadzorniki (Hrvaška nacionalna banka, finančni inšpektorat, hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev), urad za preprečevanje pranja denarja, državno tožilstvo Republike Hrvaške in pravni pooblaščeni subjekti (banke in drugi). Nadalje krepi sodelovanje in izmenjavo informacij med vsemi pristojnimi institucijami in organi.

254

C2.8. R4

M

Krepitev nadzora finančnega sektorja na podlagi ocene tveganja na področju AML/CFT

Celovito izvajanje okrepljenih postopkov in metodologij za nadzor na podlagi tveganja, razvitega v okviru projekta instrumenta za tehnično podporo (TSI) „Nadzor preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi tveganja v finančnem sektorju na Hrvaškem“, da bi učinkovito ublažili ugotovljena tveganja pranja denarja in financiranja terorizma

Q4

2023

Organi sprejmejo ukrepe, po potrebi s sprejetjem zakonodaje, za okrepitev nadzora finančnega sektorja na podlagi ocene tveganja, ki jo opravita hrvaška nacionalna banka in hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev, ter na podlagi pristopa, ki temelji na tveganju in je bil razvit v skladu z rezultati tehnične pomoči, zagotovljene v okviru instrumenta za tehnično podporo. Ukrepi krepijo institucionalne in upravne zmogljivosti ter prispevajo k izboljšanju učinkovitosti celotnega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na Hrvaškem ter nazadnje k izboljšanju splošnega okvira za preprečevanje pranja denarja na Hrvaškem.

255

C2.8. R4

T

Povečanje nadzornih dejavnosti na kraju samem na podlagi ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma.

% (odstotek)

0

25

Q4

2025

Kot del strožjega pristopa k preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki temelji na tveganju, nadzorni organi v primerjavi z letom 2019 za 25 % povečajo svoje nadzorne dejavnosti na kraju samem na podlagi ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma.

O. KOMPONENTA 2.9: KREPITEV OKVIRA ZA JAVNA NAROČILA

Da bi izboljšali okvir javnih naročil in ga uskladili z najboljšimi praksami EU, ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost vključuje ukrepe za izboljšanje sistema usposabljanja za javna naročila, okrepitev sistema pregleda z uvedbo obveznih e-pritožb in spodbujanje uporabe inovativnih javnih naročil. Izboljšani sistem javnih naročil med drugim prispeva k boju proti korupciji in vodi k boljšemu črpanju sredstev EU, kar naj bi izboljšalo poslovno okolje, povečalo zasebne naložbe, produktivnost in ustvarjanje novih delovnih mest.

Komponenta vključuje tri reforme in eno naložbo, katere cilj je povečati preglednost in učinkovitost sistema javnih naročil na Hrvaškem. Prispevajo tudi k okrepljenemu preprečevanju korupcije, zlasti na lokalni ravni (priporočilo za leto 2019), ter izboljšujejo zmogljivost in učinkovitost hrvaške javne uprave (priporočilo za leto 2020).

O.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: C2.9.R1 Stalno zagotavljanje usposabljanja na področju javnih naročil

Cilj reforme je izboljšati sistem usposabljanja na področju javnih naročil z razvojem novih orodij za pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja, strokovnih spretnosti in kompetenc za strokovno, stroškovno učinkovito, uspešno in učinkovito izvajanje postopkov javnega naročanja na vseh ravneh. Temelji na celovitem pristopu h krepitvi konkurenčnosti zainteresiranih strani v sistemu javnega naročanja z vključevanjem rezultatov analize delovne obremenitve v naložbeni ukrep C2.9.R1-I1. V analizi se opredelijo zlasti potrebe po stalnem in načrtovanem usposabljanju ključnih zaposlenih na področju javnega naročanja na podlagi matrike kompetenc, ki opredeljuje 30 kompetenc in spretnosti.

Poleg tega se evropski okvir kompetenc za strokovnjake na področju javnega naročanja ProcurCompeu, ki služi kot skupni referenčni okvir za naročnike, v hrvaški sistem usposabljanja uvede do 31. decembra 2023. Prvič, za posameznike okvir olajšuje prepoznavanje in oblikovanje osebnih in poklicnih kompetenc. Drugič, naročniki ga uporabijo za ocenjevanje in izboljšanje učinkovitosti javnega naročanja v svoji organizaciji. Ponudniki usposabljanja na področju javnih naročil lahko uporabijo okvir ProcurCompeu za razvoj celovitih programov učenja in usposabljanja.

Tretjič, splošni programi usposabljanja, ki so odprti tudi za ponudnike, dvigajo raven znanja in spretnosti pri izvajanju postopkov javnega naročanja na strani ponudnikov, s čimer se izboljšata raven udeležbe in uspeh MSP pri javnih naročilih.

Ta reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložbe: C2.9.R1-I1: Analiza delovne obremenitve zaposlenih v ključnih institucijah v sistemu javnega naročanja

S to naložbo se zagotovi analiza delovne obremenitve, da se določijo število akterjev, zahtevane kompetence osebja in potrebne izboljšave sistema nadomestil. Pričakuje se, da se bo z izvajanjem priporočila analize doseglo in ohranilo optimalno število visoko usposobljenega in motiviranega osebja, ki se bo odzivalo na potrebe ključnih institucij za javno naročanje.

Pobuda vključuje:

-analizo delovne obremenitve v organih za javna naročila, ki so vključeni v upravljanje sredstev EU;

-opis nalog, ki jih opravljajo;

-opredelitev zahtevanih kompetenc.

Analiza delovne obremenitve temelji na preteklih podatkih o delovni obremenitvi, pri čemer se upoštevajo tudi pričakovani trendi delovne obremenitve, vključno s potrebami po stalnem in načrtovanem usposabljanju osebja o posebnih temah, povezanih z javnim naročanjem, kot so strateška, družbeno odgovorna, trajnostna javna naročila, inovativna javna naročila in dostop MSP do tega trga javnih naročil.

Rezultati analize se uporabijo za opredelitev stalnih in načrtovanih potreb po usposabljanju osebja ključnih institucij v sistemu javnih naročil (MINGOR- Ministry of Economy and Sustainable Development, SAFU - Central Finance and Contracting Agency in DKOM - Državna komisija za nadzor javnih naročil).

Ta ukrep se zaključi do 30. septembra 2022.

Reforma: C2.9.R2 Krepitev sistema pregledov na področju javnih naročil

Cilj reforme je prispevati k zmanjšanju upravnega bremena, povezanega s sistemom pregleda, in pomagati pri boju proti korupciji s skrajšanjem povprečnega roka za pritožbe ter nadgradnjo in nadaljnjo širitvijo funkcij sedanjega sistema javnih naročil.

Reforma vključuje spremembe zakonodajnega okvira za javna naročila, da se uvede e-pritožba kot obvezno orodje v sistemu javnega naročanja in skrajšajo povprečni roki za obravnavo pritožb. Ukrep v okviru te komponente bo izboljšal delovanje sistema e-Appeal s standardizacijo podatkov in nadaljnjim razvojem obstoječe platforme IT.

Ta ukrep se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma: C2.9.R3 Naročanje inovativnih rešitev

Cilj reforme je spodbuditi uporabo inovativnih proizvodov in storitev javnega naročanja, kar bo prispevalo k večji preglednosti v postopkih javnega naročanja, pritegnilo več zasebnih deležnikov in končno ustvarilo pravičnejši in konkurenčnejši sistem javnih naročil na Hrvaškem.

Ministrstvo za gospodarstvo in HAMAG BICRO (Hrvaška agencija za mala podjetja, inovacije in naložbe) v okviru te reforme:

-sprejmejo načrt inovativnega javnega naročanja, ki bo javnim naročnikom zagotovil časovni načrt za izvajanje inovativnih zahtev prek načrtovanih javnih naročil;

-vzpostaviti sistem spremljanja in ocenjevanja za inovativna javna naročila;

-sprejme priročnik za naročnike s smernicami za izvajanje postopkov javnega naročanja, povezanih z inovacijami;

-okrepitev zmogljivosti hrvaških naročnikov v postopkih javnega naročanja, povezanih z inovacijami, z zagotavljanjem usposabljanja;

-povečati ozaveščenost zainteresiranih strani iz zasebnega sektorja o postopkih javnega naročanja, povezanih z inovacijami.

Ta ukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

O.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Q

Leto

256

C2.9. R1

M

Smernice za izboljšanje udeležbe MSP v postopkih javnega naročanja in njihovega združevanja

Objava smernic na portalu javnih naročil

Q3

2022

Za nadaljnje spodbujanje udeležbe MSP v postopkih javnega naročanja se oblikujejo in objavijo smernice za naročnike in ponudnike, da se spodbudi sodelovanje MSP na trgu javnih naročil. Smernice vključujejo tudi najpomembnejše določbe Zakona o javnih naročilih, katerih namen je malim in srednjim podjetjem olajšati konkuriranje za javna naročila. Nadaljuje se sodelovanje s poslovnimi združenji pri zagotavljanju usmerjenega usposabljanja za ponudnike v postopkih javnega naročanja. Smernice bodo pripravljene na podlagi rezultatov projekta programa za podporo strukturnim reformam.

257

C2.9. R1

M

Sprememba Pravilnika o usposabljanju na področju javnih naročil

Začetek veljavnosti sprememb Pravilnika o usposabljanju na področju javnih naročil

Q1

2023

Spremembe zakonodajnega okvira za izboljšanje usposabljanja na področju javnih naročil vključujejo i) vzpostavitev učnega načrta za programe izpopolnjevanja, opredelitev kompetenc in učnih ciljev ter (ii) vključitev ProcurCompeu v sistem obveznega usposabljanja in certificiranja za javna naročila; (III) zahtevo po izvedbi kvalitativne ocene usposabljanja.
Spremembe naj bi zagotovile celovit pristop, potreben za zagotovitev krepitve upravne zmogljivosti osebja v ključnih institucijah za javna naročila, tudi z uporabo priporočil iz analize delovne obremenitve (R1–I1). Na podlagi rezultatov organizacijske ocene in strateških prednostnih nalog imajo prednost usposabljanja, ki lahko najbolj vplivajo na doseganje ciljev, kot so vprašanja integritete in preglednosti, ustrezno načrtovanje postopkov, poštene in odprte tehnične specifikacije, jasna merila za izbor in ocenjevanje ponudb, upravljanje pogodb in spremembe.

258

C2.9. R1

M

Vključitev prilagojenega okvira za stalno usposabljanje uradnikov za javna naročila v okviru projekta ProcurCompeu v sistem obveznega usposabljanja in certificiranja za javna naročila.

Začetek veljavnosti okvira za stalno usposabljanje uradnikov za javna naročila v skladu z načelom ProcurCompeu;

Q4

2023

Orodje ProcurCompeu se prilagodi značilnostim Hrvaške in vključi v obstoječo shemo obveznega usposabljanja in certificiranja na področju javnih naročil. Na portalu javnih naročil bo vzpostavljena podstran, na kateri bodo na voljo orodja ProcurCompeu, ki jih bodo lahko uporabljale vse zainteresirane strani v sistemu javnega naročanja, pristojni organ za politiko javnega naročanja pa bo podpiral njegovo praktično izvajanje in nadzor.

259

C2.9. R1-I1

M

Objava neodvisne analize in konkretnih priporočil za izboljšanje upravljanja bremena vseh zaposlenih v ključnih institucijah v sistemu javnih naročil (MINGOR, SAFU, DKOM).

Objava analize delovne obremenitve zaposlenih v ključnih institucijah v sistemu javnih naročil (MINGOR, SAFU in DKOM), vključno z akcijskim načrtom za izvajanje priporočil in ukrepov na področju človeških virov

Q3

2022

Neodvisni zunanji strokovnjaki izvedejo celovito analizo delovne obremenitve osebja ključnih institucij v sistemu javnih naročil, vključenega v sklade EU, vključno z opisom nalog, ki jih opravljajo, ter potrebnih kompetenc in sistema nadomestil. Objavljeno neodvisno poročilo bo temeljilo na celoviti analizi vlog v sistemu javnega naročanja in delovne obremenitve, pri čemer bo upoštevalo pretekle podatke o delovni obremenitvi in jih primerjalo s trendi povečanja delovne obremenitve, vključno s potrebami po usposabljanju o posebnih temah, kot sta trajnostno javno naročanje in dostop do MSP. Poročilo vključuje akcijski načrt za izvajanje ukrepov in priporočil za izboljšanje, da se zagotovi zaposlovanje in zadržanje visoko usposobljenega osebja.

260

C2.9. R2

M

Sprememba zakonodajnega okvira za javna naročila, v skladu s katero je uporaba e-pritožbe obvezen način za vložitev pritožbe

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o javnem naročanju in podzakonskih aktov (odlok o pritožbah v postopkih javnega naročanja)

Q3

2022

Zakonodajni okvir za javna naročila (zakon o javnih naročilih in ustrezni podzakonski akti) se spremeni tako, da se uvede e-pritožba kot obvezno sredstvo za pridobitev pravnega sredstva v sistemu javnega naročanja.

261

C2.9. R2

T

Skrajšanje povprečnih rokov za obravnavo pritožb in odločb na 28 dni od datuma prejema pritožbe

številka

34

28

Q2

2026

Uvedba obvezne e-pritožbe naj bi skrajšala povprečne roke za obravnavo pritožb in kršitev postopka s strani DKOM (Državna komisija za nadzor javnih naročil). Poenostavlja in pospešuje vročanje pisanj z neposredno elektronsko komunikacijo s strankami ter tako ustvarja predpogoje za izboljšanje učinkovitosti in skrajšanje trajanja pritožbenih postopkov, ne da bi to vplivalo na kakovost odločb DKOM (Državna komisija za nadzor javnih naročil). Tako se število dni od datuma prejema pritožbe zmanjša za najmanj 6 dni od izhodišča 34 dni.

262

C2.9. R2

T

Skrajšanje povprečnih rokov na 14 dni od datuma vložitve pritožbe

številka

16

14

Q2

2026

Uvedba obvezne e-pritožbe naj bi skrajšala povprečne roke za obravnavo pritožb in kršitev postopka s strani DKOM (Državna komisija za nadzor javnih naročil). Poenostavlja in pospešuje vročanje pisanj z neposredno elektronsko komunikacijo s strankami, s čimer ustvarja predpogoje za izboljšanje učinkovitosti in skrajšanje trajanja pritožbenih postopkov, ne da bi to vplivalo na kakovost odločb družbe DKOM, s čimer se število dni od datuma prejema pritožbe zmanjša za vsaj 6 dni.

263

C2.9. R3

M

Programi in dejavnosti, namenjeni oblikovanju in upravljanju inovativnih javnih naročil

Vzpostavljeni program za zagotavljanje strokovne pomoči in usposabljanja javnim naročnikom na področju javnega naročanja inovativnih rešitev

Q1

2024

Hrvaške institucije z uporabo tehnične pomoči vzpostavijo programe za zagotavljanje strokovne pomoči naročnikom v postopkih javnega naročanja, povezanih z inovacijami. Okrepi se Konkurenčni center za inovativna javna naročila, ustanovljen v HAMAG-BICRO (Hrvaška agencija za mala podjetja, inovacije in naložbe), njegovo osebje pa se usposobi za samostojno usposabljanje o javnih naročilih za inovacije. Na enak način se okrepi tudi upravna zmogljivost MINGOR (Ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj). Poročilo o napredku pri krepitvi zmogljivosti se pripravi do prvega četrtletja 2024.

264

C2.9. R3

T

Usposabljanje uradnikov za javna naročila o inovativnih postopkih javnega naročanja

% (odstotek)

0

75

Q4

2025

HAMAG-BICRO (Hrvaška agencija za mala podjetja, inovacije in naložbe) v sodelovanju z MINGOR (ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj) na podlagi gradiva za usposabljanje, pripravljenega za tehnično pomoč, in usposabljanj, ki jih izvajajo zunanji strokovnjaki v okviru mejnika 252, na podlagi izvedbenega načrta za usposabljanje za obdobje 2024-2025 usposobi vsaj 75 % uradnikov za javna naročila naročnikov, navedenih v načrtu.

P. KOMPONENTA 3.1: REFORMA IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA

Izobraževalni sistem na Hrvaškem se sooča s številnimi pomembnimi izzivi. Prisotnost v formalnem otroškem varstvu in udeležba v predšolski vzgoji in varstvu sta med najnižjimi v EU, večinoma zaradi pomanjkanja infrastrukture za predšolsko vzgojo in varstvo ter pomanjkanja učiteljev, pri čemer velike regionalne razlike povečujejo neenakosti. Obvezno šolanje (ki traja osem let) je eno leto krajše od standarda EU. Tudi letni čas poučevanja v osnovnih šolah je nižji od povprečja v EU, saj številne šole zaradi pomanjkanja infrastrukture delajo v izmenah. Uspešnost učencev pri vseh osnovnih znanjih in spretnostih je pod povprečjem EU. Stopnja doseganja terciarne izobrazbe je med najnižjimi v EU. Zelo nizka je tudi udeležba v izobraževanju odraslih.

Cilj te komponente je obravnavati vse te izzive. Vključuje celovito reformo izobraževalnega sistema, katere cilj je podpreti dostop do izobraževanja in njegovo kakovost na vseh ravneh izobraževanja. Vključuje tudi dopolnilne naložbe v infrastrukturo za predšolsko vzgojo in varstvo, šole in digitalno infrastrukturo visokega šolstva.

Ta komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Hrvaško v zadnjih dveh letih, o potrebi po „uspešitvi reforme izobraževanja ter izboljšanju dostopa do izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh ter njune kakovosti in relevantnosti za trg dela“ (priporočilo 2 2019) in „spodbujanju pridobivanja znanj in spretnosti“ (priporočilo št. 2 2020).

P.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C3.1 R1: Strukturna reforma izobraževalnega sistema

Cilj te reforme je podpreti dostop do izobraževanja in njegovo kakovost na vseh ravneh izobraževanja.

·Predšolska vzgoja in varstvo

Cilj reforme je izboljšati dostop do predšolske vzgoje in varstva za otroke od tretjega leta starosti do začetka osnovnega izobraževanja. Cilj je zagotoviti, da se lahko vsi otroci, zlasti tisti iz socialno-ekonomsko prikrajšanih skupin 18 , udeležijo predšolske vzgoje.

Namen reforme je zagotoviti dodatne učitelje za predšolsko vzgojo in varstvo, ki so posebej usposobljeni za predšolsko vzgojo in varstvo, ter srednjeročno prispevati k zagotavljanju ustreznega števila učiteljev. Reforma vključuje tudi nov model financiranja za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti financiranja predšolske vzgoje in varstva s povečanim prispevkom države k financiranju predšolske vzgoje in varstva, ob upoštevanju finančnih zmogljivosti lokalnih občin, kar naj bi pozitivno vplivalo tudi na cenovno dostopnost predšolske vzgoje in varstva.

Z reformo naj bi se povečalo število ur programov predšolske vzgoje za otroke, stare eno leto pred začetkom osnovne izobrazbe, ter uvedla pravica do zagotovljenega mesta v predšolski vzgoji in varstvu za otroke med četrtim letom starosti in osnovno šolo.

·Osnovna šola

Cilj reforme je povečati kakovost poučevanja in učnih rezultatov, zlasti za otroke iz socialno-ekonomskih okolij z eno samo izmeno, celodnevnim poučevanjem v osnovnih šolah in povečanjem števila obveznih ur poučevanja. Cilj reforme je tudi podpora stalnemu razvoju učiteljev in sistematičnemu zunanjemu ocenjevanju učnih rezultatov v osnovnih šolah.

Z reformo se spremeni zakon o izobraževanju, da se uvede nov celodnevni model poučevanja v osnovnih šolah, ki spreminja minimalno število obveznih ur poučevanja in učni načrt za osnovne šole, spremljajo pa ga sistematični razvojni programi učiteljev.

Ta podsklop ukrepov reforme se dokonča do 31. decembra 2023.

·Srednja šola

Cilj reforme je povečati pomen srednješolskega izobraževanja s povečanjem vpisa študentov v splošno srednješolsko izobraževanje („gimnazija“), hkrati pa zmanjšati delež poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter izboljšati ustreznost poklicnih programov za trg dela.

Reforma prispeva h konsolidaciji številnih obstoječih sekundarnih poklicnih programov z zmanjšanjem presežka poklicnih programov in povečanjem ustreznosti programov glede na potrebe trga dela. Z reformo se uvedejo novi učni načrti na podlagi kvalifikacij in poklicnih standardov hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF), ki jih spremlja razvoj novega učnega gradiva in strokovnega usposabljanja učiteljev v poklicnem izobraževanju.

Ta podsklop ukrepov reforme se dokonča do 31. decembra 2023.

·Izobraževanje odraslih

Cilj reforme je povečati kakovost in ustreznost izobraževanja odraslih. Novi zakon o izobraževanju odraslih usklajuje programe izobraževanja odraslih s kvalifikacijskimi standardi hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF), ki naj bi olajšal priznavanje pridobljenega znanja in spretnosti. Reforma bo zagotovila tudi uvedbo individualnih izobraževalnih računov, ki bodo vsaki osebi omogočili udeležbo v vseživljenjskem učenju. Reforma bo uvedla tudi sistem ocenjevanja ponudnikov izobraževanja odraslih.

Ta podsklop ukrepov reforme se dokonča do 31. decembra 2023.

To reformo podpirajo tri naložbe (C3.1 R1-I1, C3.1 R1-I2 in C3.1 R1-I3).

Naložba C3.1 R1-I1: Gradnja, nadgradnja, rekonstrukcija in opremljanje objektov za predšolsko vzgojo in varstvo

Cilj te naložbe je podpreti dostop do predšolske vzgoje in varstva na Hrvaškem. Vključuje izgradnjo novih objektov za predšolsko vzgojo in varstvo ter obnovo obstoječih objektov, da bi ustvarili 22 500 novih mest v predšolski vzgoji in varstvu. Pričakuje se, da bo naložba zmanjšala regionalne neenakosti v razpoložljivosti predšolske vzgoje in varstva.

Izgradnja in obnova objektov za predšolsko vzgojo in varstvo temeljita na rezultatih analize potreb, ob upoštevanju obstoječih infrastrukturnih zmogljivosti in demografskega razvoja, s podrobnim kartiranjem obstoječega omrežja ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo ter projekcijo prihodnjih potreb.

Naložbe se izvajajo na lokalni ravni, mesta in občine pa naj bi sodelovali pri razpisih za izvedbo infrastrukturnih projektov na svojem ozemlju.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C3.1 R1-I2: Gradnja, nadgradnja, obnova in opremljanje osnovnih šol za celodnevno poučevanje v eni izmeni

Cilj tega ukrepa je podpreti prehod na celodnevno poučevanje osnovnih šol na Hrvaškem. Vključuje izgradnjo novih osnovnih šol in nadgradnjo obstoječih, s ciljem, da se vsem osnovnošolcem zagotovi celodnevno poučevanje.

Gradnja in obnova osnovnih šol temeljita na oceni potreb po naložbah v infrastrukturo, pri čemer se upoštevajo zmogljivosti šol in demografski razvoj. Te naložbe se izvajajo na lokalni ravni, mesta in občine pa naj bi sodelovali pri razpisih za izvedbo infrastrukturnih projektov na svojem ozemlju.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C3.1 R1-I3: Gradnja, nadgradnja, obnova in opremljanje srednjih šol

Cilj tega ukrepa je povečati vpis študentov v splošno srednješolsko izobraževanje („gimnazija“) s povečanjem zmogljivosti fizične infrastrukture. Vključuje izgradnjo novih srednjih šol in posodobitev obstoječih, vključno s šolsko športno infrastrukturo, da se podpre cilj, da se v splošnem srednješolskem izobraževanju udeleži dodatnih 9 000 učencev.

Gradnja in obnova šol, ki izvajajo srednješolske izobraževalne programe, temeljita na oceni obstoječih zmogljivosti in potreb po dodatni fizični infrastrukturi.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma C3.1 R2: Posodobitev visokega šolstva

Cilj te reforme je izboljšati razpoložljivost in kakovost visokošolskega izobraževanja ter njegovo ustreznost za potrebe trga dela ter povečati delež visokošolskih diplomantov, zlasti iz ranljivih in premalo zastopanih skupin.

Reforma vključuje sprejetje novega zakona o znanosti in visokem šolstvu ter novega zakona o zagotavljanju kakovosti v znanosti in visokem šolstvu, da se vzpostavi nov učinkovit model financiranja za javne univerze in druge javne visokošolske zavode. Novi model financiranja temelji na preglednih merilih in kazalnikih uspešnosti, povezanih z razvojnimi cilji institucije. Uvedba novega modela financiranja naj bi se izvajala s sporazumi o programih, ki bodo zajemali znanstvene raziskave in dejavnosti poučevanja univerze/institucije za obdobje dveh let.

Cilj reforme je tudi boljše usklajevanje izobraževanja s potrebami trga dela. Še naprej vzpostavlja standarde kvalifikacij za vse visokošolske kvalifikacije in jih vključuje v register hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF), ki naj bi po pričakovanjih bolje uskladil visokošolske kvalifikacije s potrebami trga dela. Z reformo se vzpostavi tudi digitalni register diplom, kar je korak k razvoju sistema za spremljanje diplomantov, da se omogoči spremljanje zaposljivosti diplomantov.

Reforma podpira tudi tesnejše povezave med dejavnostmi poučevanja in znanstvenih raziskav, internacionalizacijo in udeležbo hrvaških univerz v zvezah evropskih univerz prihodnosti ter podpira digitalno preobrazbo visokega šolstva.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C3.1 R2-I1: Digitalna preobrazba visokošolskega izobraževanja

Cilj naložbe je podpreti digitalno preobrazbo visokošolskega izobraževanja in olajšati e-učenje. Vključuje naložbe v digitalne infrastrukture za poučevanje in digitalna učna orodja.

Naložba vključuje tudi nakup opreme v učilnici (kot so projektorji, video snemalni sistemi, zvočni sistemi, kamere in avdio oprema za snemanje učnih ur, programska oprema za arhiviranje digitalnih virov) in zajema osnovno infrastrukturno opremo (kot so elektroinstalacije, omrežni LAN, omrežje wifi), potrebno za uporabo digitalne didaktične opreme.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

P.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Q

Leto

265

C3.1. R1

M

Sprejetje revidiranega pravnega okvira za izobraževanje odraslih

Začetek veljavnosti revidiranega pravnega okvira, ki ureja izobraževanje odraslih

Q4

2021

Revidirani pravni okvir, ki ureja izobraževanje odraslih, podpira boljše usklajevanje ponudbe programov in potreb trga dela z usklajevanjem programov izobraževanja odraslih z vsebino standardov kvalifikacij iz hrvaškega ogrodja kvalifikacij (CROQF) in omogočanjem priznavanja priložnostnega in neformalnega učenja.

266

C3.1. R1

M

Celovita analiza potreb po srednješolskem izobraževanju

Objava rezultatov celovite analize potreb po srednješolskem izobraževanju na spletni strani Ministrstva za znanost in izobraževanje

Q1

2022

Izvede se celovita analiza potreb po srednješolskem izobraževanju, da se podprejo ukrepi za povečanje deleža študentov, vpisanih v splošne srednješolske izobraževalne programe, za zmanjšanje deleža študentov, ki so vpisani v presežne poklicne programe, in za uskladitev poklicnih programov s potrebami trga dela.

267

C3.1. R1

M

Sprejetje modela za financiranje predšolske vzgoje in varstva

Začetek veljavnosti modela financiranja predšolske vzgoje in varstva

Q1

2023

Hrvaška vlada sprejme model za financiranje operativnih stroškov ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo za občine/lokalne vladne enote z manjšo finančno zmogljivostjo, da se zagotovi trajnost naložb po prenovi obstoječih ali gradnji novih objektov predšolske vzgoje in varstva.

268

C3.1. R1

M

Sprejetje predlogov sprememb za celodnevni model poučevanja

Začetek veljavnosti sprememb zakona, ki ureja osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje za celodnevno poučevanje

Q4

2023

Spremembe zakona, ki ureja osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, opredeljujejo pogoje za uvedbo celodnevnega poučevanja.

269

C3.1. R1

T

Vključenost v predšolsko vzgojo in varstvo

Poročilo Ministrstva za znanost in izobraževanje (MZO)

% (odstotek)

76,3

90

Q2

2026

Povečanje pokritosti otrok, starih od 3 let do šoloobvezne starosti, ki obiskujejo predšolsko vzgojo, na 90 % (v primerjavi z letom 2018).

270

C3.1. R1-I1

T

Število mest, zgrajenih v predšolski vzgoji in varstvu

Objava poročil o infrastrukturnih projektih s strani Ministrstva za znanost in izobraževanje (MZO), vključno z zbirnim poročilom s pregledom.

številka

0

22 500

Q2

2026

Vsaj 22 500 novih mest v predšolski vzgoji in varstvu se ustvari zaradi naložb v infrastrukturo v gradnjo, nadgradnjo in obnovo ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo, ki bodo omogočile znatno povečanje deleža otrok (od treh let do šoloobvezne starosti), ki se udeležujejo predšolske vzgoje in varstva.

271

C3.1. R1-I2

T

Odstotek učencev, ki obiskujejo osnovne enoizmenske šole

Objava podatkov Ministrstva za znanost in izobraževanje (MZO)

% (odstotek)

40

70

Q2

2026

Delež osnovnošolskih učencev, ki obiskujejo enoizmensko šolo, se poveča na 70 %.

272

C3.1. R1-I3

T

Vpis v splošne srednješolske izobraževalne programe

Objava podatkov Ministrstva za znanost in izobraževanje (MZO)

% (odstotek)

30

35

Q2

2026

Odstotek srednješolskih študentov, ki se udeležujejo splošnega srednješolskega izobraževanja (programi „gimnazija“), se poveča na 35 %.

273

C3.1. R2

M

Sprejetje novega zakona o znanstvenih dejavnostih in visokošolskem izobraževanju

Začetek veljavnosti novega zakona o znanosti in visokem šolstvu

Q3

2022

Novi okvir omogoča organizacijsko reformo javnih univerz in znanstvenih inštitutov ter uvaja model financiranja, ki temelji na uspešnosti.

274

C3.1. R2-I1

T

Delež javnih visokošolskih ustanov, opremljenih z digitalno infrastrukturo

Poročila o naložbah Ministrstva za znanost in izobraževanje (MZO), vključno z zbirnim poročilom s pregledom.

% (odstotek)

0

90

Q2

2026

Vsaj 90 % javnih višjih institucij izboljša svojo digitalno infrastrukturo in opremo z nakupom aktivne opreme (kot so oprema v učilnicah projektorja, računalnika, zvokov, video snemalnih sistemov) in izboljšanjem pasivnega omrežja (kot so elektronapajalne naprave, vezne plošče, konektorji), ki podpirajo nove tehnologije in digitalne učne vire.
Javne visokošolske ustanove, ki imajo koristi od teh izboljšav, vključujejo javne univerze, politehnike in visoke šole, vključno s študentskimi kampusi.

Q. KOMPONENTA 3.2: KREPITEV RAZISKOVALNIH IN INOVACIJSKIH ZMOGLJIVOSTI

Hrvaška javna področja raziskav in inovacij so zelo razdrobljena. Nezadostne naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, zlasti iz poslovnega sektorja, skupaj z nezadostnim financiranjem in organizacijskim modelom univerz in znanstvenih inštitutov ovirajo celoten potencial hrvaškega raziskovalnega sektorja. Zato so znanstvena produktivnost, učinkovitost in prenos znanja še vedno omejeni. Predpogoji za razvoj človeških virov na področjih naravoslovja, tehnološkega inženiringa in matematike (STEM) ter informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), ki bi omogočili povečanje pripravljenosti družbe na digitalni prehod, so premalo razviti. Razdrobljenost in neučinkovitost politik na področju raziskav, razvoja in inovacij ter pomanjkanje rezultatov naložb v raziskave, razvoj in inovacije so med glavnimi vzroki za ovirano rast produktivnosti in konkurenčnosti.

Ta komponenta je namenjena reševanju teh izzivov z uresničevanjem naslednjih ciljev:

-Izboljšanje sistema institucionalnega financiranja univerz in znanstvenih inštitutov za spodbujanje znanstvene produktivnosti, učinkovitosti in prenosa znanja z neposrednimi naložbami in povečanim financiranjem znanstvenih raziskav.

-Večje naložbe v raziskovalno infrastrukturo in organizacijske zmogljivosti univerz in znanstvenih inštitutov, kar bo omogočilo višjo kakovost znanstvenih raziskav in povečalo privlačnost raziskovalnih karier na Hrvaškem.

-Uvedba novega okvira, ki omogoča napredovanje in poklicni razvoj raziskovalcev v skladu s posebnostmi znanstvenih področij, privabljanje in ohranjanje mladih hrvaških znanstvenikov in visokokakovostnih tujih znanstvenikov.

-Uvedba učinkovitejšega institucionalnega in programskega okvira za sheme financiranja raziskav in razvoja.

Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo glede ekonomske politike na področju raziskav in inovacij, povezane z naložbami (priporočilo za posamezno državo 3, 2019).

Q.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C3.2 R1 - Reforma in krepitev raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti javnega raziskovalnega sektorja

Cilj te reforme je povečati kakovost in mednarodno prepoznavnost javnih raziskav, okrepiti usmerjene raziskave in vpliv znanosti na nadaljnji razvoj inovacij, gospodarstva in družbe z reorganizacijo javnega raziskovalnega sektorja. Reforma vključuje naslednje ukrepe:

-Sprejetje novega vzorca programskih sporazumov za financiranje javnega sistema znanstvenih raziskav,

-Povečanje proračuna znanstvenih ustanov za učinkovitejše raziskave,

-Zmanjšanje razdrobljenosti sistema znanstvenih raziskav z vključevanjem znanstvenoraziskovalnih ustanov z namenom prehoda na učinkovitejšo organizacijo univerz in raziskovalnih inštitutov,

-Izboljšanje kakovosti znanstvenega raziskovalnega dela s spodbujanjem prehoda na sistem financiranja, ki temelji na uspešnosti.

Izvajanje reforme vključuje sprejetje novega zakona o znanstvenih dejavnostih in visokem šolstvu, ki zagotavlja pravni in finančni okvir za organizacijsko in funkcionalno integracijo univerz in znanstvenih inštitutov, ter dialog o institucionalnih ciljih in nov okvir financiranja, ki temelji na rezultatih. Pričakuje se, da bo novi pravni in finančni okvir vodil k bolj vplivnim publikacijam, konkurenčnejšim projektom, tesnejšemu mednarodnemu sodelovanju in večjemu številu projektov v sodelovanju s podjetji.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

Naložba C3.2 R1-I1 - Razvoj sistema programskih sporazumov za financiranje univerz in raziskovalnih inštitutov, osredotočenih na inovacije, raziskave in razvoj

Cilj te naložbe je izboljšati sistem financiranja znanstvenega dela univerz in znanstvenih inštitutov, da bi dosegli višjo kakovost in večji pomen rezultatov raziskav za razvoj gospodarstva in družbe.

Naložba vključuje javno naročanje svetovalne pomoči zunanjih strokovnjakov za pripravo predloga novega okvira programskih sporazumov, sklenjenih med Ministrstvom za znanost ter univerzami in raziskovalnimi inštituti, ki omogoča prehod na sistem financiranja univerz in raziskovalnih inštitutov, osredotočen na rezultate, ter za postopek pogajanj z zainteresiranimi stranmi. To vključuje analize sedanjega okvira, pregled ureditev v drugih državah, predloge za pripravo programskih sporazumov in sporočanje njihove uporabe ter pripravo pravnih sprememb in tehnične projektne dokumentacije.

Uvede se shema podpore za zagotavljanje institucionalnega financiranja za univerze in raziskovalne inštitute, ki so podpisali sporazume o programih, kar omogoča učinkovitejšo uporabo virov in večjo uspešnost raziskav. V okviru reforme se izvedeta dva cikla financiranja sporazumov o programih, ki ju spremlja nov sistem spremljanja prek letnega okvira uspešnosti. Programski sporazumi se po letu 2026 še naprej financirajo iz nacionalnega proračuna, saj bo novi model financiranja omogočil velike dolgoročne prihranke.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 19 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 20 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 21 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 22 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se zaključi do 30. junija 2025.

Naložba C3.2 R1-I2 - Krepitev institucionalne zmogljivosti univerz in raziskovalnih inštitutov za inovacije

Cilj te naložbe je prispevati k zmanjšanju razdrobljenosti znanstvenega sistema z izgradnjo infrastrukture, ki bo omogočila konsolidacijo univerz in znanstvenih inštitutov. Financiranje znanstvenoraziskovalne infrastrukture se dodeli le tistim institucijam, ki bodo uvedle nove sporazume o programih, kot je navedeno v naložbah C3.2 R1-I1.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma C3.2 R2 - Oblikovanje okvira za privabljanje študentov in raziskovalcev na področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT

Cilj te reforme je uvesti nov omogočitveni okvir za napredovanje in poklicni razvoj raziskovalcev na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT, da bi povečali število in kakovost raziskovalcev in strokovnjakov v znanstvenih in poslovnih sektorjih ter povečali potencial za inovacije. Dolgoročno naj bi reforma omogočila prenos človeškega kapitala z znanstvenih institucij na gospodarstvo s prenosom specializiranega znanja, naprednih tehnologij, sodelovanjem med akademskimi krogi in podjetji prek tehnoloških platform ter razvojem visokotehnoloških zagonskih podjetij in odcepljenih podjetij ter odprtih raziskovalnih in tehnoloških infrastruktur.

Znanstvene kariere bodo postale privlačnejše z jasno in pregledno politiko zaposlovanja na ključnih področjih znanstvenih raziskav, ki bo temeljila na dosežkih. Znanstvene kariere na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT se spodbujajo od najzgodnejših stopenj izobrazbe. Zakonodajni okvir se spremeni, da se obravnava nekonkurenčen, upravno obremenjujoč model zaposlovanja in napredovanja v hrvaškem sistemu znanstvenih raziskav.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

Naložba C3.2 R2-I1 - Razvoj omogočitvenega modela za poklicno napredovanje raziskovalcev in izvajanje vrhunskih znanstvenih raziskav na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT

Cilj te naložbe je razviti in uvesti nov omogočitveni okvir in sistem spodbud za razvoj poklicne poti raziskovalcev. Naložba vključuje:

-Vzpostavitev novega okvira za financiranje raziskovalnih programov za podporo napredovanju in poklicnemu razvoju raziskovalcev na podlagi podrobne analize in priporočil strokovne študije. Okvir se osredotoča na nagrajevanje raziskovalne odličnosti, sodelovanje z industrijo in mednarodno sodelovanje.

-Izvajanje novega okvira financiranja raziskovalnih programov za krepitev, privabljanje in zadrževanje nadarjenih raziskovalcev, krepitev znanj in spretnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT, spodbujanje mobilnosti v mednarodne institucije in industrijo ter iz njih, spodbujanje zagonskih podjetij in vzpostavitev neodvisnih raziskovalnih karier za znanstvenike v mednarodno konkurenčnih in ciljno usmerjenih raziskavah na ravni visoke tehnološke pripravljenosti. Okvir vključuje nepovratna sredstva za: (I) štipendije na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT; (II) program za mlade raziskovalce; (III) program na področju nepremičnin; (IV) program mobilnosti; (V) zagon/odpiranje podjetij mladih raziskovalcev; In (vi) program za pripravništva v podjetništvu.

Trajnost programov financiranja po letu 2026 se zagotovi z državnim proračunom, pričakovanimi prihranki zaradi izvajanja programskih sporazumov za univerze in inštitute ter s pričakovanim povečanjem raziskovalnih štipendij, dodeljenih znanstveni skupnosti iz skladov EU.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 23 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 24 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 25 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 26 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se izvede do 30. marca 2025.

Naložba C3.2 R2-I2 - Vlaganje v raziskave - tehnološka infrastruktura na področjih STEM in IKT

Cilj te naložbe je podpreti digitalni prehod z naložbami v ključne infrastrukturne projekte za uporabne in ciljno usmerjene raziskave, da se mladim raziskovalcem omogoči razvoj poklicne poti v sodelovanju s poslovnim sektorjem in da se izkušenim raziskovalcem zagotovi platforma za sodelovanje za inovacijske dejavnosti.

Ta ukrep vzpostavi in opremi strateško pomembno znanstveno, tehnološko in inovacijsko infrastrukturo z velikim raziskovalnim potencialom na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter IKT, ki krepi človeške zmogljivosti za vrhunske znanstvene raziskave in sodelovanje s poslovnim sektorjem. Infrastruktura temelji na načelih odprtih inovacij in neposredno podpira področja čiste tehnologije ter zeleni in digitalni prehod.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma C3.2 R3 - Izboljšanje učinkovitost javnih naložb v raziskave, razvoj in inovacije

Cilj te reforme je izvajanje bolj funkcionalnega in učinkovitega modela upravljanja za konkurenčne raziskave ter vzpostavitev razvojnih in inovacijskih shem, ki omogočajo hitrejši izbirni postopek raziskovalnih projektov, ki temelji na zaslugah.

Reforma vključuje sprejetje novega zakona o Hrvaški znanstveni fundaciji za krepitev zmogljivosti Hrvaške znanstvene fundacije in zmanjšanje števila institucij, ki so trenutno vključene v upravljanje in izvajanje programov financiranja raziskav in inovacij. Ta novi pravni okvir omogoča preoblikovanje in krepitev zmogljivosti Fundacije v organ, ki poleg jasno dogovorjenih in opredeljenih pristojnosti v okviru medinstitucionalnega usklajevanja v okviru nacionalnega sveta za inovacije zagotavlja poenostavljen in sistematičen pristop k upravljanju financiranja projektov.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

Naložbe C3.2 R3-I1 - uvedba bolj funkcionalnega okvira za financiranje projektov raziskav, razvoja in inovacij

Cilj tega ukrepa je izboljšati obstoječi sistem raziskav, razvoja in inovacij (R &D&I) financiranje ter podpreti razvoj vrhunskih raziskav in izdelkov. Naložba vključuje:

-Vzpostavitev novega okvira za izvajanje politik na področju raziskav, razvoja in inovacij z oblikovanjem novih programov financiranja za podporo raziskavam in razvoju ter izboljšanjem zmogljivosti hrvaške znanstvene fundacije na podlagi podrobnih analiz in študij zunanjih strokovnjakov.

-Izvajanje programov financiranja (projekti raziskovalnih inovacij) prek novega okvira, ki predstavlja „pilotno fazo“ z dolgoročnim ciljem posnemanja nove miselnosti pri načrtovanju in izvajanju R & politik in programov I, ne glede na vir financiranja.

Trajnost novega programskega okvira po letu 2026 se zagotovi s financiranjem iz državnega proračuna, pri čemer se upošteva tudi dopolnjevanje s programi, ki se financirajo iz skladov ESI.

Da se zagotovi skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 27 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 28 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 29 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 30 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Q.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Q

Leto

275

C3.2. R1

M

Novi zakon o znanosti in visokem šolstvu

Začetek veljavnosti novega zakona o znanosti in visokem šolstvu

Q3

2022

Novi zakonodajni akt bo ustvaril pravne in finančne pogoje za organizacijsko in funkcionalno reformo javnih univerz in znanstvenih inštitutov ter financiranje za doseganje institucionalnih razvojnih ciljev.

276

C3.2. R1-I1

T

Sredstva, dodeljena raziskovalnim projektom na podlagi internih razpisov raziskovalnih organizacij v prvem dvoletnem obdobju izvajanja sporazumov o programih

Število (znesek)

17 619 079

Q1

2023

17619079 EUR se dodeli raziskovalnim projektom, ki jih izvajajo univerze in raziskovalni inštituti, ki so podpisali sporazume o programu. Projekti podpirajo neposredne znanstvene in raziskovalne dejavnosti (raziskovalne projekte) in temeljijo na objavljenih razpisnih zahtevah, z razpisnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

277

C3.2. R1-I1

T

Delež univerz ali raziskovalnih inštitutov, ki so podpisali sporazume o programih

% (odstotek)

0

65

Q3

2024

Najmanj 65 % javnih univerz in znanstvenih inštitutov podpiše nove sporazume o programih v skladu z določbami novega zakona o znanstvenih dejavnostih in visokem šolstvu, ki uvaja sistem ciljev financiranja javnih znanstvenih organizacij, ki temelji na uspešnosti.

278

C3.2. R1-I1

T

Zaključeni raziskovalni projekti na področju „Zeleni“ s strani znanstvenih organizacij, ki so podpisale nove sporazume o programu

številka

0

4

Q1

2025

Vsaj štirje raziskovalni projekti, ki neposredno podpirajo zeleni prehod, ki jih izvajajo znanstvene organizacije, ki so podpisale nove sporazume o programu, se zaključijo na podlagi razpisa za projekte, ki temelji na objavljenih razpisnih zahtevah, s formalnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Ne povzroča znatne škode“ (2021/C58/01), z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

279

C3.2. R1-I1

T

Sredstva, dodeljena raziskovalnim projektom na podlagi internih razpisov raziskovalnih organizacij

Število (znesek)

58 730 264

Q2

2025

58730264 EUR se dodeli raziskovalnim projektom, ki jih izvajajo univerze in raziskovalni inštituti, ki so podpisali sporazume o programu. Projekti podpirajo neposredne znanstvene in raziskovalne dejavnosti (raziskovalne projekte) in temeljijo na objavljenih razpisnih zahtevah, z razpisnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

280

C3.2. R1-I2

T

Reorganizacija visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov

številka

0

6

Q4

2025

Na podlagi modela za reorganizacijo visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov, ki so ga razvili neodvisni zunanji strokovnjaki in ki ga je sprejelo ministrstvo za znanost in izobraževanje v dialogu z akademskim svetom in socialnimi partnerji, se dokonča najmanj šest (6) reorganizacij visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov, ki vključujejo najmanj dvanajst (12) znanstvenoraziskovalnih organizacij. Izvedba posamezne reorganizacije lahko vključuje formalne združitve, funkcionalno integracijo in/ali institucionalno konsolidacijo (npr. konsolidacija več elementov univerze, vključitev prej neodvisnih inštitutov v univerzo, združitev dveh ali več inštitutov). Za reorganizacijo se šteje, da vključuje spremembo statusa dveh ali več institucij, zato se s tem ukrepom združi/konsolidira vsaj 12 znanstvenoraziskovalnih organizacij.

281

C3.2. R2

M

Nov pravni okvir, ki ureja zahteve glede kakovosti študijskih programov, doktorskih študij in delovnih pogojev za znanstvene ustanove

Začetek veljavnosti novega pravnega okvira

Q3

2022

Novi pravni okvir zagotavlja podlago za nov sistem napredovanja, ki temelji na odličnosti in boljši ureditvi poklicnega razvoja, ter tako omogoča pogoje za privabljanje in ohranjanje kakovostnih raziskovalcev. Novi pravni okvir bo mladim znanstvenikom omogočil, da uspevajo na podlagi mednarodno priznanih znanstvenih meril kakovosti in z manj upravnimi ovirami. Vključuje prožne ureditve dela za spodbujanje zaposlovanja raziskovalcev, ki so odgovorni za oskrbo.
Novi pravni okvir sestavljajo:
1) novi zakon o zagotavljanju kakovosti v znanosti in visokem šolstvu
2) odlok o pogojih za izbor v znanstvenih nazivih

282

C3.2. R2-I1

T

Nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi programskega okvira za povečanje razpoložljivosti in zaposljivosti diplomantov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike/IKT ter izboljšanje njihove mobilnosti za nacionalno in mednarodno sodelovanje

številka

0

3 354

Q1

2025

Na podlagi svetovalnih storitev zunanjih strokovnjakov, ki so zadolženi za pripravo novega okvira instrumentov za spodbujanje in poklicni razvoj raziskovalcev, se v skladu z novim okvirom dodeli najmanj 3 354 donacij. Javni razpisi za projekte temeljijo na objavljenih razpisnih pogojih z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

283

C3.2. R2-I2

T

Infrastrukturni projekti za uporabne in usmerjene raziskave

številka

0

4

Q2

2026

Dokončajo se štirje projekti znanstveno-tehnološke infrastrukture za uporabne in ciljno usmerjene raziskave, da se mladim raziskovalcem omogoči razvoj poklicne poti v sodelovanju s poslovnim sektorjem in izkušenimi raziskovalci ter podpre proces digitalne preobrazbe.

284

C3.2. R3

M

Nov zakon o Hrvaški znanstveni fundaciji

Začetek veljavnosti novega zakona o Hrvaški znanstveni fundaciji.

Q3

2022

Novi zakon o Hrvaški znanstveni fundaciji določa jasno poslanstvo Fundacije za vodenje, usklajevanje, oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje programa ter ocenjevanje programov in politik R & programi in politike financiranja projektov D, ki vzpostavlja močan in neodvisen sistem za izvajanje izbora, financiranja in spremljanja učinkov projekta R &

285

C3.2. R3-I1

T

Nepovratna sredstva, dodeljena v okviru „pilotnega programa“, ki podpira vzpostavitev prenovljenega okvira R & R & I.

številka

0

300

Q4

2025

Na podlagi svetovalne pomoči zunanjih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vzpostavitvijo novega R & R & I institucionalnega in programskega okvira ter zasnove novih programov R & za projekte, usmerjene v sodelovanje med podjetji in raziskovalnimi organizacijami ali prenos znanja in tehnologije v okviru „pilotnega programa“ za podporo vzpostavitvi prenovljenega okvira R & R & I. Ti projekti temeljijo na objavljenih razpisnih pogojih z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

R. KOMPONENTA 4.1: IZBOLJŠANJE UKREPOV ZAPOSLOVANJA IN PRAVNEGA OKVIRA ZA SODOBEN TRG DELA IN GOSPODARSTVO PRIHODNOSTI

Ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava vprašanja trga dela, in sicer s posodobitvijo ureditve trga dela in razvojem ciljno usmerjenih aktivnih politik trga dela. Glavni cilj reform in naložb v tej komponenti je prispevati k povečanju zaposlenosti na Hrvaškem, ki je kljub izboljšavam v zadnjih letih še vedno precej pod povprečjem EU.

Posebni cilji te komponente so:

-Razvoj in izvajanje novih aktivnih politik trga dela, ki podpirajo ustvarjanje delovnih mest na zelenih in digitalnih področjih

-Izboljšanje sistema vključevanja in spremljanja ranljivih skupin na trgu dela

-Uvedba sistema bonov za izobraževanje in izpopolnjevanje odraslih, zlasti pridobivanje znanj in spretnosti, povezanih z zelenimi in digitalnimi tehnologijami

-Izboljšave delovnega prava

Ta komponenta obravnava priporočilo za posamezne države za okrepitev ukrepov in institucij trga dela ter njihovo usklajevanje s socialnimi službami (priporočilo za posamezno državo 2, 2019) ter priporočilo za posamezne države za spodbujanje pridobivanja znanj in spretnosti (priporočilo za posamezno državo št. 2.4, 2020).

R.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C4.1 R1 - Razvoj in izvajanje novih usmerjenih aktivnih politik trga dela za namene zelenega in digitalnega prehoda na trgu dela

Cilj tega ukrepa je sprejetje novih aktivnih politik trga dela za spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja, povezanega z zelenim in digitalnim prehodom, ter povečanje konkurenčnosti in zaposljivosti delovne sile v skladu s potrebami trga dela in s posebnim poudarkom na aktiviranju dolgotrajno brezposelnih.

Z ukrepom se razvijejo in financirajo trije novi ukrepi aktivne politike trga dela, ki se osredotočajo na dvojni prehod, in sicer:

-Nepovratna sredstva za zaposlovanje na delovnih mestih, povezanih z zelenim in digitalnim prehodom

-Nepovratna sredstva za pripravništva v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom

-Nepovratna sredstva za samozaposlitev, povezana z zelenim in digitalnim prehodom

V primeru podpore za zaposlovanje in pripravništvo delovna mesta v zelenem in digitalnem prehodu opredeli hrvaški javni zavod za zaposlovanje v skladu z najboljšimi praksami, kot je opredelitev zelenih delovnih mest Mednarodne organizacije dela.

V primeru samozaposlitve hrvaški javni zavod za zaposlovanje (JZZ) v skladu z najboljšimi praksami razvije merila za ocenjevanje skladnosti poslovnih načrtov prosilcev z zelenim in digitalnim prehodom, pri čemer bo znesek nepovratnih sredstev višji.

Da bi povečali obseg ukrepov aktivne politike trga dela, zlasti za ranljive skupine močno prikrajšanih upravičencev na trgu dela, se trajanje nepovratnih sredstev za podporo zaposlovanju podaljša na dve leti za nove zaposlene.

Novi ukrepi za dolgotrajno brezposelne in manj zaposljive osebe iz ranljivih skupin se združijo z uporabo bonov za znanja in spretnosti za zagotavljanje znanj in spretnosti, povezanih z zelenim in digitalnim prehodom.

Pričakuje se, da bo financiranje nepovratnih sredstev za podporo zaposlovanju na delovnih mestih, povezanih z zelenim prehodom, znašalo 70 % skupnih dodeljenih sredstev, preostalih 30 % pa je predvidenih za nepovratna sredstva za podporo zaposlovanju na delovnih mestih, povezanih z digitalnim prehodom.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma C.4.1 R2 - Krepitev sistema vključevanja in spremljanja ranljivih skupin na trg dela z izboljšanjem postopkov služb za zaposlovanje

Cilj tega ukrepa je okrepiti podporo brezposelnim in ranljivim skupinam z:

-Krepitev upravne zmogljivosti in znanja osebja za delo z ranljivimi skupinami

-Izboljšanje sistemov profiliranja in segmentacija ranljivih skupin

-Uvedba načrtov za vključevanje na trg dela in aktivacijskih programov za ranljive skupine

-Razvoj sistema spremljanja rezultatov vključevanja na trg dela z ukrepi aktivne politike zaposlovanja na ravni upravičencev

-Razširitev in reorganizacija obstoječe mreže centrov za poklicno usmerjanje CISOK s poudarkom na njihovi vlogi pri privabljanju mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo

-Povečanje zneska in trajanja nadomestila za brezposelnost v skladu z rezultati analize.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Reforma C4.1 R3 - Vzpostavitev sistema bonov za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje odraslih

Cilj te reforme je povečati zaposljivost delavcev ter bolje uskladiti ponudbo in povpraševanje na trgu dela s podpiranjem vseživljenjskega učenja in pridobivanja novih znanj in spretnosti, zlasti zelenih in digitalnih.

Reforma vključuje:

-Sprejetje novega zakona o izobraževanju odraslih, katerega cilj je izboljšati kakovost izobraževanja odraslih z izboljšanjem akreditacije, spremljanja in ocenjevanja ustanov za izobraževanje odraslih, uvedbo bonov za izobraževanje odraslih in njihovo uskladitvijo s hrvaškim ogrodjem kvalifikacij v sistem izobraževanja odraslih.

-Kartiranje znanj in spretnosti s poudarkom na prednostnih znanjih in spretnostih na trgu dela, vključno s pomanjkanjem znanj in spretnosti ter zelenimi in digitalnimi znanji in spretnostmi, ki se bodo uporabili za posodobitev kataloga znanj in spretnosti ter opredelitev znanj in spretnosti ter povezanih izobraževalnih programov, ki se bodo financirali z boni.

-Razvoj orodja IT za celovito oceno znanj in spretnosti potencialnih upravičencev.

-Ozaveščanje ranljivih skupin z usmerjanjem in svetovanjem za povečanje njihove udeležbe v pobudah za izpopolnjevanje, vključno z boni.

-Operacionalizacija aplikacije za uporabo bonov s strani upravičencev, izvajalcev izobraževanja, svetovalcev in delodajalcev.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

Naložba C4.1 R3-I1 - Izvajanje bonov za izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje odraslih

Te naložbe vključujejo financiranje bonov za akreditirane programe izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja odraslih za pridobitev znanj in spretnosti, potrebnih na trgu dela, zlasti pri prehodu na zeleno in digitalno gospodarstvo. Pričakuje se, da bo financiranje programov, povezanih z znanji in spretnostmi, potrebnimi v zelenem prehodu, znašalo 70 % skupnih dodeljenih sredstev za naložbe, preostalih 30 % pa je predvidenih za programe financiranja, povezane s pridobivanjem digitalnih znanj in spretnosti.

Naložba se izvaja neprekinjeno, in sicer najpozneje od 30. junija 2022 do 30. junija 2026.

Reforma C4.1 R4 - Izboljšave delovne zakonodaje

Cilj te reforme je oblikovati jasen in sodoben zakonodajni okvir, namenjen izboljšanju delovnih pogojev ter usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, boljši ureditvi novih oblik dela ter spodbujanju prehoda s pogodb za določen čas na pogodbe za nedoločen čas in iz neprijavljenega dela v prijavljeno delo.

Reforma vključuje spremembe zakona o delovnih razmerjih, in sicer:

(1)Urejanje dela, ki se opravlja od doma, je namenjeno zagotavljanju pravne varnosti za stranke v delovnem razmerju v izjemnih in rednih okoliščinah.

(2)Odvračajoč od uporabe neupravičenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, zlasti tistih za izjemno kratko obdobje, omejujejo število morebitnih zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas in preprečujejo zlorabo takih pogodb, zlasti kar zadeva zaposlovanje s strani povezanih delodajalcev, ter bolje opredeljujejo pojem „zaposlednosti“.

(3)Krepitev pravice do dodatnega dela za druge delodajalce.

(4)Oblikovanje pravnega okvira, ki ureja delo prek spletnih platform kot posebno obliko dela, z določitvijo subjektivnih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega posebnega pravnega razmerja - temeljnih pravic in obveznosti na podlagi dela, obveznega zavarovanja, varnosti in varovanja, počitka, prekinitve pogodb, soodločanja in združevanja ter pravic v kolektivnih delovnih razmerjih.

(5)Revizija pravne določbe o samodejnem prenehanju zaposlitve ob začetku upokojitvene starosti in revizija določbe o obveznem prenehanju delovnega razmerja v primerih, ko zaposleni dopolnijo upokojitveno starost, da bi delavce spodbudili, da ostanejo aktivni, pri čemer bi se izognili nepotrebnemu bremenu za delodajalce.

(6)Ustrezno opredelitev pojma plačila in vseh njegovih sestavnih delov, da bi ga bolje povezali z minimalno plačo ter olajšali uporabo delovnih predpisov in pravil o obdavčitvi dohodkov iz zaposlitve.

(7)Opredelitev obsega pravic iz kolektivnih pogodb z boljšim povezovanjem pravic iz kolektivnih pogodb s članstvom, da se poveča nizka udeležba delavcev v sindikatih in kolektivnih pogajanjih ter tako okrepi socialni dialog.

Z reformo se spremeni zakon o obveznem zdravstvenem zavarovanju, tako da se stroški bolniškega dopusta za aktivne delavce, ki so upravičeni do starostne upokojitve, prenesejo na hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje.

Reforma vključuje spremembe obstoječih zakonov o delovnih razmerjih in sprejetje novega zakona o boju proti neprijavljenemu delu ter nezakonodajne ukrepe za boj proti neprijavljenemu delu, in sicer:

(1)Krepitev znanja in sposobnosti zainteresiranih strani in institucij, ki jih nadzorujejo

(2)Oblikovanje skupnih zbirk podatkov za učinkovito spremljanje izvrševanja

(3)Ponovna opredelitev in boljša uskladitev kazni za neprijavljeno delo

(4)Povečanje ozaveščenosti javnosti o koristih zakonitega dela in slabostih dela na črno, vključno s kampanjami, ki bodo oglaševale tudi možnosti za uporabo aktivnih ukrepov trga dela, povezanih s samozaposlitvijo, ter usposabljanja o različnih načinih registracije poslovnih obrti, za katere se javne koristi plačujejo v pavšalnih zneskih v skladu z davčnimi pravili.

(5)Vzpostavitev elektronske evidence delavcev in delovnega časa v gradbenem sektorju, nato pa postopoma v drugih dejavnostih.

(6)Širšo ureditev odgovornosti za neplačevanje plač v pogodbeni verigi v primeru oddaje naročil podizvajalcem.

(7)Opredelitev neprijavljenega dela v vseh njegovih oblikah, okrepitev inšpekcijskih pregledov in kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb, ter urejanje ukrepov organov, vključenih v boj proti neprijavljenemu delu.

(8)Opredelitev postopka prehoda iz neprijavljenega dela v prijavljeno delo, tako da se delodajalcem naloži, da v treh dneh po inšpekcijskem pregledu zaposlenega registrirajo za nazaj od prvega dne pri delu (in najmanj treh mesecev). Poleg tega bo za kršitev naložena kazen v predpisanem znesku na delavca, ki je neprijavljen, in obveznost plačila plače ter prispevkov in dajatev delavca.

Reforma vključuje spremembe zakona o minimalni plači, in sicer:

(1)Izključitev večine dodatkov iz minimalne plače in določitev minimalnih povišanj za nadurno delo, nočno delo ter delo ob nedeljah in praznikih.

(2)Izključitev možnosti odpovedi minimalni plači, da bi preprečili morebitne zlorabe s strani delodajalcev.

(3)Okrepitev nadzora, ki ga izvajajo inšpekcijski organi, in ponovna opredelitev kazni za neplačevanje minimalnih plač.

(4)Krepitev vloge strokovne komisije za spremljanje in analizo razvoja minimalne plače, tako da se ji zaupa analiza morebitnega vpliva zvišanja minimalne plače na gospodarstvo, zaposlovanje, življenjski standard in druge segmente življenja in dela ter da v skladu s tem priporoči smernice.

Reforma se zaključi do 30. junija 2026.

R.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Q

Leto

286

C4.1. R1

M

Dopolnjevanje aktivnih politik trga dela

Sprejeti trije novi ukrepi aktivne politike trga dela

Q1

2022

Hrvaški zavod za zaposlovanje sprejme tri nove ukrepe za podporo ustvarjanju delovnih mest v zelenem in digitalnem prehodu. Pogoji in merila za uporabo sredstev v okviru teh ukrepov ter dejavnosti hrvaškega javnega zavoda za zaposlovanje so zasnovani tako, da dajejo prednost ponovni aktivaciji in (samo)zaposlitvi neaktivnih, dolgotrajno brezposelnih in mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET).

287

C4.1. R1

T

Število upravičencev do novih ukrepov aktivne politike zaposlovanja

številka

0

26 400

Q4

2025

Vsaj 26 400 oseb ima koristi od novih aktivnih politik trga dela, od katerih jih je vsaj 13 000 dolgotrajno brezposelnih, neaktivnih in mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

288

C4.1. R2

M

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o trgu dela

Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu dela

Q4

2023

Začetek veljavnosti spremenjenega ali novega zakona o trgu dela, ki povečuje znesek nadomestil za brezposelnost in podaljšuje njihovo trajanje, zmanjšuje zahteve za ranljive delavce in digitalizira postopek prijave za nadomestila za brezposelnost v skladu z opravljeno analizo.

289

C4.1. R2

M

Boljša kakovost podpore za ranljive skupine

Začetek veljavnosti delegiranega akta ali sprejetje notranjega pravilnika o izboljšanih postopkih za delo CES za oblikovanje profilov, segmentacijo, vključevanje in aktiviranje ranljivih skupin

Q4

2024

Novi hrvaški javni zavodi za zaposlovanje so operativni za profiliranje, segmentacijo, vključevanje in aktiviranje ranljivih skupin, razvoj orodij za povezovanje brezposelnih s prostimi delovnimi mesti ter operacionalizacijo sistema za spremljanje in ocenjevanje aktivnih politik trga dela.

290

C4.1. R2

T

Boljša kakovost podpore za vsaj 5 000 ljudi iz ranljivih skupin

številka

0

5 000

Q2

2025

Dejavnosti ozaveščanja ranljivih skupin omogočajo vključitev 5 000 novih uporabnikov.

291

C4.1. R3

M

Razvoj znanj in spretnosti v skladu s potrebami trga

Sistem bonov v uporabi

Q1

2022

Sistem bonov deluje in se uporablja izključno za financiranje udeležbe v izobraževalnih programih, razvitih na podlagi hrvaškega ogrodja kvalifikacij in izvedenih prek akreditiranih ustanov v skladu s sprejetim novim zakonom o izobraževanju odraslih. Vključenih je vsaj 25 izobraževalnih programov. Sistem vsebuje katalog znanj in spretnosti, v katerem so prikazana obstoječa in potrebna znanja in spretnosti na trgu dela, ter aplikacijo IT za upravljanje in dodeljevanje bonov. Sistem bonov koristi zaposlenim in brezposelnim osebam s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah (dolgotrajno brezposelni, neaktivni ali mladi mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo).

292

C4.1. R3-I1

T

Uporaba bonov za izobraževanje

številka

0

30 000

Q2

2026

Boni, dodeljeni vsaj 30 000 enkratnim upravičencem, od tega vsaj 12 000 dolgotrajno brezposelnih, neaktivnih ali mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

293

C4.1. R4

M

Začetek veljavnosti sprememb Zakona o minimalni plači

Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači

Q4

2021

Novi zakon o minimalni plači izključuje različne dodatke k plači iz minimalne plače in minimalnih povečanj mandata za nadurno delo, nočno delo, nedeljo in državne praznike. Prav tako prepoveduje možnost odpovedi minimalni plači, da se preprečijo zlorabe, okrepi nadzor inšpekcijskih organov in na novo določijo kazni za kršitelje.

294

C4.1. R4

M

Sprejetje zakona o boju proti neprijavljenemu delu in novega delovnega prava

Začetek veljavnosti Zakona o boju proti neprijavljenemu delu in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delu

Q4

2022

Spremenjeni ali novi zakon o delu ureja delo na delovnem mestu in platformno delo, omejuje število zaporednih pogodb za določen čas, krepi pravico do dela za druge delodajalce in spreminja 65-letno upokojitveno klavzulo, spreminja določbe o financiranju bolniškega dopusta in odpravnine delavcev ob upokojitveni starosti, spodbuja dodatno zaposlitev in zaposlitev s krajšim delovnim časom ter vključuje določbe, ki omogočajo prožnost delovnega časa in kraja dela ter zmanjšujejo razlike v plačilu med spoloma. Novi ali spremenjeni zakon o boju proti neprijavljenemu delu opredeljuje neprijavljeno delo in vse njegove pojavne oblike, krepi inšpekcijske preglede in določa določbe o prekrških, ureja postopek premeščanja delavcev z neprijavljenega na prijavljeno delo.

295

C4.1. R4

T

Povečanje razmerja med minimalno plačo in povprečno bruto plačo v letu 2024 na 50 % v

% (odstotek)

46,29

50

Q1

2025

V posvetovanju s socialnimi partnerji in v sodelovanju s skupino strokovnjakov za spremljanje in analizo razvoja minimalne plače se minimalna plača zviša na 50 % povprečne plače iz prejšnjega leta.

296

C4.1. R4

T

Zmanjšanje deleža pogodb za določen čas na 17 %

% (odstotek)

18,1

17

Q2

2026

Spremembe delovnega prava ustvarjajo pogoje za zmanjšanje števila pogodb za določen čas, ki naj bi se z 18,1 % zmanjšalo na največ 17 %.

S. SESTAVNI DEL 4.2: IZBOLJŠANJE POKOJNINSKEGA SISTEMA S POVEČANJEM USTREZNOSTI POKOJNIN

Cilj te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je nadaljnja krepitev vzdržnosti pokojninskega sistema, in sicer s spodbujanjem daljše delovne dobe, okrepitvijo drugega pokojninskega stebra in povečanjem najnižjih pokojnin. Glavni cilj reforme v tej komponenti je izboljšati ustreznost in vzdržnost pokojnin.

S.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C4.2 R1 - Povečanje ustreznosti pokojnin z nadaljevanjem pokojninske reforme

Cilj te reforme je trojen: I) izboljšanje ustreznosti pokojnin, zlasti za upravičence z najnižjimi dohodki, ii) izboljšanje vzdržnosti pokojninskega sistema s krepitvijo drugega pokojninskega stebra in iii) oživitev dolgoročnejših reformnih prizadevanj na socialno vključujoč način z oblikovanjem delovne skupine, ki bi vključevala vse ključne deležnike in socialne partnerje.

Za izboljšanje ustreznosti pokojnin reforma vključuje:

-Realno povečanje minimalne pokojnine za najmanj 3 % (tj. nad redno indeksacijo);

-Spremembe izračuna družinske pokojnine, zaradi katerih se skupni pokojninski dohodek poveča za vsaj 10 % za upravičence do družinske pokojnine in uvede možnost uporabe dela družinske pokojnine poleg osebne pokojnine za upravičence nižje pokojnine (starostne in invalidske pokojnine) pod pogoji, povezanimi s starostjo in dohodkom.

Reforma za okrepitev drugega pokojninskega stebra vključuje:

-Razširitev obsega upravičenih naložb za pokojninske sklade iz drugega stebra;

-Sprejetje sklepa vlade o poročilu o analizah stroškovne učinkovitosti naložb obveznih pokojninskih skladov v podjetja v državni lasti.

Reforma za oživitev reform pokojninskega sistema vključuje:

-Ustanovitev delovne skupine za analizo stanja pokojninskega sistema, katere cilj je izboljšati ustreznost pokojnin in zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema.

-Izvajanje sklepov delovne skupine z zakonodajnimi spremembami.

Ukrepi te reforme se izvajajo s spremembami Zakona o pokojninskem zavarovanju.

Reforma se zaključi do 31. marca 2026.

S.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Q

Leto

297

C4.2. R1

M

Sprejetje sprememb Zakona o pokojninskem zavarovanju

Začetek veljavnosti novega ali spremenjenega Zakona o pokojninskem zavarovanju.

Q1

2023

Spremembe Zakona o pokojninskem zavarovanju povečajo minimalno pokojnino in pokojninski faktor, ki se uporabljata za izračun zneska družinske pokojnine, da se omogoči uporaba dela družinske pokojnine poleg osebne pokojnine (stare/invalidske) pod pogoji, povezanimi s starostjo in dohodkom, za upokojence z nižjimi dohodki.

298

C4.2. R1

M

Sprejetje sklepov o sprejetju poročila o analizah stroškovne učinkovitosti naložb obveznih pokojninskih skladov v podjetja v državni lasti.

Sprejetje sklepa vlade o sprejetju poročila o analizi donosnosti naložb obveznih pokojninskih skladov v podjetja v državni lasti.

Q1

2024

Izvede se strokovna analiza, ki ji sledi poročilo o analizah, ki jih je izvedla in potrdila vlada, da se ugotovi, ali je sprememba zakonodajnega okvira v obliki kapitaliziranih prihrankov potrebna za povečanje ustreznosti pokojnin v okviru 2. pokojninskega stebra.

299

C4.2. R1

T

Povečanje skupnih pokojninskih prihodkov upravičencev v okviru na novo opredeljene oblike družinske pokojnine za 10 % do 15 % (najmanj 10 %).

% (odstotek)

0

10-15

Q1

2025

S ponovno opredelitvijo modela družinske pokojnine se pokojnina preživelih oseb poveča za skupno 10 % do 15 % glede na ravni iz leta 2014.

300

C4.2. R1

M

Sprejetje sprememb Zakona o pokojninskem zavarovanju

Začetek veljavnosti novega ali spremenjenega Zakona o pokojninskem zavarovanju, ki v skladu s sklepi delovne skupine za analizo stanja pokojninskega sistema vsebuje ukrepe za izboljšanje ustreznosti in vzdržnosti pokojninskega sistema. (Objavljeno v Uradnem listu)

Q4

2025

Ustanovi se delovna skupina, ki bo analizirala stanje pokojninskega sistema in razpravljala o nadaljnjih možnostih za izboljšanje njegove ustreznosti in vzdržnosti. Sestavljajo ga socialni partnerji, pokojninska združenja, akademski krogi, specializirani svetovalci in druge zainteresirane strani. Sklepi in priporočila delovne skupine se v največji možni meri upoštevajo pri spreminjanju zakonodajnega okvira, o katerem potekajo javna posvetovanja.

301

C4.2. R1

T

Povišanje minimalne pokojnine za 3 %

% (odstotek)

0

3

Q1

2026

Realno povečanje minimalne pokojnine za vsaj 3 % (tj. nad redno indeksacijo) v primerjavi z letom 2020.

T. SESTAVNI DEL 4.3: IZBOLJŠANJE SISTEMA SOCIALNEGA VARSTVA

Ta komponenta hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izzive v zvezi s sistemom socialnega varstva, tako v zvezi s socialnimi prejemki kot s socialnimi storitvami. Glavni cilj reform in naložb v tej komponenti je zmanjšati revščino, preprečiti socialno izključenost in razviti socialne storitve, prilagojene ranljivim skupinam, s čimer bi zgradili odpornejšo družbo.

Komponenta vključuje naslednje ukrepe:

-Izboljšanje zakonodajnega okvira s sprejetjem novega zakona o socialnem varstvu in treh strateških dokumentov;

-Povečanje ustreznosti in kritja zajamčene minimalne dajatve, glavne koristi za zmanjšanje revščine na nacionalni ravni;

-Tehnična in funkcionalna konsolidacija socialnih prejemkov na nacionalni in lokalni ravni z uvedbo redne indeksacije in prilagoditvijo meril za upravičenost;

-Uskladitev oblikovanja cen socialnih storitev med različnimi obstoječimi ponudniki;

-Razvoj novih socialnih služb (socialno mentorstvo in pomočniki družine), da se preprečita institucionalizacija in socialna izključenost;

-Spodbujanje prehoda na dolgotrajno oskrbo starejših na domu in v skupnosti z razvojem neinstitucionalnih storitev ob hkratnem zagotavljanju zadostnih nastanitvenih zmogljivosti izključno za ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, brez izvedljive alternative na domu in na ravni skupnosti.

Komponenta obravnava priporočilo za posamezno državo za konsolidacijo socialnih prejemkov in izboljšanje njihove zmogljivosti za zmanjšanje revščine (priporočilo za posamezno državo št. 2.2, 2019), ustreznost nadomestil za brezposelnost in izboljšanje shem minimalnega dohodka (priporočilo za posamezno državo št. 2.2, 2020) ter prispevanje k povečanju dostopa do digitalne infrastrukture in storitev (priporočilo za posamezno državo 2.3, 2020) ter spodbujanje pridobivanja znanj in spretnosti (priporočilo za posamezno državo št. 2.4, 2020).

T.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C4.3 R1 - Preglednost in ustreznost socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite

Cilj tega ukrepa je povečati ustreznost glavnih socialnih prejemkov, namenjenih najbolj ranljivim družbenim skupinam, ter prispevati k zmanjšanju neenakosti in upravnega bremena ter povečati preglednost sistema. Poleg tega bo reforma omogočila hitrejše in učinkovitejše zagotavljanje prejemkov z združitvijo obstoječih socialnih prejemkov v eno samo dajatev. Cilj reformnega ukrepa je doseči boljšo pokritost in pravičnost z izboljšanjem upravičenosti in ustreznosti pri uporabi ugodnosti. Nekateri vidiki te reforme naj bi se postopno uvajali v daljšem obdobju, drugi pa bi se lahko začeli hitreje izvajati. Zato bo reforma zahtevala spremembe določene zakonodaje v dveh fazah.

Reforma vključuje naslednje spremembe socialnih prejemkov, ki se vključijo v novi zakon o socialnem varstvu:

-Kombiniranje stanovanjskih in toplotnih dodatkov;

-Zvišanje osnovnega zneska zajamčene minimalne dajatve na 1000 HRK in 25 % za otroke ter omilitev najtežjih meril za upravičenost, vključno s povišanjem dohodkovnega praga za upravičenost na 1000 HRK.

Reforma vključuje tudi sprejetje nacionalnega načrta za boj proti revščini in socialni izključenosti za obdobje 2021-2027, da bi:

-Opredeliti cilj za zmanjšanje stopnje tveganja revščine na manj kot 15 % glede na izhodiščno vrednost 18,3 % za leto 2019 in izvedbeni načrt;

-Zagotoviti pogoje, ki učinkovito zmanjšujejo revščino in socialno izključenost ter izboljšujejo vsakdanje življenje ljudi, ki jim grozi revščina, zlasti tistih, ki trpijo hudo materialno pomanjkanje.

-Opredelitev razvojnih prednostnih nalog za boj proti revščini in socialni izključenosti ter priznavanje posebnih sistemskih zahtev v zvezi z ranljivimi skupinami.

Reforma vključuje sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialni varnosti ali Vključujočega dopolnilnega zakona o integriranih socialnih prejemkih za:

-Spremeniti zajamčeno minimalno dajatev s povečanjem osnovnega zneska na 1200 HRK in vsaj za 25 % za gospodinjstva z otroki ter zagotovitvijo popolne vključitve zajamčene minimalne dajatve z drugimi socialnimi prejemki, ki začne veljati 1. januarja 2025;

-Na podlagi rezultatov strokovne analize opredeli obseg združevanja dajatev z enakimi funkcijami in vključi ukrepe za izboljšanje pokritosti, ustreznosti in ciljnega usmerjanja socialnih prejemkov, s posebnim poudarkom na ljudeh, ki trpijo zaradi trajne revščine.

-Vsebujejo določbe o ocenjevanju in spremljanju učinkovitosti in ustreznosti socialnih prejemkov;

-Uvesti indeksacijo kot standardno značilnost socialnih prejemkov.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C4.3 R1-I1 - Izboljšanje digitalizacije sistema socialnih prejemkov med nacionalno in lokalno ravnjo

Cilj te naložbe je nadaljnji razvoj funkcionalnega dostopa do vseh razpoložljivih podatkov o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca. V sodelovanju z davčno upravo priklic dohodkov, za katere se uporabljajo evidence o davkih in bruto dohodkih (EDIP), ter razširitev poročila o bruto dohodku, davku na dohodek, dodatnem davku in obveznih prispevkih za zavarovanje (JOPPD) na področju socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite omogočata vpogled v podatke o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca na vse lokalne in regionalne enote ter storitve na nacionalni ravni.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C4.3 R1-I2 - razvoj spletne aplikacije o možnosti prejemanja socialnih prejemkov na nacionalni ravni

Cilj te naložbe je ustvariti spletno aplikacijo, dostopno državljanom, ki združuje socialne ugodnosti v sistemu socialne zaščite na nacionalni ravni in pogoje za njihovo zagotavljanje. V vlogi so na voljo pogoji za pridobitev 12 vrst socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite na nacionalni ravni.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

Reforma C4.3 R2 - Razvoj storitev socialnega mentorstva

Cilj te reforme je zagotoviti zadostne človeške zmogljivosti za izvajanje socialnih storitev z boljšim sodelovanjem in izmenjavo podatkov za upravičence do zajamčenih minimalnih prejemkov in prikrajšane skupine upravičencev. Z reformo se uvede nova storitev socialnega mentorstva, namenjena ogroženim posameznikom ali posameznikom, ki so že v marginaliziranem položaju v družbi, kar bo vključeno v novi zakon o socialnem varstvu.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C4.3 R2-I1 - Uvedba storitev socialnega mentorstva

Cilj te naložbe je zagotoviti, da bo nova storitev socialnega mentorstva na voljo vsem potencialnim upravičencem, zlasti upravičencem do zajamčene minimalne dajatve, invalidom, žrtvam nasilja, brezdomcem, migrantom, Romom in mladim, ki izstopijo iz sistema socialnega varstva, zapornim kaznim in članom drugih socialno ranljivih skupin. Za učinkovitejši in uspešnejši sistem socialnega mentorstva naložbe vključujejo pripravo protokola o sodelovanju in zavezah med centri za socialno varstvo in zaposlovanjem, ki določa skupno vodenje primerov in izmenjavo podatkov.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma C4.3 R3 - Razvoj storitev v skupnosti za preprečevanje institucionalizacije

Cilj te reforme je sprejeti nacionalni načrt za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021-2027, ki:

-Opredeliti prednostne naloge za razvoj socialnih storitev;

-Pregled potreb po različnih oblikah socialnega varstva, tako neinstitucionalne kot institucionalne, s posebnim poudarkom na dolgotrajno brezposelnih, invalidih, upravičencih do zajamčenih minimalnih dajatev, žrtvah nasilja in trgovine z ljudmi, mladih brez oskrbe, brezdomcih, migrantih, Romih in osebah, ki prestajajo zaporno kazen;

-Pripravi načrt sistematične dolgotrajne oskrbe, ki je prilagojen posebnim potrebam upravičencev;

-Navaja cilje in merila za razvoj storitev bivanja za uporabnike, ki so funkcionalno popolnoma odvisni od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zagotoviti z izveninstitucionalnimi storitvami, storitvami za pomoč v skupnosti in na domu ter drugimi storitvami, ki izboljšujejo kakovost življenja in uporabnikom omogočajo daljše bivanje na domu in v skupnosti;

-Prilagoditi storitve, da bi se osredotočili na opolnomočenje posameznikov, da vplivajo na njihov socialni status, in sicer s prehodom z izključenosti na vključevanje in prizadevanjem za razširitev njihovega socialnega omrežja;

-Razviti sistematično in celostno dolgotrajno oskrbo starejših, ki bo dajala prednost prehodu z institucionalne oskrbe na oskrbo na domu in oskrbo starejših v skupnosti;

-Podpora razvoju storitev na domu in storitev na ravni skupnosti za dolgotrajno oskrbo;

-Zagotoviti razpoložljivost institucionalnih storitev samo za starejše osebe, ki so funkcionalno popolnoma odvisne od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zagotoviti prek zunajinstitucionalnih storitev;

-Načrtovanje polstanovanjskega ali nastanitvenega časa oskrbe, pri čemer se močno zavzemajo za storitve oskrbe na domu, pri čemer se upoštevajo razpoložljivost storitev in potrebe uporabnikov.

Poleg tega se v okviru reforme razvijejo standardi za zdravljenje družinskih pomočnikov. Standardizacija poklicnih praks pri izvajanju ukrepov za varstvo družine prispeva k izboljšanju varstva otrok, odraslih invalidov in starejših oseb, k izenačenju kakovosti zagotovljenih storitev in preprečevanju institucionalizacije z zagotavljanjem storitev neposredno na domu uporabnikov v sodelovanju z drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi na lokalni ravni.

Reforma vključuje spremembe novega zakona o socialnem varstvu, da se:

-Dati prednost deinstitucionalizaciji na področju dolgotrajne oskrbe, da bi spodbudili strukturne spremembe na tem področju socialne politike;

-Omogočajo in spodbujajo usklajevanje med socialnimi službami ter zagotavljajo usklajen pristop k široki paleti kakovostnih storitev, ki jih zagotavljajo.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C4.3 R3-I1 - Krepitev zmogljivosti strokovnjakov za storitve v skupnosti

Cilj tega ukrepa je izboljšati človeške zmogljivosti za zagotavljanje socialnih storitev z izobraževalnimi dejavnostmi in zaposlovanjem strokovnjakov. Z naložbo se financira usposabljanje in licenciranje 750 svetovalcev za pravne ukrepe za zaščito družine in 40 družinskih pomočnikov. Poleg tega se za zagotavljanje zunajinstitucionalnih storitev zaposli 400 poklicnih delavcev v zavodih za socialno varstvo. Naložba prispeva k razvoju in regionalni dostopnosti socialnih storitev v skupnosti ter krepi kompetence strokovnjakov za standardizirano zdravljenje pri delu na področju družinskega in pravnega varstva, da se prepreči institucionalizacija otrok, mladih in drugih socialno ranljivih skupin.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C4.3 R3-I2 - Izboljšanje digitalizacije sistema socialnega varstva in povezovanje centrov socialnega varstva s ponudniki socialnih storitev

Cilj te naložbe je nadgraditi aplikacijo za socialno oskrbo na domu, ki upravlja in evidentira postopke v zvezi s priznavanjem pravic do socialnih storitev s strani posameznih ponudnikov storitev. Naložba vključuje vključitev aplikacije v enotni informacijski sistem socialnega varstva, ki zagotavlja enotno digitalno platformo za spremljanje in analizo podatkov o uporabnikih in socialnih storitvah.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C4.3 R3-I3 - Izboljšanje digitalizacije sistema socialnega varstva in sistem izvajanja metodologije za izračun cen socialnih storitev

Cilj tega ukrepa je razviti novo rešitev za upravljanje podatkov za ponudnike socialnih storitev, ki se financirajo iz državnega proračuna. Glavna funkcionalnost razvite rešitve za upravljanje podatkov je avtomatizirano zbiranje podatkov, analiza kakovosti in izračun cen socialnih storitev. Z naložbo se financirajo zahteve glede programske in strojne opreme ter izobraževanja, da se omogoči polna funkcionalnost rešitve.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C4.3 R3-I4 - Gradnja in opremljanje centrov za oskrbo starejših (domače in skupnostne storitve ter institucionalne storitve)

Cilj tega ukrepa je zgraditi osem centrov za starejše, v katerih bo nastanjenih 800 starejših odraslih, ki so funkcionalno popolnoma odvisni od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zagotoviti z izveninstitucionalnimi storitvami. Poleg tega centri za starejše ustvarjajo pogoje za zagotavljanje oskrbe v skupnosti in zunajinstitucionalne oskrbe za starejše, ki živijo doma. Lokacije centrov za oskrbo starejših se določijo z javnim razpisom, da se mestom in grofijam omogoči sodelovanje pri gradnji in opremljanju centrov za starejše, izbirna merila pa temeljijo na sposobnosti zagotavljanja trajnosti naložb, regionalni razsežnosti za doseganje enakomerne pokritosti z ozemeljsko zmogljivostjo na podlagi analize kartiranja.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

T.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka

Ukrep

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Čas

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Q

Leto

302

C4.3. R1

M

Sprejetje nacionalnega načrta za boj proti revščini in socialni izključenosti za obdobje 2021-2027

Sprejetje nacionalnega načrta za boj proti revščini in socialni izključenosti, sprejetega za obdobje 2021-2027

Q4

2021

Nacionalni načrt za boj proti revščini in socialni izključenosti, sprejet za obdobje 2021-2027, ki:

Opredeliti cilj zmanjšanja stopnje tveganja revščine na manj kot 15 % glede na izhodiščno vrednost 18,3 % za leto 2019 in izvedbeni načrt;
Zagotoviti pogoje, ki učinkovito zmanjšujejo revščino in socialno izključenost ter izboljšujejo vsakdanje življenje ljudi, ki jim grozi revščina, pa tudi tistih, ki se soočajo s hudo materialno prikrajšanostjo.
Opredeliti razvojne prednostne naloge za boj proti revščini in socialni izključenosti ter opredeliti potrebe v zvezi z ranljivimi skupinami v sistemih.

303

C4.3. R1

M

Sprejetje novega Zakona o socialnem varstvu

Začetek veljavnosti novega Zakona o socialnem varstvu

Q1

2022

Z novim zakonom o socialnem varstvu se uvedejo naslednje spremembe:
Združitev obstoječih stanovanjskih stroškov in dodatkov za ogrevanje v en integrirani dodatek;
—Določba o zajamčeni minimalni koristi se spremeni tako, da se osnovni znesek zviša na 1000 HRK in poveča za vsaj 25 % za gospodinjstva z otroki z omilitvijo najtežjih meril za upravičenost, vključno s povišanjem dohodkovnega praga na 1000 HRK;
Uvedba nove storitve socialnega mentorstva;
Strukturne spremembe, uvedene za dolgotrajno oskrbo, ki zagotavljajo lažjo deinstitucionalizacijo in prehod na storitve na domu in v skupnosti;
Določbe o pooblastitvi za sodelovanje in redno izmenjavo informacij med institucijami, ki zagotavljajo socialne storitve in socialne prejemke, da se zagotovi usklajen pristop za vse vrste opravljenih storitev.

304

C4.3. R1

T

Upravičenci do zajamčene minimalne dajatve

številka

56 905

68 000

Q4

2023

-

305

C4.3. R1

M

Sprejetje normativnega pravila o funkcionalno povezanih socialnih prejemkih

Začetek veljavnosti Zakona o socialnem varstvu ali Zakona o vključujočem dodatku

Q4

2024

Spremembe Zakona o socialnem varstvu ali Vključujočega dodatka k Zakonu o integriranih socialnih prejemkih, ki:
—Spremeni zajamčeno minimalno dajatev s povečanjem osnovnega zneska na 1200 HRK in vsaj za 25 % za gospodinjstva z otroki ter zagotovi popolno vključitev zajamčene minimalne dajatve (GMB) z drugimi socialnimi prejemki.
Opredelitev (funkcionalnega) vključevanja socialnih prejemkov na podlagi strokovne analize;
Okrepitev določb o upravičenosti do prejemanja socialnih prejemkov, med drugim z boljšo uporabo sredstev in preverjanjem dohodkov;
Vključiti ukrepe in določbe za izboljšanje pokritosti, ustreznosti in ciljnega usmerjanja socialnih prejemkov, in sicer na podlagi strokovne analize in s posebnim poudarkom na ljudeh, ki trpijo zaradi trajne revščine;
—Vsebuje določbe o postopku spremljanja in vključevanju ustreznih zainteresiranih strani med izvajanjem;
Uvedba indeksacije socialnih prejemkov.

306

C4.3. R1

T

Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih

Odstotek

18,3 (2019)

16,5

Q4

2025

307

C4.3. R1-I1

T

Dostop lokalnih vladnih enot do podatkov o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca

Odstotek

0

1

Q4

2025

Vse lokalne in regionalne enote oblasti imajo funkcionalen dostop do vseh razpoložljivih podatkov o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca. V sodelovanju z davčno upravo priklic dohodkov, za katere se uporabljajo evidence o davkih in bruto dohodkih (EDIP), ter razširitev poročila o bruto dohodku, davku na dohodek, dodatnem davku in obveznih prispevkih za zavarovanje (JOPPD) na področju socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite omogočata vpogled v podatke o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca na vse lokalne in regionalne enote ter storitve na nacionalni ravni;

308

C4.3. R1-I2

M

Digitalna dostopnost informacij o prejemkih socialne zaščite na nacionalni ravni

Razvita in funkcionalna spletna aplikacija za zagotavljanje informacij o socialnih prejemkih z uveljavljenimi merili in pogoji za pridobitev 12 vrst socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite na nacionalni ravni

Q4

2024

Na podlagi projektne dokumentacije in tehnične specifikacije se razvije spletna aplikacija, ki je dostopna vsem državljanom. Vloga zagotavlja dostop do informacij o vseh obstoječih socialnovarstvenih prejemkih v sistemu socialne zaščite in okvirno možnost za njihovo pridobitev na nacionalni ravni. Merila in pogoji za pridobitev 12 vrst socialnih prejemkov v sistemu socialne zaščite na nacionalni ravni so na voljo v vlogi.

309

C4.3. R2

T

Usposabljanje strokovnjakov za socialno mentorstvo

številka

0

220

Q2

2022

Usposabljanje socialnih mentorjev se izvaja s 15 moduli, izvaja pa ga 220 strokovnjakov. Ta storitev sledi načelom poklica socialnega dela in dopolnjuje že obstoječe dejavnosti centrov za socialno varstvo. Obravnava potrebo po sodelovanju z drugimi ponudniki socialnih storitev v skupnosti in potrebo po dejavnem vključevanju upravičencev sistemov socialne varnosti v premagovanje lastne socialne izključenosti.

310

C4.3. R2

T

Zaposlovanje strokovnjakov za socialno mentorstvo

številka

0

220

Q4

2025

Zaposlitev 220 strokovnjakov za socialno mentorstvo, ki so zaključili usposabljanje na področju socialnega mentorstva, je predpogoj za vzpostavitev socialnega mentorstva za prikrajšane in socialno izključene skupine upravičencev, ki bodo deležni individualiziranega pristopa in krepitve vloge v obliki razvoja znanj in spretnosti, potrebnih za dejavno vključevanje na trg dela in življenje v skupnosti.

311

C4.3. R2-I1

T

Storitve socialnega mentorstva za upravičence

številka

0

30 000

Q4

2025

Uvedba storitve socialnega mentorstva prispeva k zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih in drugih socialno izključenih skupin. S postopno uvedbo storitve socialnega mentorstva, ki bo na voljo v vseh 118 centrih za socialno varstvo, vključno z njihovimi hčerinskimi družbami, in nazadnje, da bo storitev dejavno koristila vsaj 30.000 uporabnikom.

312

C4.3. R3

M

Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021-2027

Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021-2027

Q3

2021

-V nacionalnem načrtu za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021-2027 so opredeljene prednostne naloge za razvoj socialnih storitev in opredeljene potrebe vseh skupin uporabnikov za različne oblike oskrbe, tako neinstitucionalne kot institucionalne, da bi se oblikoval načrt sistematične in celostne oskrbe, prilagojen potrebam uporabnikov. V načrtu so opredeljena in določena tudi merila, potrebna za razvoj storitev stalnega prebivališča, storitev na domu in storitev skupnosti ter drugih storitev, ki izboljšujejo kakovost življenja in uporabnikom omogočajo daljše bivanje na domu in v skupnosti. Načrt opisuje tudi uvedbo storitve socialnega mentorstva ter prehod z institucionalne oskrbe na dom in storitve v skupnosti na področju oskrbe starejših, ki:
Podpora razvoju storitev na domu in storitev na ravni skupnosti za dolgotrajno oskrbo;
Zagotoviti razpoložljivost institucionalnih storitev samo za starejše osebe, ki so funkcionalno popolnoma odvisne od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zagotoviti prek zunajinstitucionalnih storitev;
Uvedba načrtovanja polstanovanjske ali nastanitvene oskrbe, pri čemer se daje prednost storitvam oskrbe na domu ob upoštevanju razpoložljivosti storitev in potreb uporabnikov.

313

C4.3. R3

M

Sprejetje standardov za zdravljenje družinskih pomočnikov

Sprejetje standardov za zdravljenje družinskih pomočnikov

Q4

2022

Razviti standardi za urejanje dejavnosti družinskih pomočnikov omogočajo usklajeno zagotavljanje storitev na kraju samem na domu upravičenca v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi stranmi na ravni lokalne skupnosti.

314

C4.3. R3-I1

T

Krepitev človeških zmogljivosti za zagotavljanje storitev v skupnosti

številka

0

400

Q4

2024

Preprečevanje institucionalizacije se doseže z zaposlovanjem novih strokovnjakov v socialnih službah, ki bodo zagotavljali zunajinstitucionalne storitve, ter usposabljanjem svetovalcev in izdajanjem licenc za pravne ukrepe za zaščito družine. Zlasti se izvaja stalno in usmerjeno usposabljanje in izdajanje dovoljenj strokovnjakom zavodov za socialno varstvo za izvajanje pravnih ukrepov za varstvo družin za otroke (izobraževanje in licenciranje za skupno 750 strokovnjakov v socialnih službah - svetovalci za pravne ukrepe za zaščito družine in usposabljanje 30 družinskih pomočnikov). V ustanovah socialnega varstva in izvajalcih socialnih storitev se zaposli 400 poklicnih delavcev.

315

C4.3. R3-I2

T

Enotni informacijski sistem (informacijski sistem SocSkrb)

Odstotek

0

1

Q4

2024

Cilj te naložbe je nadgraditi aplikacijo socialnega varstva, ki upravlja in beleži postopke v zvezi s priznavanjem pravic do socialnih storitev, v enoten funkcionalen sistem IT, ki bo vključeval vse zainteresirane strani v procesu priznavanja pravic in zagotavljanja storitev uporabniku, tako bo omogočal spremljanje in analizo podatkov o uporabnikih in storitvah v sistemu socialnega varstva, kot so informacije o razpoložljivih mestih s ponudniki storitev in cenah njihovih storitev. Razvita programska rešitev se vključi v obstoječi informacijski sistem SocSkrb, ki ga uporabljajo centri za socialno varstvo. Poleg tega bo to omogočilo informacijsko-tehnološko povezavo med vsemi centri za socialno varstvo in ponudniki socialnih storitev, ki se financirajo iz državnega proračuna.

316

C4.3. R3-I3

M

Sistem IT za izračun cen za socialne storitve in ponudnike storitev v omrežju

Razvit in funkcionalen informacijski sistem za izračun cen za vse socialne storitve in vse ponudnike storitev v omrežju

številka

0

1

Q2

2023

Informacijski sistem za upravljanje podatkov, ki je bil razvit za samodejno zbiranje in analizo podatkov ter izračun cen za vse vrste zagotovljenih socialnih storitev in vse ponudnike socialnih storitev v omrežju. Z naložbo se financirajo zahteve glede programske in strojne opreme ter izobraževanja, da se omogoči polna funkcionalnost rešitve.

317

C4.3. R3-I4

T

Izgradnja centrov za institucionalno oskrbo starejših, oskrbo na domu in oskrbo skupnosti

številka

0

8

Q2

2026

Gradnja in začetek delovanja centrov za starejše ustvarjata pogoje za zagotavljanje celostne oskrbe. Na podlagi podatkov, pridobljenih z analizo, je predvidena gradnja osmih centrov za nastanitev za 800 upravičencev izključno za osebe, ki so funkcionalno popolnoma odvisne od institucionalne oskrbe in katerih potreb ni mogoče zagotoviti doma ali na ravni skupnosti. Lokacije centrov za oskrbo starejših se določijo z javnim razpisom, da se mestom in grofijam omogoči sodelovanje pri gradnji in opremljanju centrov za starejše, pri čemer izbirna merila temeljijo na sposobnosti zagotavljanja trajnosti naložb, regionalni razsežnosti za doseganje enakomerne pokritosti z ozemeljsko zmogljivostjo na podlagi analize kartiranja. V skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb morajo biti vse nove stavbe stavbe s skoraj nično porabo energije, medtem ko bi morala prenova obstoječih stavb v povprečju doseči vsaj srednje obsežno prenovo, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije o prenovi stavb, ali doseči povprečno vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Pri vseh stavbah bi bilo treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju zdravih notranjih podnebnih razmer, požarne varnosti in tveganj, povezanih s povečano potresno dejavnostjo.

U. KOMPONENTA 5.1: KREPITEV ODPORNOSTI SISTEMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

Namen te komponente hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost je obravnavati izzive, ki jih je pandemija COVID-19 še poslabšala, in sicer v zvezi z odpornostjo in vzdržnostjo sistema zdravstvenega varstva v povezavi s pričakovano življenjsko dobo pod povprečjem EU ter šibko preventivno, kronično in dolgotrajno oskrbo. Glavni cilj reform in naložb v to komponento je izboljšati učinkovitost, kakovost, dostopnost in finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.

Komponenta vključuje naslednje ukrepe:

-Uvedba novih modelov oskrbe bolnikov s posebnim poudarkom na preventivni in kronični oskrbi bolnikov z rakom;

-Funkcionalna integracija bolnišnic in krepitev dnevnih bolnišnic na sekundarni in terciarni ravni (horizontalna in vertikalna);

-Povečanje deleža družinskih specialistov v skupnem številu zdravnikov s splošnim in družinskim osebjem;

-Izboljšanje digitaliziranega sistema skupnega javnega naročanja, da se vključijo bolnišnice v okrajni lasti, da se zagotovijo znatni prihranki v sistemu in izboljša kakovost;

-Široka uporaba centralnega pripravljalnega sistema v osmih bolnišnicah in uvedba enotnega sistema za distribucijo terapije v 40 bolnišnicah.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo o krepitvi odpornosti zdravstvenega sistema, uravnoteženi geografski porazdelitvi zdravstvenih delavcev in ustanov, tesnejšem sodelovanju med vsemi ravnmi uprave in naložbah v e-zdravje (priporočilo za posamezno državo št. 1.2, 2020) ter prispevanju k povečanju dostopa do digitalne infrastrukture in storitev (priporočilo za posamezno državo 2.3, 2020) ter spodbujanju pridobivanja znanj in spretnosti (priporočilo za posamezno državo št. 2.4, 2020).

U.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C5.1 R1 - Izboljšanje učinkovitosti, kakovosti in dostopnosti zdravstvenega sistema

Cilj tega ukrepa je povečati enak dostop do osnovnega zdravstvenega varstva, zlasti na podeželskih, oddaljenih in otoških območjih, z izboljšanjem obsega in kakovosti storitev na ravni družinskih zdravnikov (splošnih zdravnikov) ter tako zmanjšati obremenitev bolnišnic. Za boljše spremljanje rezultatov na področju zdravja se vzpostavi okvir za oceno uspešnosti zdravstvenega sistema (HSPA), ki bo prispeval k oblikovanju ključnih kazalnikov uspešnosti v skladu z opredeljeno metodologijo z namenom povezovanja ukrepov s cilji iz nacionalnih strateških dokumentov in reform ter izboljšanja pravočasnosti zdravstvenih podatkov, ki so na voljo za strateško analizo in analizo politik.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2022.

Naložba C5.1 R1-I1 - Uvedba mobilnih lekarn v primarno zdravstveno varstvo

Cilj te naložbe je dobava zdravil na območjih, kjer lekarne ali skladišča nimajo lekarn, in sicer z nakupom štirih mobilnih lekarn v obliki bivalnih prikolic in štirih lekarn v obliki čolnov. Pričakuje se, da bodo te naložbe pozitivno vplivale na demografijo in kakovost življenja na obrobnih območjih. Ta ukrep se osredotoča na pokrivanje nekaterih oddaljenih območij, zlasti otokov in podeželskih celinskih območij, da se doseže popolna pokritost lekarniške dejavnosti na Hrvaškem. Poleg tega poveča razpoložljivost lekarniških storitev za rezidente in turiste (med sezonskimi konicami), da se izboljša kakovost življenja in prispeva k rasti prebivalstva na podeželskih, oddaljenih in otoških območjih.

Ukrep se zaključi do 30. septembra 2024.

Naložba C5.1 R1-I2 - Premične enote za ambulantno oskrbo

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti mobilni sistem osnovne ambulantne oskrbe na podeželskih, oddaljenih in otoških območjih, ki ga upravlja ministrstvo za zdravje v sodelovanju z lokalno in regionalno vlado ter zdravstvenimi domovi. Naložba vključuje kartiranje potrebnih zmogljivosti, da se doseže cilj 80-odstotne pokritosti s storitvami mobilne primarne ambulantne oskrbe na podeželskih, oddaljenih in otoških območjih. Poleg tega se vzpostavi model sklepanja pogodb, da se zagotovi dolgoročna finančna vzdržnost storitve. Poleg tega se z naložbo razvijejo posebni zdravstveni standardi za posebnosti podeželja, oddaljenih območij in otokov, pri čemer se upoštevajo potrebe vseh prebivalcev teh območij, vključno s starejšim in manj mobilnim prebivalstvom. Ministrstvo za zdravje izvaja usposabljanje za povečanje zmogljivosti mobilnih ekip za zagotavljanje ambulantnega primarnega zdravstvenega varstva.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2025.

Naložba C5.1 R1-I3 - Gradnja in opremljanje enot za klinično izolacijo (3, 4 in 1/5 stavb) Klinika za nalezljive bolezni „Dr Fran Mihaljević“

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti sodobne zmogljivosti za klinike za nalezljive bolezni „Dr Fran Mihaljević“, primarno institucijo, ki je odgovorna za vodenje prizadevanj v boju proti pandemijam COVID-19 in katere stavbe so bile poškodovane med potresi leta 2020, od katerih bodo nekatere porušene. Hkrati je cilj doseči zdravljenje nalezljivih bolezni z uporabo sodobnih in inovativnih tehnologij za skrajšanje časa in stroškov zdravljenja ter zagotavljanje visokokakovostne oskrbe pacientom. Da bi dosegli cilj in povečali odpornost zdravstvenega sistema v okviru njegovih pristojnosti in potrebne funkcionalnosti, projekt vključuje potrebne ukrepe za zamenjavo opreme. Poleg tega bo nova stavba opremljena s sodobnimi orodji za diagnosticiranje.

Ukrep se zaključi do 31. marca 2026.

Naložba C5.1 R1-I4 - Diagnostika digitalnih slik kliničnega bolnišnicskega centra „KBC Split“

Cilj tega ukrepa je nadgraditi digitalno slikovno diagnozo KBC Split in tako izboljšati zdravstveno varstvo na področju preprečevanja, zdravljenja in diagnosticiranja bolezni. Cilj naložbe je povečati kakovost in dostopnost zdravstvenega varstva za vse kategorije pacientov, izboljšati klinične rezultate ter zagotoviti zgodnejšo in kakovostnejšo diagnostiko, zlasti pri pediatričnih in onkoloških pacientih. Zlasti digitalizira zdravstvene storitve in postopke, zagotavlja preglednost pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, optimizira uporabo virov bolnišničnega sistema in zagotavlja prihodnjo finančno stabilnost. Naložba prilagodi prostor za namestitev na novo pridobljene medicinske opreme, vključno z Magnetično resonance 3T, Neurointervention digital DSA angio-room, digitalno diaskopsko napravo RTG in endoskopsko gastroenterološko sobo.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C5.1 R1-I5 - Gradnja in opremljanje centralnega operativnega bloka splošne bolnišnice „OB Varaždin“

Cilj tega ukrepa je zgraditi in opremiti centralni operacijski blok z enoto za intenzivno obdelavo (JIL), centralno sterilizacijo, diagnostiko RTG, transfuzijo in medicinsko-biokemičnimi laboratoriji ter zgraditi povezovalne koridorje z obstoječimi zdravstvenimi ustanovami. Ta naložba naj bi optimizirala vire bolnišničnega zdravstvenega sistema, povečala varnost pacientov in zagotovila ustrezne pogoje za delo zdravstvenega osebja. Poleg tega se pričakuje, da se bosta z združitvijo sodobnih in funkcionalnih prostorov vseh pomožnih operacij operacijskega bloka povečali kakovost in varnost bolnikov pri selitvi iz oddelka v enoto. Splošna bolnišnica (OB) Varaždin preide iz paviljonske bolnišnice v eno samo funkcionalno povezano stavbo kot celoto, kar naj bi zagotovilo tudi finančno vzdržnost.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C5.1 R1-I6 - Diagnostika digitalne slike Klinična bolnišnica „KB Dubrava“

Cilj tega ukrepa je nakup digitalne radiološke opreme za KB Dubrava Clinical Institute for Diagnostic and Intervention Radiology, ki zagotavlja storitve več kot 350 000 pacientom. Na splošno naj bi ta naložba bistveno izboljšala kakovost in dostopnost zdravstvenega varstva za vse kategorije pacientov, izboljšala diagnozo, zdravljenje in spremljanje po zdravljenju ter s tem klinične rezultate za vse skupine pacientov, tudi za paciente, ki potrebujejo najbolj zapleteno zdravljenje v klinikah in organizacijskih enotah bolnišnice. Zato se pričakuje, da se bo trajanje hospitalizacije, zapletov, hospitalizacije v enotah za intenzivno nego, stroškov zdravljenja in čakalnih dob skrajšalo. Naložba vključuje nakup najsodobnejše opreme.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Naložba C5.1 R1-I7 - Opremljanje novih objektov za dnevno bolnišnico in enodnevno kirurgijo ter integriran sprejem v urgentne bolnišnice in prilagoditev klinike Neurosurgery v kliničnem centru „KBC Sestre milosrdnice“ Cilj tega ukrepa je povečanje zmogljivosti za zdravljenje bolnikov za vsaj 22 % v primerjavi s številom bolnikov, ki se trenutno zdravijo. Pričakuje se, da bo naložba znatno izboljšala kakovost zdravstvenega varstva pri približno 700 000 bolnikih, ki jih zdravi KBC, od katerih jih približno 300 000 pomeni nujne primere, približno 40 000 bolnikov pa se zdravi v dnevnih bolnišnicah in kirurških posegih. Z ukrepom se opremijo nove zmogljivosti za dnevno bolnišnično in enodnevno kirurgijo ter integriran sprejem v bolnišnico v nujnih primerih ter prilagodi Neurosurgery Clinic v kliničnem centru (KBC) Sestre milosrdnice.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C5.1 R1-I8 - Predoperativno zdravljenje in zdravljenje bolnikov s farmacevtsko epilepsijo v splošni bolnišnici „KB Dubrava“

Cilj tega ukrepa je nadaljnji razvoj Neurološkega inštituta KB Dubrava ter predoperativne metode in zdravljenja epilepsije pri bolnikih, odpornih na farmakološko odpornost. Naložba vključuje pridobitev najsodobnejše opreme in prilagoditev prostorske zmogljivosti.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2023.

Naložba C5.1 R1-I9 - Razvoj kliničnega centra „KBC Zagreb“, stopnja III - oprema medicinske in nemedicinske opreme

Cilj tega ukrepa je zagotoviti potrebne tehnične pogoje za čim boljše izvajanje obstoječih oblik oskrbe in razvoj novih storitev, ki omogočajo uporabo sodobnih tehnologij in povečujejo dostop do oskrbe na terciarni in kvartarni ravni zdravstvenega varstva. V okviru razvojnega projekta Clinical Hospital Centre (KBC) Zagreb bo naložba kupovala medicinsko in nemedicinsko opremo. Ukrep se zaključi do 31. marca 2026.

Reforma C5.1 R2 - Uvedba novega modela oskrbe za ključne zdravstvene izzive

Cilj tega ukrepa je izboljšati in uskladiti kakovost zdravstvenih storitev z razvojem integriranih kliničnih e-smernic. Sistem ima natančno opredeljeno organizacijo zdravljenja prek nacionalne mreže, tudi ključne klinične smernice in sledenje pacientom, ki določajo konkretne korake pri zdravljenju in sprejemljive čakalne dobe.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2025.

Naložba (C5.1 R2-I1) - Nakup opreme za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje bolnikov z rakom

Cilj tega ukrepa je zagotoviti optimalno zdravljenje za vse onkološke bolnike na Hrvaškem brez odlašanja pri zdravljenju z uporabo sodobnih tehnik radioterapije, da se optimizira uporaba opreme in nadzoruje kakovost radioterapije, s čimer se izboljša kakovost storitev in izboljšajo rezultati zdravljenja pri zdravljenju onkoloških bolnikov. Ukrep vključuje naslednje, ki se izvajajo: Izgradnja štirinajst rezervoarjev za linearne umeščanje pospeševalnikov), opreme za radioterapijo, triindvajset linearnih pospeševalnikov VMAT, treh linearnih pospeševalnikov SBRT, petih brachiterapije HDR, šestih simulatorjev CT, opreme za radioterapijo, opreme za dozimetrijo, opreme za fiksiranje.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložbe (C5.1 R2-I2) - Nakup in uporaba opreme za vzpostavitev nacionalnega onkološkega omrežja in nacionalne onkološke baze podatkov

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti nacionalno mrežo za nacionalno onkološko zbirko podatkov, ki bi povezovala in beležila podatke iz bolnišničnih informacijskih sistemov in drugih sistemov z avtomatizmom, združljiva in vzporedna z bolnišničnimi informacijskimi sistemi, kar bi dodatno obremenilo zdravstvene delavce. Poleg tega vzpostavi enotno informacijsko platformo za povezovanje, spremljanje in optimalno zdravljenje onkoloških bolnikov, omogoča načrtovanje organizacijskih in strukturnih sprememb, opredeljuje tveganja in podlago za izvajanje nadaljnjih ukrepov strategije, vključno z vzpostavitvijo omrežja za radioterapijo. V celoviti nacionalni mreži onkoloških podatkov na informacijski platformi so vsi pacienti deležni onkološke oskrbe v skladu s smernicami in enotno/dopolnilno podatkovno zbirko o kakovosti onkološke oskrbe.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma C5.1 R3 - Uvedba sistema strateškega upravljanja človeških virov v zdravstvu

Cilj te reforme je povečati dostop do zdravstvenega varstva za državljane, zlasti tiste na podeželskih in redko poseljenih območjih, hkrati pa izboljšati učinkovitost nujne medicine ter zagotoviti visoko kakovost in učinkovitost zdravstvenega sistema. Za dosego tega cilja se zagotovi specialistično usposabljanje za zdravstvene delavce, zlasti zdravnike na primarni ravni zdravstvenega varstva ter medicinske sestre in tehnike na področju nujne medicine, s čimer se doseže uravnotežena geografska porazdelitev zdravstvenih delavcev in zadosten poklic mreže javnih zdravstvenih služb. Poleg tega reforma predvideva sprejetje nacionalnega načrta za razvoj zdravja za obdobje 2021-2027, ki bo:

Opredeliti razvojne potrebe za vzpostavitev prožnega, učinkovitega in celostno upravljanega sistema zdravstvenega varstva;

Navesti ukrepe za uspešno promocijo zdravja in preprečevanje bolezni;

—Uvedba usklajevanja izvajalcev zdravstvenega varstva ter preoblikovanje modelov zdravljenja in rehabilitacije v dejavno upravljanje procesa oskrbe v vseh fazah in na vseh ravneh;

Opredeliti integracijo zdravstvenih storitev in socialnega varstva ter razvoj integriranih modelov dolgotrajne oskrbe;

Uvedba ukrepov za nadzor in izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov;

Izboljšati določbe o upravljanju osebja.

—Uvedba specifičnih ciljev, ki posredno prispevajo k doseganju strateškega cilja iz nacionalne strategije reform do leta 2030. K podaljšanju pričakovane življenjske dobe zdravja prispevajo:

Spodbujanje zdravega načina življenja in preprečevanja bolezni, ki so glavni problemi na področju javnega zdravja;

Izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva z večjo učinkovitostjo, varnostjo, dostopnostjo in funkcionalno integracijo vseh ravni in delov zdravstvenega varstva;

Uvedba novega modela oskrbe za ključne zdravstvene izzive, kot so srčno-žilne, onkološke in redke bolezni ter sladkorna bolezen, za podaljšanje trajanja in izboljšanje kakovosti življenja;

Zagotoviti, da bo zdravstveni sistem s strateškim upravljanjem postal zaželen kraj zaposlitve, s čimer bi zagotovili optimalno število in porazdelitev zaposlenih v zdravstvenem sistemu;

Izboljšanje modela financiranja in upravljanja zdravstvenega sistema.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2021.

Naložba C5.1 R3-I1 - Osrednje financiranje specializacije

Cilj tega ukrepa je zagotoviti, da so vse zdravstvene storitve ustrezno dostopne javnosti tudi zaradi pomanjkanja zdravnikov zaradi upokojitve zdravnikov, pomanjkanja zanimanja za zaposlitev v podeželskem in prikrajšanem okolju, vključno z otoki, ter zaradi odhajanja mladih zdravnikov v tujino. Naložba zagotavlja specialistično usposabljanje za zdravstvene delavce in zdravnike na osnovni osnovni ravni zdravstvenega varstva ter na področju javnega zdravja.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C5.1 R3-I2 - specialistično usposabljanje medicinskih sester in tehnikov za nujno medicinsko pomoč

Cilj tega ukrepa je zagotoviti specialistično usposabljanje medicinskih sester in tehnikov na področju urgentne medicine, da se jim omogoči samostojno delo v nujnih zdravstvenih službah. Usposabljanje omogoča zagotavljanje širšega nabora zdravstvenih storitev za nujne paciente, za veliko število posegov pa ne bi bila potrebna neposredna prisotnost zdravnika. Poleg tega ukrep omogoča postopno opuščanje zdravnikov, ki delajo v ambulantni nujni zdravstveni oskrbi, in tako pokrije pomanjkanje zdravnikov v bolnišničnem sistemu, kar vodi k boljši racionalizaciji sistema nujne medicinske pomoči.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma C5.1 R4 - Zagotavljanje finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema

Cilj tega ukrepa je obravnavati nevzdržno povečanje zaostalih plačil, nedosledne postopke in nabavo dragih zdravil v zdravstvenem sistemu, da bi dosegli finančno vzdržen javni zdravstveni sistem, in sicer z uvedbo enotnega standarda priprave, sklepanja pogodb in izvajanja postopkov, ki vplivajo na načine in možnosti zagotavljanja zdravstvenega varstva. Reforma vključuje revizijo zakonodajnega okvira, ki ga sestavljata Zakon o zdravstvenem varstvu in Zakon o obveznem zdravstvenem zavarovanju, z naslednjimi elementi:

-Izboljšanje organizacije dejavnosti urgentne medicine Inštituta za nujno medicinsko pomoč in izvajanje operativnih nalog prek opredeljenih organizacijskih enot;

-Reorganizacija javne zdravstvene službe, da bi se povečala njena učinkovitost, s posebnim poudarkom na preprečevanju in zgodnjem odkrivanju, boljšem odzivanju v izrednih razmerah in posebnih okoliščinah (pandemiki);

-Prenos upravljavskih pravic bolnišnic iz okrožij in mesta Zagreb v Republiko Hrvaško, da se doseže učinkovita in uspešna uporaba obstoječih zmogljivosti, ter izboljšanje razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva z reorganizacijo modela upravljanja bolnišnic;

-Skrajšanje čakalnih seznamov za posamezne zdravstvene storitve, optimizacija in boljša porazdelitev razpoložljivih zdravstvenih sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, da se zagotovijo dostopnejše zdravstvene storitve za zavarovance;

-Okrepitev določb o finančnem upravljanju ob hkratnem zagotavljanju finančnega kapitala za doseganje finančne stabilnosti sistema javnega zdravstva;

-Zakonodajne spremembe za zagotovitev pravočasnega izpolnjevanja plačilnih obveznosti hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO).

Z reformo se dosežejo naslednji cilji:

-Dokonča se funkcionalna integracija vsaj 8 bolnišnic;

-Vsaj 85 % nakupnih kategorij, ki predstavljajo vsaj 80 % skupne porabe, ki jo je vlada upravljala z bolnišnicami, ki so bile nabavljene s skupnim postopkom javnega naročanja.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C5.1 R4-I1 - Osrednja priprava parenteralnih pripravkov v 8 hrvaških bolnišnicah

Cilj tega ukrepa je vzpostaviti centralni sistem priprave za vsaj 75 % parenteralnih pripravkov v osmih bolnišnicah, da se znižajo stroški in zagotovi najvišja raven varnosti pri parenteralnih zdravilih, preprečijo napake pri zdravilih, dodatni dnevi hospitalizacije ter zmanjša obremenitev zdravnikov in medicinskih sester v bolnišničnem oddelku. Ukrep zagotavlja sledljivost zdravila od predpisovalca do pacienta in avtomatizacijo zbiranja podatkov o zdravljenju kot podlago za spremljanje rezultatov zdravljenja.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C5.1 R4-I2 - Uvedba sistema za distribucijo enostranske terapije v 40 hrvaških bolnišnicah

Cilj tega ukrepa je prispevati k večji varnosti bolnikov, preprečevanju napak pri zdravilih, nadzoru zalog zdravil in povečanju zagovorništva bolnikov, kar bi privedlo do boljših splošnih rezultatov zdravljenja. Naložba bo uvedla sistem distribucije enostranske terapije v 40 bolnišnicah ter izboljšala kakovost in natančnost oskrbe, ob upoštevanju vse pomembnejših farmakoekonomskih rezultatov, ki omogočajo ohranjanje in nadaljnje izboljšanje kakovosti distribucije terapije.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba C5.1 R4-I3 - Digitalizacija spremljanja zdravil prek zdravstvenih ustanov na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva

Cilj tega ukrepa je digitalizacija poti do drog, da bi hrvaški zdravstveni sistem lahko spremljal uživanje zdravil. Pričakuje se, da bo ta naložba zmanjšala upravno in finančno breme sistema z odpravo potrebe po vseh papirnih dokumentih, ki spremljajo zdravilo, ter zmanjšanjem upravnih stroškov in uporabe zdravil v oddelkih. Omogoča pridobivanje farmakoepidemioloških podatkov v podporo bolj sistematičnemu načrtovanju, spremljanju in vrednotenju vseh postopkov, povezanih z zdravjem.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C5.1 R4-I4 - Razvoj sistema spremljanja in preprečevanja pomanjkanja zdravil na Hrvaškem

Cilj tega ukrepa je uvesti ciljno usmerjeno upravljanje podatkov o zalogah zdravil, ki bo omogočilo večjo učinkovitost pri pridobivanju zdravil in zagotovilo razpoložljivost zdravil po najboljši razpoložljivi ceni. Poleg tega se z ukrepom vzpostavi natančen operativni sistem za spremljanje in analizo prometa z nekaterimi zdravili, ki bo Hrvaški zagotovil model in orodje za predvidevanje in preprečevanje pomanjkanja zdravil.

Ukrep se zaključi do 30. junija 2025.

Naložba C5.1 R4-I5 - Uvedba sistema za spremljanje rezultatov zdravljenja za ambulantno oskrbo s poudarkom na kroničnih bolnikih v javnih lekarnah

Cilj tega ukrepa je doseči bolj sistematično načrtovanje, spremljanje in vrednotenje stroškovne učinkovitosti naložb v farmakoterapevtsko zdravljenje nebolnišničnih bolnikov. Uvede se sistem za spremljanje rezultatov nebolnišničnih kroničnih pacientov v javnih lekarnah. Model hrvaški zdravstveni sistem omogoča, da v celoti in pregledno spremlja rezultate zdravljenj in izboljša razumevanje različnih rezultatov kupljenih zdravil. Poleg tega omogoča oblikovanje dragocenih farmakoepidemioloških podatkovnih zbirk.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

Naložba C5.1 R4-I6 - ravnanje z odpadki v kliničnem centru KBC Zagreb

Cilj tega ukrepa je znatno zmanjšati stroške odstranjevanja in prevoza medicinskih odpadkov, izboljšati higiensko kakovost, izboljšati varnost osebja ter zmanjšati težo in količino obdelanih medicinskih odpadkov. Poleg tega prispeva k zmanjšanju škodljivih vplivov na okolje z zmanjševanjem emisij v okolje in zmanjševanjem tveganj, ki izhajajo iz prevoza infekcijskih odpadkov. Naložba v skladu s cilji „neznatne škode“ za podnebne cilje zgradi naprave za sežiganje in podporo za odstranjevanje in obdelavo nevarnih medicinskih odpadkov, ki jih na kraju samem ni mogoče reciklirati in ki nastanejo v KBC Zagrebu. Ta projekt zajema izgradnjo sodobnega objekta za ravnanje z medicinskimi odpadki, ki ga sestavljajo:

-Hlajeno skladiščenje nevarnih medicinskih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, v skladu z vsemi predpisi za skladiščenje te vrste odpadkov;

-Linije za ravnanje z nevarnimi medicinskimi odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati;

-Daljnovodi za energetsko predelavo nevarnih medicinskih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, s sistemom čiščenja dimnih plinov in sistemom za stalno spremljanje emisij;

-Sodobne avtomatske linije za pranje posod;

Pričakuje se, da ta ukrep ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01).

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

Reforma C5.1 R5 - e-zdravje

Cilj tega ukrepa je izboljšati sposobnost upravljanja z učinkovitejšo uporabo podatkov in spodbuditi inovativne zdravstvene rešitve za izboljšanje upravljanja zdravstvenih sistemov. Reforma e-zdravja podpira prizadevanja za zagotovitev, da imajo vsi ljudje dostop do potrebnih zdravstvenih storitev (vključno s preprečevanjem, zdravljenjem, rehabilitacijo in paliativno oskrbo) zadostne kakovosti. Reforma vključuje sprejetje nacionalnega telemedicinskega okvira z namenom:

-Razširitev področja uporabe telemedicinskih storitev ter zagotavljanje interoperabilnosti z nacionalnim zdravstvenim informacijskim sistemom in primernosti za prihodnjo čezmejno izmenjavo;

-Prenos ključnih parametrov za paciente od zdravstvene službe za nujno pomoč (HMS) do skupne urgentne zdravstvene službe (OHBP) in spremljanja ambulant na daljavo.

-Vzpostavitev nadzora zdravstvene službe za nujne primere na daljavo ter akcijski načrt za uvedbo nadzora in okvira za spremljanje izvajanja na podlagi dokumentov analize razmer, nacionalnega okvira in akcijskega načrta, pripravljenih v okviru povezanega instrumenta tehnične podpore.

Nacionalni sistem za upravljanje informacij o e-zdravju vključuje naslednje funkcije:

-Redno poročanje o zdravju prebivalstva kot osnova za ciljno usmerjene dejavnosti preprečevanja in obvladovanja bolezni;

-Vzpostavitev nacionalnih zmogljivosti za analizo podatkov, vključno z vključevanjem izvajalcev zdravstvenega varstva in pacientov, ki se povezujejo z obstoječimi infrastrukturami in praksami;

-Okrepiti nacionalne zmogljivosti za uvedbo umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva, dvigniti raven kibernetske varnosti e-zdravja in naprednih digitalnih znanj in spretnosti za zdravstvene delavce in paciente z naprednimi tehnologijami, zlasti umetno inteligenco;

-Omogočiti razvoj novih zdravstvenih storitev na podlagi anonimiziranih podatkov, ki so na voljo v zdravstvenem sistemu.

Reformo bo podpiralo pet spremljajočih naložb (C5.1 R5-I1 do I5).

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C5.1 R5-I1 - Digitalna integracija operacijskih gledališč in robotska kirurgija pri KBC Split

Cilj tega ukrepa je omogočiti celovito zdravljenje bolnikov z malignimi boleznimi in vključiti ukrepe za optimizacijo zdravstvenega varstva. Na ta način naj bi naložba izboljšala rezultate na področju zdravja z uvedbo novega modela oskrbe pacientov, zlasti novih najsodobnejših kirurških zdravljenj. Naložba obravnava digitalizacijo operacijskih gledališč in nakup opreme za napredno zdravljenje raka v KBC Split.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C5.1 R5-I2 - TELECORDIS

Cilj tega ukrepa je digitalizacija kardioloških storitev, ki omogočajo stalno spremljanje stanja bolnikov, zlasti tistih s kroničnimi srčnimi boleznimi. Pričakuje se, da bodo hitre in dostopne kardiološke diagnostične storitve na ravni primarnega zdravstvenega varstva prispevale k pravočasnemu odkrivanju težav bolnikov s srčnim zdravjem, pravočasnemu in ustreznemu zdravljenju ter stalnemu spremljanju njihovega zdravstvenega stanja. Poleg tega zdravstvena služba ECG Holter zagotavlja pacientom na oddaljenih in podeželskih območjih dostop do specialistične oskrbe, s čimer se znatno poveča razpoložljivost specialističnih zdravstvenih storitev v lokalnih ambulantnih centrih, izboljša uspešnost specialistov, izboljšajo rezultati za paciente, zmanjšajo čakalne dobe in stroški zagotavljanja zdravstvenih storitev. Naložba vključuje digitalizacijo diagnostičnih postopkov in omogoča izmenjavo podatkov z razpršenimi specializiranimi centri.

Ukrep se zaključi do 31. marca 2023.

Naložba C5.1 R5-I3 - Teletransfuzija

Cilj tega ukrepa je digitalizacija transfuzijske storitve in zagotovitev razpoložljivosti stalnega strokovnjaka za transfuzijo za vse bolnišnične zdravstvene ustanove s transfuzijskimi enotami, kar prispeva k močnemu razvoju storitev telemedicine z digitalnim prenosom zdravstvenih podatkov in krepi povezavo med vsemi bolnišničnimi ustanovami in transfuzijskimi enotami.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba C5.1 R5-I4 - Digitalizacija in integracija operativnih sob, opremljenih z robotsko kirurgijo v kliničnem centru „KBC Sestre milosrdnice“

Cilj tega ukrepa je digitalizacija operacijskih gledališč in nakup opreme za napredno zdravljenje za nove sodobne kirurške posege. Digitalizacija in povezovanje operativnih prostorov spreminja načrtovanje, dokumentiranje, shranjevanje in izmenjavo podatkov o pacientih ter vrstah in metodah operativnega zdravljenja. Robotska kirurgija izboljšajo kakovost kirurškega zdravljenja, povečajo varnost pacientov, dosežejo večjo preglednost pri zdravljenju, boljši nadzor nad stroški in zdravstvene rezultate, okrepijo in konsolidirajo osnovne vire zdravstvene informacijske infrastrukture, uvedejo brezpapirni sistem zdravstvenih storitev in prispevajo k digitalnemu prehodu.

Ukrep se zaključi do 31. decembra 2023.

Naložba C5.1 R5-I5 - Digitalizacija in opremljanje diagnostičnih enot za klinično bolnišnico „KB Merkur“

Cilj tega ukrepa je digitalizirati in opremiti diagnostične enote, olajšati spremljanje postopkov razvoja diagnostike in zagotoviti boljšo kakovost storitev za paciente. Naložba vključuje nakup najsodobnejših naprav.

Ukrep se zaključi do 31. marca 2023.

U.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Q	Leto
318	C5.1. R1	M	Sprejetje okvira za ocenjevanje uspešnosti zdravstvenega sistema (HSPA)	Začetek veljavnosti okvira za ocenjevanje uspešnosti zdravstvenega sistema				Q3	2022	Z oceno uspešnosti zdravstvenega sistema se vzpostavi okvir za merjenje zdravstvene uspešnosti, ki določa ključne kazalnike uspešnosti v skladu z opredeljeno metodologijo ocenjevanja in je povezan s postopkom povezovanja ukrepov s cilji iz nacionalnih strateških dokumentov in reform, pravočasnostjo podatkov ter izboljšanjem spremljanja rezultatov na področju zdravja.
319	C5.1. R1	T	Optimizacija časa za diagnostično zdravljenje - čakalne liste		Število dni	400	270	Q4	2023	Čakalna doba za bolnike z diagnostičnim zdravljenjem se skrajša na 270 dni od sedanjega obdobja čakanja 400 dni.
320	C5.1. R1-I1	T	Dostop do lekarniške oskrbe in zdravil		številka	0	8	Q3	2024	Dostop do zdravstvenega varstva se zagotovi vsem prebivalcem in turistom na celotnem ozemlju Republike Hrvaške, s storitvami, ki se v turistični sezoni zagotavljajo tudi na krajih in na otokih, ki nimajo lekarn ali lekarn, ker ne izpolnjujejo pogojev glede oddaljenosti od druge lekarne ali števila prebivalcev, kot je pomanjkanje stroškovne učinkovitosti njihovega vsakodnevnega dela na tem območju. Da bi dosegli cilj, se naročijo vsaj štiri mobilne lekarne za počitniške prikolice in vsaj štiri lekarne s plovili.
321	C5.1. R1-I2	T	Zagotavljanje mobilnega primarnega zdravstvenega varstva		% (odstotek)	0	80	Q2	2025	Ministrstvo za zdravje (Miz) na podlagi vzpostavljenega pravnega okvira v sodelovanju z okrožji in zdravstvenimi centri vzpostavi mobilni klinik (vozilo za primarno zdravstveno nego) na 80 % podeželskih, oddaljenih in otoških območij. Zdravnik in medicinska sestra v sodelovanju in usklajevanju z vodjo zdravstvenega centra obiščeta majhne oddaljene kraje v zdravstvenih centrih, kjer storitev ni na voljo s potrebno medicinsko in tehnično opremo za družinsko zdravstveno prakso, pregledata paciente, izvajata terapijo, izdajata različne vrste receptov in izvajata obiske na domu pri nepremičnih pacientih. Število vozil se določi po kartografskih analizah potrebne zmogljivosti za dosego cilja.
322	C5.1. R1-I3	T	Nova stavba v kompleksu klinike za infekciozno bolezen dr. Fran Mihaljević		številka	0	1	Q1	2026	Projekt je sestavljen iz rušenja obstoječih stavb (3, 4 in 1/5) in gradnje nove stavbe kot dela kompleksa s kletom, pritliškimi nadstropji in tremi novimi nadstropji. V skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb morajo biti vse nove stavbe vsaj stavbe s skoraj nično porabo energije, medtem ko se s prenovo obstoječih stavb v povprečju doseže vsaj srednja raven obnove, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije o prenovi stavb, ali da se v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Pri vseh gradnjah je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju zdravih notranjih klimatskih pogojev, požarne varnosti in tveganj, povezanih s povečano potresno dejavnostjo.
323	C5.1. R1-I4	M	Posodobitev zdravstvenih storitev v kliničnem centru KBC Split	Kupljena oprema za Klinični inštitut za diagnostično in intervencijsko radiologijo KBC Split				Q4	2022	Namestitev opreme za klinični inštitut za diagnostično in intervencijsko radiologijo in inštitut za klinično jedrsko medicino ter gradnja in oprema hibridne endoskopske sobe pri Gastroenterološkem inštitutu, da se omogoči uvedba novih diagnostičnih in terapevtskih postopkov v kliničnem centru KBC Split. Nameščena oprema je vsaj magnetna resonančna 3T, Neurointervention digital DSA angio soba, digitalna diaskopska rentgenska naprava, endoskopski gastroenterološki prostor.
324	C5.1. R1-I5	T	Stavba centralnega operativnega bloka s spremljajočo vsebino splošne bolnišnice Varaždin		številka	0	1	Q4	2025	Gradnja in opremljanje stavbe centralnega operativnega bloka (COB) z enotami za intenzivno nego (JIL), centralna sterilizacija, diagnostika RTG, transfuzije in medicinsko-biokemični laboratoriji ter gradnja povezovalnih koridorjev z obstoječimi zdravstvenimi ustanovami. V skladu z direktivo o energetski učinkovitosti stavb morajo biti vse nove stavbe vsaj stavbe s skoraj nično porabo energije, medtem ko se s prenovo obstoječih stavb v povprečju doseže vsaj srednja raven obnove, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije o prenovi stavb, ali da se v povprečju doseže vsaj 30-odstotno zmanjšanje neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov v primerjavi s predhodnimi emisijami. Pri vseh gradnjah je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju zdravih notranjih klimatskih pogojev, požarne varnosti in tveganj, povezanih s povečano potresno dejavnostjo.
325	C5.1. R1-I6	T	Diagnostični medicinski pripomočki v klinični bolnišnici (KB) Dubrava		številka	0	8	Q2	2023	Nakup in namestitev osmih diagnostičnih medicinskih pripomočkov in digitalne radiološke opreme za Klinični inštitut za diagnostično in intervencijsko radiologijo. Načrtuje se, da bodo vse naprave postopoma vgrajene, vse pa bodo začele delovati najpozneje do 30. junija 2023.
326	C5.1. R1-I7	T	Novi objekti v Clinical Hospital Centre (KBC) Sestre milosrdnice		številka	0	2	Q4	2023	Klinični center za klinične bolnišnice (KBC) Sestre milosrdnice je opremljen z integriranimi zmogljivostmi za sprejem v bolnišnico v nujnih primerih, dnevno bolnišnico in enodnevnimi kirurškimi zmogljivostmi z medicinsko, nemedicinsko opremo in pohištvom.
327	C5.1. R1-I8	T	Medicinski pripomočki za operativno zdravljenje in zdravljenje bolnikov s farmakoodporno epilepsijo v klinični bolnišnici Dubrava		številka	0	10	Q2	2023	Za nadaljnji razvoj Inštituta za nevrologijo v klinični bolnišnici (KB) Dubrava se najpozneje do 30. junija 2023 namesti in začne uporabljati deset medicinskih pripomočkov (naprave). Naložba vključuje nakup opreme, kot so naprave za snemanje kanalov SEEG 256, digitalna EMMG in naprava EP-12 za preslikovanje. Termokoagulacijska naprava za radiofrekvenčno (RF) in prilagoditev ustrezne prostorske zmogljivosti.
328	C5.1. R1-I9	T	Razvojni projekt Clinical Hospital Centre (KBC) Zagreb		številka	0	1	Q1	2026	Zaključek razvojnega projekta Clinical Hospital Centre (KBC) Zagreb vključuje nakup nove medicinske in potrebne nemedicinske opreme (kot sta pohištvo in kuhinjska oprema) za šest oddelkov in klinike.
329	C5.1. R2	M	Izboljšanje in uskladitev kakovosti zdravstvenega varstva z razvojem kliničnih e-smernic	Klinične smernice, ki jih je razvilo in vključilo ministrstvo za zdravje (Miz) v e-smernice v hrvaškem zdravstvenem sistemu.				Q3	2025	Ministrstvo za zdravje (Miz) na podlagi znanstvenih dokazov razvije in v hrvaški zdravstveni sistem vključi klinične smernice in e-smernice, ki usklajujejo kakovost zdravstvenega varstva, da bi poenotili zdravljenje pacientov in izboljšali rezultate zdravljenja. Izvajanje kliničnih smernic in e-smernice v hrvaški zdravstveni sistem se vključi v hrvaški zdravstveni sistem, zato je pomembno za kakovost zdravstvenega varstva in izboljšanje upravljanja sistema v korist pacientov, zdravstvenih delavcev in družbe kot celote.
330	C5.1. R2	T	Optimizacija časa za radiološko zdravljenje - čakalne dobe		Število dni		30	Q2	2026	Čakalna doba za bolnike z radiološkim zdravljenjem se od diagnostične indikacije skrajša na 30 dni.
331	C5.1. R2-I1	T	Izboljšanje kakovosti onkološke radioterapije		številka	0	6	Q4	2025	Šest bolnišnic je opremljenih z medicinskimi pripomočki za preprečevanje, diagnosticiranje in zdravljenje raka. Naložba vključuje nakup nove opreme in obnovo stare opreme v skladu z opredeljenimi prednostnimi nalogami.
332	C5.1. R2-I2	T	Enotna informacijska platforma za povezovanje, spremljanje in optimalno zdravljenje onkoloških bolnikov		številka	0	1	Q4	2025	Razvije se enotna, enotna informacijska platforma za povezovanje, spremljanje in optimalno zdravljenje onkoloških bolnikov, ki postane operativna. Platforma IT omogoča zbiranje zdravstvenih podatkov, načrtovanje organizacijskih in strukturnih sprememb, opredelitev tveganj in podlago za izvajanje nadaljnjih ukrepov strategije, vključno z vzpostavitvijo omrežja za radioterapijo. Vse onkološke ustanove na Hrvaškem se vključijo v nacionalno onkološko mrežo. V okviru nacionalne onkološke mreže IT se namestijo ustrezni algoritmi osnovnih diagnostičnih postopkov, potrebnih za začetek zdravljenja najpogostejših diagnoz, da se na Hrvaškem standardizira zdravljenje na vseh ravneh, od majhnih onkoloških ambulant do kliničnih bolnišničnih centrov.
333	C5.1. R3		Nacionalni načrt za razvoj zdravja za obdobje 2021-2027	Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj zdravja za obdobje 2021-2027				Q3	2021	Nacionalni načrt za razvoj zdravja za obdobje 2021-2027 kot krovni sektorski zakon o načrtovanju določa posebne cilje, ukrepe, projekte in dejavnosti, ki jih je treba izvajati pod okriljem ministrstva za zdravje (Miz), pri čemer je glavni cilj izboljšanje zdravstvenega sistema in rezultatov na področju zdravja. Nacionalni načrt za razvoj zdravja je skladen s programom reform hrvaške vlade in smernicami kohezijske politike Evropske komisije za obdobje 2021-2027. Nacionalni načrt za razvoj zdravja določa srednjeročne razvojne potrebe z: Opredelitev razvojnih potreb za vzpostavitev prožnega, učinkovitega in celostno upravljanega sistema zdravstvenega varstva; —Navedba ukrepov za uspešno promocijo zdravja in preprečevanje bolezni; Uvedba usklajevanja izvajalcev zdravstvenega varstva ter preoblikovanje modelov zdravljenja in rehabilitacije v dejavno upravljanje procesa oskrbe v vseh fazah in na vseh ravneh; Opredelitev povezovanja zdravstvenih storitev in socialnega varstva ter razvoj integriranih modelov dolgotrajne oskrbe; Uvedba ukrepov za nadzor in izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov; Izboljšanje določb o upravljanju osebja. Uvedba posebnih ciljev, ki posredno prispevajo k doseganju strateškega cilja iz nacionalne strategije reform do leta 2030. K podaljšanju pričakovane življenjske dobe zdravja prispevajo: Spodbujanje zdravega načina življenja in preprečevanja bolezni, ki so glavni problemi na področju javnega zdravja; Izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva z večjo učinkovitostjo, varnostjo, dostopnostjo in funkcionalno integracijo vseh ravni in delov zdravstvenega varstva; Uvedba novega modela oskrbe za ključne zdravstvene izzive, kot so srčno-žilne, onkološke in redke bolezni ter sladkorna bolezen, za podaljšanje trajanja in izboljšanje kakovosti življenja; Zagotoviti, da bo zdravstveni sistem s strateškim upravljanjem postal zaželen kraj zaposlitve, s čimer bi zagotovili optimalno število in porazdelitev zaposlenih v zdravstvenem sistemu; Izboljšanje modela financiranja in upravljanja zdravstvenega sistema. Za doseganje posebnih ciljev se opredelijo ukrepi in dejavnosti, ki jih je treba izvesti. Kazalniki rezultatov za vsakega od specifičnih ciljev in kazalnikov rezultatov se opredelijo za vsak ukrep. Nacionalni razvojni načrt za zdravje vključuje rezultate kartiranja potreb po zdravstveni in socialni oskrbi na področju dolgotrajne oskrbe. V samem dokumentu so uporabljeni prispevki iz drugih nacionalnih aktov in programov (nacionalni strateški okvir za boj proti raku do leta 2030, nacionalni načrt za razvoj kliničnih bolnišnic, kliničnih bolnišnic, klinike in splošnih bolnišnic na Hrvaškem, nacionalni rak, diabetes, redke bolezni) in priporočila za Hrvaško za leti 2019 in 2020.
334	C5.1. R3-I1	T	Specialistično medicinsko usposabljanje na osnovni osnovni ravni zdravstvenega varstva		številka	0	467	Q4	2025	Specialistično usposabljanje opravi 467 zdravstvenih delavcev: — Zdravniki na osnovni ravni zdravstvenega varstva in na področju Zdravniki s področja javnega zdravja, ki se financirajo iz osrednjega programa financiranja specializacije. Naložba prispeva k razpoložljivosti zdravstvenega varstva za vse državljane in zadostni zmogljivosti mreže javnega zdravstva.
335	C5.1. R3-I2	T	Specialistično usposabljanje za medicinske sestre na področju urgentne medicine		številka	0	375	Q4	2025	Skupno 375 diplomirancev medicinskih sester/zdravstvenih tehnikov se usposablja na enoletnem specialističnem usposabljanju na področju urgentne medicine, od tega 210 iz obstoječih ekip T2, ki že delajo v okrožnih zavodih za nujno medicinsko pomoč, da se v obstoječi mreži za nujno medicinsko pomoč zagotovi, da ima vsaka ekipa T2 en dodiplomski študij s specialistično izobrazbo, preostalih 165 diplomantov z zaključenim programom specializacije pa okrepi zdravstveni sistem, zlasti na področjih, kjer primanjkuje zdravnikov.
336	C5.1. R4	M	Sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju	Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju				Q4	2022	Spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu omogočajo, da je novi sklep o skupnem javnem naročanju zavezujoč tudi za tiste zdravstvene ustanove, katerih sodelovanje je bilo doslej prostovoljno, in posledično povečajo število zainteresiranih strani, vključenih v skupno javno naročanje. Enotni urad za nujno medicino izboljša organizacijo nujnih medicinskih dejavnosti in izvaja operativne naloge na celotnem ozemlju Republike Hrvaške prek nekaterih organizacijskih enot; Reorganizacija javne zdravstvene službe prispeva k povečanju učinkovitosti in krepitvi javnega zdravstvenega sistema, s posebnim poudarkom na preprečevanju in zgodnjem diagnosticiranju, boljšem odzivanju v izrednih razmerah in posebnih okoliščinah (pandemijah); Prenos upravljavskih pravic bolnišnic, ki jih trenutno upravljajo okrožja in mesto Zagreb, na Republiko Hrvaško, da se doseže racionalna in kakovostna uporaba obstoječih zmogljivosti ter izboljša razpoložljivost in kakovost zdravstvenega varstva z reorganizacijo modela upravljanja bolnišnic. Spremembe Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju določajo jasna in pregledna merila za določanje programa ukrepov zdravstvenega varstva v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, organe, ki vzpostavijo in sprejmejo program ukrepov in obseg zdravstvenega varstva, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, in skladnost z drugo zakonodajo. Cilj akta je: Izboljšanje dostopnosti in pravočasnosti zdravstvenega varstva za zavarovance, kadar ga potrebujejo; Zmanjšanje čakalnih seznamov za posamezne zdravstvene storitve, optimizacija in v zvezi s tem boljša porazdelitev razpoložljivih zdravstvenih sredstev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Zagotoviti finančna sredstva za doseganje finančne stabilnosti, vzdržnosti in v zvezi s tem izboljšati položaj zavarovancev pri izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja; —Vstavite določbo, ki daje prednost naročnikom HZZO kot izvajalcem zdravstvenega varstva v zvezi s plačilom obveznosti HZZO do njih v zakonsko določenih rokih, da se zavarovancem zagotovi pravica do zdravstvenega varstva.
337	C5.1. R4	T	Funkcionalna integracija bolnišnic		številka	12	20	Q4	2023	Dokonča se funkcionalna integracija vsaj 8 bolnišnic, da se racionalizira bolnišnični sistem z zmanjšanjem/prerazdelitvijo dejavnosti in zmanjšanjem akutne stacionarne zmogljivosti, s čimer se vsakodnevne bolnišnice okrepijo kot stroškovno učinkovitejše zdravljenje.
338	C5.1. R4	T	Skupni postopek za oddajo javnih naročil za zdravstvene ustanove		% (odstotek)	0	85	Q4	2023	Vsaj 85 % nakupnih kategorij, ki predstavljajo vsaj 80 % skupne porabe bolnišnic, ki jih upravlja vlada, se naroči s skupnim postopkom javnega naročanja. Ministrstvo za zdravje (Miz) za dosego cilja na podlagi spremembe odločitve o obveznem skupnem izvajanju posebnega postopka javnega naročanja za zdravstvene ustanove: Se odloči za izvedbo skupnega postopka za oddajo javnega naročila; II) sklepa sporazume z zainteresiranimi stranmi na področju skupnega javnega naročanja; III) ustanovi strokovne skupine za pripravo tehničnih specifikacij za zadevne kategorije; In iv) izvajati kategorije javnih naročil iz sklepa o obveznem skupnem izvajanju posebnega postopka javnega naročanja za zdravstvene ustanove - po začetku veljavnosti tehničnih specifikacij. Skupni postopki javnega naročanja se izvajajo v skladu z Zakonom o javnih naročilih in okvirnimi sporazumi/pogodbami.
339	C5.1. R4-I1	T	Centralno upravljanje parenteralnih pripravkov v 8 bolnišnicah		% (odstotek)	0	75	Q4	2024	Vsaj 75 % parenteralnih pripravkov v osmih hrvaških bolnišnicah se opravi s centralno pripravo zdravil. Z izvajanjem osrednje priprave zdravila laboratorij lekarne pripravi večino potrebne parenteralne terapije za oddelke, razvite v skladu z najvišjimi varnostnimi standardi v oddelku „pripravljena za uporabo“. Pripravki se označijo z imenom bolnika, imenom zdravila in odmerkom, ta sistem označevanja pa preprečuje morebitne napake pri zdravljenju.
340	C5.1. R4-I2	T	Sistem enotne terapije za trdne oblike zdravil v 40 hrvaških bolnišnicah		% (odstotek)	0	50	Q4	2025	Do 31. decembra 2025 se 50 % vseh zdravil v trdni obliki pripravi z uporabo sistema enotne terapije v 40 hrvaških bolnišnicah. Prostor za razdeljevanje enkratne terapije se organizira za vsako posamezno bolnišnico in pripomočke z ustrezno zmogljivostjo za pakiranje enote terapije za vsakodnevne potrebe bolnišnice. Od bolnišničnega oddelka do bolnišnične lekarne se vzpostavi kanal za digitalno komunikacijo, ki zdravnikom omogoča, da naročijo potrebno zdravljenje za pacienta in dobijo povratne informacije o času dostave (vključitev nove rešitve v informacijski sistem bolnišnice).
341	C5.1. R4-I3	T	Spremljanje zdravila v bolnišničnem sistemu od lekarne do bolnika		številka	0	30	Q2	2026	Vsaj 30 bolnišnic ima funkcionalno integrirano informacijsko rešitev za celovito spremljanje zdravila v bolnišničnem sistemu od lekarne do bolnika. Pripravi se obrazec za poročanje hrvaškemu skladu za zdravstveno zavarovanje (HZZO) in Hrvaški agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (HALMED) o uživanju vseh zdravil, ki se loči od porabe posebnih kategorij zdravil, kot so rezervni antibiotiki, posebno draga zdravila ali katere koli druge farmakoepidemiološke informacije, ki jih zahteva zdravstveni sistem. Programska rešitev za digitalizacijo poti do drog v bolnišnicah se razvije in vključi v vsaj 30 bolnišnic v zaključni fazi.
342	C5.1. R4-I4	T	Sistem za spremljanje pomanjkanja zdravil na podlagi tehnologije blokovne verige		% (odstotek)	0	100	Q2	2025	Razvije se programska rešitev za spremljanje pomanjkanja zdravil na Hrvaškem in razvoj integriranega modela za predvidevanje in preprečevanje pomanjkanja zdravil. Za zaščito posameznih uporabnikov se tehnologija blokovne verige uporablja za zagotavljanje preglednosti podatkov, objavljenih javnosti, pri čemer se zaščitijo podatki, ki se štejejo za anonimne ali morda dostopne vladi. Za predvidevanje in preprečevanje pomanjkanja prek programske rešitve blokovne verige se spremlja 100 % zdravil.
343	C5.1. R4-I5	T	Diagnostične enote Clinical Hospital Centre (KBC) Merkur		številka	0	4	Q1	2023	Za izboljšanje kakovosti storitev, povečanje števila zdravljenj pacientov, pospešitev ter povečanje razpoložljivosti in kakovosti zdravstvenega varstva za vse kategorije pacientov se oprema namesti za vsaj 4 diagnostične enote v kliničnem centru Merkur. Vgrajena oprema je sestavljena iz: —Aparati za transtorakalno in transesogastrično ehokardiografijo; Tri monitorje za namene koronarne enote; —Sistem za telemetrijo pacientov na prostem; Ultrazvočna močnejša moč; Ultrazvok z nižjo močjo; —Magnetna resonanca MR 3T; —Skener za mamografijo; —Večplastna računalniška tomografija (MSCT); —Ultrasound; —Ultras s 3D/4D konveksno, 3D/4D vaginalom, 2 D vaginal in 2D konveksno sondo in tiskalnikom; —Ultrasound High Class Color Doppler.
344	C5.1. R4-I5	T	Spremljanje rezultatov zdravljenja nebolnišničnih kroničnih bolnikov v javnih lekarnah		% (odstotek)	0	20	Q4	2024	20 % nebolnišničnih pacientov sodeluje v programu spremljanja rezultatov zdravljenja v javnih lekarnah. Projekt vključuje spremljanje pacientov in ustvarjanje strukturiranih podatkov, ki bodo na voljo prek centralnega zdravstvenega informacijskega sistema Republike Hrvaške (CEZIH) za nadaljnjo oceno izbranega družinskega zdravnika.
345	C5.1. R4-I6	M	Obrat za ravnanje z medicinskimi odpadki v kliničnih bolnišnicah (KBC) Zagreb		številka	0	1	Q4	2024	Objekt za ravnanje z medicinskimi odpadki, namenjen samo sežiganju nevarnih medicinskih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati in ki jih proizvede klinični bolnišnici (KBC) Zagreb, se zaključi. Ta projekt zajema izgradnjo sodobnega obrata za ravnanje z medicinskimi odpadki, ki ga sestavljajo: Hlajeno skladiščenje nevarnih medicinskih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, v skladu z vsemi predpisi za skladiščenje te vrste odpadkov; — Linije za ravnanje z nevarnimi medicinskimi odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati; Linije za energijsko predelavo nevarnih medicinskih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, s sistemom čiščenja dimnih plinov in sistemom za stalno spremljanje emisij; —Sodobnejše avtomatske linije za pranje posod;
346	C5.1. R5	M	Izboljšanje in razširitev zdravstvenih storitev na daljavo	Začetek veljavnosti nacionalnega telemedicinskega okvira, ki razširja področje uporabe telemedicinskih storitev				Q4	2022	Z reformo se uvedejo določbe za vzpostavitev delujočega nacionalnega telemedicinskega okvira za prenos ključnih parametrov za paciente od zdravstvene službe za nujno medicinsko pomoč (HMS) do skupne urgentne zdravstvene službe (OHBP) in spremljanja ambulantne zdravstvene službe (HMS) na daljavo. Projekt zagotavlja: I). Analizo razmer; II) nacionalni okvir za vzpostavitev nadzora zdravstvene službe za nujne primere na daljavo in iii) akcijski načrt za uvedbo nadzora in okvir za spremljanje izvajanja. Glede na omejena sredstva in trajanje tehnične pomoči je element teleradiologije le uvodni element na ravni kartiranja najboljših praks.
347	C5.1. R5-I1	T	Digitalizirane, integrirane operativne hale (Firule in Križine) in robotski sistem na lokaciji Firule, nameščeni in funkcionalni		številka	0	4	Q4	2023	Projekt vključuje digitalizacijo in vključitev 4 operacijskih gledališč v Firulu in Križineju ter robotski sistem na lokaciji v Firulu. Digitalni prehod, integracija in robotska kirurgija spremenijo pot zdravljenja z izboljšanjem kakovosti kirurškega zdravljenja, izboljšanjem varnosti pacientov, večjo preglednostjo zdravljenja, boljšim nadzorom stroškov in rezultatov na področju zdravja, okrepitvijo in utrditvijo ključnih virov infrastrukture zdravstvenih informacij ter posodobitvijo brezpapirnih zdravstvenih storitev.
348	C5.1. R5-I2	T	Telekardiološke storitve		številka	0	40	Q1	2023	Cilj projekta TeleCordis je namestiti medicinsko in računalniško opremo, potrebno za delovanje elektrokardiograma (ECG), tlačne luknjače in 12 storitev elektrokardiograma (ECG) na oddaljenih in podeželskih območjih, ki niso dovolj pokrita s temi storitvami, kot je pomanjkanje kardiološkega specialista. Oprema se kupi (pakiranje na center) in namesti v najmanj 40 centrov za telemedicinski dostop. Program je povezan s specializiranimi centri za telemedicino in zagotavlja storitve telekardiologije.
349	C5.1. R5-I3	T	Storitve teletransfuzije		številka	0	35	Q4	2022	Projekt Teletransfusion podpira obstoječo infrastrukturo za postopek digitalnega zdravljenja, kadar uporablja podatke o pacientih, pridobljene z e-receptom in eDossierjem, ki so potrebni za začetek zdravljenja v sekundarni ali terciarni zdravstveni ustanovi. Projekt povezuje bolnišnične transfuzijske centre na hrvaškem ozemlju (najmanj 35 bolnišničnih transfuzijskih centrov) in zagotovi, da je storitev na voljo 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Oprema se kupi (pakiranje na center) in namesti v centre za telemedicinski dostop, program se poveže s specializiranimi centri za telemedicino in zagotavlja storitev teletransfuzije.
350	C5.1. R5-I4	T	Upravljanje kliničnega centra za klinične bolnišnice (KBC) Sestre milosrdnice, opremljeno z robotsko kirurgijo		številka	0	4	Q4	2023	Vsaj 4 na novo opremljene operativne sobe z najsodobnejšo robotsko tehnologijo, Omogočena je naslednja funkcionalnost: Pridobitev vseh podatkov o pacientu v realnem času na zaslonu monitorja v samem operacijskem prostoru med operacijo. Poleg tega mora biti med operacijo na zaslonu monitorja na voljo vse gradivo za slikanje pacienta, ki prispeva k varnejšim in učinkovitejšim postopkom. Vključitev omogoča tudi uporabo drugih diagnostičnih in terapevtskih pripomočkov na istem operacijskem območju, ki se prav tako vključijo v integrirani sistem operacijskih prostorov.

V. POBUDA 6.1: PRENOVA STAVB

Sedanji hrvaški stavbni fond je razmeroma star, stopnja energetske prenove stavb pa je v obdobju 2014-2020 znašala le 0,7 % letno. Stare in neučinkovite stavbe povzročajo 40 % porabe energije in 36 % emisij CO2, kar 30 % stavb pa spada v kategorijo najmanj uspešnih stavb. Večina najmanj uspešnih stavb ne izpolnjuje minimalnih zahtev glede zaščite pred potresi, protipožarne zaščite ali varovanja zdravja, zato jih je treba temeljito prenoviti. Poleg tega sta marca in decembra 2020 dve vrsti potresov prizadeli Hrvaško in povzročili veliko materialno škodo v Zagrebu, Zagrebski županiji, okrožju Krapina-Zagorje, okrožju Sisak-Moslavina in županiji Karlovac. Glede na oceno potreb po hitri škodi (vlada Republike Hrvaške, 2020) so bile skupne potrebe po obnovi in obnovi v okrožjih Zagreb, Zagreb in Krapina-Zagorje po marčevskem potresu ocenjene na približno 17469000000 EUR. Ocena škode po decembrskem potresu se še vedno ocenjuje.

Ta pobuda v hrvaškem načrtu za okrevanje in odpornost zadeva naložbe in reforme, namenjene spodbujanju celovite prenove stavb, vključno z energetsko prenovo, strukturno okrepitvijo in obnovo po potresu. Prenova zajema večstanovanjske in javne stavbe, vključno z zdravstvenimi in izobraževalnimi ustanovami, ter stavbe s statusom kulturne dobrine.

Pobuda vključuje reforme, ki podpirajo proces prenove in razogljičenja stavb, hkrati pa odpravljajo ovire na gradbenem trgu in socialna vprašanja: I) reforma, katere cilj je razogljičenje stavb, ii) reforma, katere cilj je povečati število delavcev in strokovnjakov na področju energetske učinkovitosti in obnove po potresu, iii) reforma, katere cilj je zmanjšati upravno breme za prosilce v postopku prenove, iv) reforma za povečanje znanja o potresnih dejavnostih, v) reforma za spodbujanje in razvoj zelene infrastrukture in krožnega upravljanja stavb in prostorov ter vi) reforma za razvoj sistematičnega upravljanja z energijo in preskušanje novega modela financiranja energetske učinkovitosti.

Naložbe in reforme prispevajo k priporočilom za posamezne države, naslovljenim na Hrvaško v zadnjih dveh letih, in sicer o potrebi po "usmerjenju naložbene politike na [...] energijsko učinkovitost, [...] in okoljsko infrastrukturo (priporočilo za posamezne države 3, 2019) ter osredotočenosti naložb na zeleni in [...] prehod, zlasti na okoljsko infrastrukturo [...] (priporočilo za posamezne države 3, 2020).

V.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma C6.1.R1 - Razogljičenje stavb

Reforma prispeva k pobudi vala prenove obstoječih stavb in k preoblikovanju obstoječega stavbnega fonda v energetsko zelo učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050.

Reforma vključuje sprejetje programov prenove za energetsko učinkovitost za obdobje 2021-2030 za večstanovanjske stavbe, javne stavbe in posebno kategorijo stavb s statusom kulturne dobrine ter sprejetje programa za zmanjšanje energetske revščine na področjih, ki so v posebnem državnem interesu, za obdobje 2021-2025. Ti programi spodbujajo temeljito prenovo stavb, pri čemer se posebna pozornost namenja zagotavljanju zdravih notranjih podnebnih razmer, požarne varnosti in obravnavanju tveganj, povezanih s povečano potresno dejavnostjo ter zmanjševanjem energijske revščine.

Reforma se zaključi do 31. marca 2022.

Naložba C6.1.R1-I1 - Energetska prenova stavb

Cilj naložbe je spodbuditi zeleni prehod in razogljičenje stavb z zmanjšanjem porabe energije za ogrevanje v večstanovanjskih stavbah in stavbah javnega sektorja za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo. Ker ogrevanje predstavlja 71 % skupne porabe končne energije (hrvaški statistični urad, 2015), navedeni prihranki pri ogrevanju ustrezajo vsaj 30-odstotnemu povečanju prihrankov primarne energije v primerjavi s stanjem pred prenovo. Namen naložbe je tudi povečati uporabo obnovljivih virov energije in posledično zmanjšati emisije CO2, zmanjšati energijsko revščino ter spodbujati razvoj zelene infrastrukture in krožno upravljanje stavb in prostorov.

Z naložbo se financirajo predvsem projekti energetske prenove, ki so že v pripravi. Naložbe prek mehanizma za okrevanje in odpornost so naslednje:

-Za energetsko prenovo nepovratna sredstva krijejo 60 % upravičenih stroškov prenove in 85 % stroškov dokumentacije.

-Za temeljito energetsko prenovo, ki vključuje ukrepe za energetsko učinkovitost na zunanjih zidovih in strehi stavb ter tehnične sisteme, poleg minimalnega 50-odstotnega zmanjšanja porabe energije za ogrevanje in porabo primarne energije nepovratna sredstva krijejo 80 % upravičenih stroškov prenove in 85 % stroškov dokumentacije.

-Za celovito prenovo, ki združuje energetsko prenovo, potresno okrepitev, požarno varnost in zagotavljanje zdravih notranjih podnebnih razmer, nepovratna sredstva krijejo 80 % upravičenih stroškov prenove in 100 % stroškov dokumentacije.

Pričakuje se, da ta naložba ne bo bistveno škodovala okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov predstavljajo največ 20 % skupnih stroškov programa prenove, plinski kondenzacijski kotli pa se namestijo, da se nadomestijo obstoječi neučinkoviti kotli za plin, premog in nafto.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba C6.1.R1–I2 - Obnova stavb, poškodovanih v potresih, z energetsko prenovo

Cilj naložbe je odpraviti škodo, ki so jo leta 2020 povzročili potresi v večstanovanjskih in javnih stavbah, povečati potresno odpornost stavb in povečati njihovo energijsko učinkovitost. Prenova stavb v prvotno stanje pred škodo se po potrebi financira iz Solidarnostnega sklada EU, s to naložbo pa se financira razlika v popolni prenovi stavb, vključno s povečanjem energetske učinkovitosti stavb in povečanjem njihove potresne odpornosti (načelo boljše izgradnje). Pričakuje se, da ta naložba ne bo bistveno škodovala okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov predstavljajo največ 20 % skupnih stroškov programa prenove, plinski kondenzacijski kotli pa se namestijo, da se nadomestijo obstoječi neučinkoviti kotli za plin, premog in nafto. Vse prenovljene stavbe dosežejo zmanjšanje porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo (razen za stavbe kulturne dediščine), kar ustreza vsaj 30-odstotnemu povečanju prihranjene primarne energije v primerjavi s stanjem pred prenovo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba C6.1.R1-I3 - Energetska prenova stavb s statusom kulturne dobrine

Cilj te naložbe je energetska prenova stavb s statusom kulturne dobrine. To bo zmanjšalo emisije CO2, zmanjšalo porabo energije, dolgoročno zmanjšalo stroške vzdrževanja ter prispevalo k razvoju krožnega gospodarstva in uporabi naravnih rešitev. Ukrep zajema dve kategoriji stavb: Posamezno zaščitene kulturne dobrine (posamezne zgradbe in gradbeni sklopi) in zgradbe znotraj zaščitene kulturne in zgodovinske enote.

Ob upoštevanju kulturne in družbene vrednosti stavb kulturne dediščine in znatnih virov, potrebnih za njihovo prenovo, se obnova javnih in kulturnih stavb s statusom kulturnih dobrin financira 100 %. Pričakuje se, da ta naložba ne bo bistveno škodovala okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Stroški namestitve plinskih kondenzacijskih kotlov predstavljajo največ 20 % skupnih stroškov programa prenove, plinski kondenzacijski kotli pa se namestijo, da se nadomestijo obstoječi neučinkoviti kotli za plin, premog in nafto. Za energetsko prenovo stavb s statusom kulturne dobrine je potrebno letno zmanjšanje predvidene porabe energije za ogrevanje ali primarno energijo za vsaj 20 % v primerjavi s porabo energije pred prenovo. Vendar se na ravni portfelja vseh prenovljenih stavb s statusom kulturne dobrine doseže povprečno 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije v primerjavi s stanjem pred prenovo.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Reforma C6.1.R2 - Razvoj okvira za zagotavljanje ustreznih znanj in spretnosti v okviru zelenih delovnih mest, potrebnih za obnovo po potresu

Cilj te reforme je zmanjšati tveganje, povezano z nezadostnim številom kvalificirane delovne sile, ter zagotoviti ustrezno znanje in spretnosti, potrebne za izvedbo vseh procesov energetske prenove in obnove po potresu, ki vključujejo potrebno znanje o potresni odpornosti, energetski učinkovitosti, krožnem upravljanju, varstvu kulturne dediščine in popotresni obnovi, in sicer z izboljšanjem obstoječih programov izobraževanja in usposabljanja ter razvojem novih.

Programi izobraževanja in usposabljanja se razvijejo v okviru nacionalnega načrta za razvoj znanj in spretnosti v okviru zelenih delovnih mest, povezanih z energijo in popotresno obnovo.

Reforma vključuje:

-oblikovanje in izvajanje programov izobraževanja odraslih s poudarkom na razvoju in izvajanju programov preusposabljanja za potrebe obnove in razogljičenja stavb z elementi obnove po potresu, varstva kulturne dediščine, energetske učinkovitosti, zelene infrastrukture ter krožnega upravljanja prostorov in stavb;

-vzpostavitev in izvajanje novega interdisciplinarnega študijskega programa, ki bo združeval znanje o obnovi kulturne dediščine, uporabi naravnih rešitev, mestnem gozdarstvu in obnovi mest;

-razvoj in izvajanje specialističnih študij in izobraževalnih programov, specializiranih za prostorsko načrtovanje in trajnostni razvoj mest, zlasti o obnovi po potresu, celostni prenovi kulturne dediščine z elementi prilagajanja podnebnim spremembam, energetski učinkovitosti, krožnem upravljanju, rešitvah, ki temeljijo na naravi, in mestnem gozdarstvu;

-razvoj programov, ki podpirajo večjo uporabo informacijskega modeliranja stavb in njegovo promocijo v gradbenem sektorju in prostorskem načrtovanju;

-izvedba promocijske kampanje za privabljanje kandidatov.

Reforma se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma C6.1.R3 - Povečanje učinkovitosti, zmanjšanje upravnega bremena in digitalizacija procesa prenove

Cilj reforme je zagotoviti storitve za državljane in lastnike stavb, ki bodo z digitalizacijo in vključevanjem informacij prispevale k zmanjšanju upravnega bremena za prosilce v procesu energetske prenove in obnove po potresu. Reforma vključuje nadaljnje izboljšanje storitev „vse na enem mestu“ za energetsko prenovo ter razvoj spletnih storitev „vse na enem mestu“ in nespletnih uradov za območja, ki jih je prizadel potres, da se poenostavi postopek obnove za državljane in druge subjekte, ki potrebujejo upravne storitve med procesom okrevanja po potresu. Z reformo se financira tudi krepitev strokovne usposobljenosti zaposlenih v točki „vse na enem mestu“ in javnih institucij, vključenih v proces obnove, da se podpre polna funkcionalnost storitev „vse na enem mestu“.

Reforma se zaključi 30. junija 2026.

Reforma C6.1.R4 - Posodobitev in vključevanje seizmičnih podatkov za proces prenove ter načrtovanje prihodnje gradnje in spremljanja javne infrastrukture

Cilj reforme je izboljšati odpornost na tveganja pri prostorskem načrtovanju in gradbeništvu z izboljšanjem zbiranja in obdelave seizmičnih podatkov ter krepitvijo zmogljivosti za uporabo podatkov o potresnih tveganjih in izvajanje ukrepov za zmanjšanje morebitne škode. Zbrani podatki se uporabljajo kot vhodni podatki za karte, povezane s tveganjem, kot so karte napak, potresni zemljevidi in karte občutljivosti za drsenje, ki se uporabljajo pri pripravi prostorskih načrtov enot lokalne uprave za načrtovanje ustrezne tipologije protipotresne gradnje in povečanje odpornosti Hrvaške na potrese.

Reforma bo okrepila organizacijsko in infrastrukturno zmogljivost Seizmološke raziskave Republike Hrvaške za zbiranje, obdelavo in analizo podatkov o potresnih dejavnostih. Prav tako krepi upravno usposobljenost Ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje ter s tem povezane storitve, kot so inštituti in uradi na regionalni ravni, da bi se lahko zbrani podatki pravilno uporabljali v prostorskem načrtovanju in gradbeništvu.

Reforma se zaključi do 30. junija 2025.

Naložba C6.1.R4-I1 - Razvoj omrežja Seizmoloških podatkov

Namen naložbe je financirati nakup vsaj 300 enot nove seizmične opreme, potrebne v okviru Seismološke raziskave Republike Hrvaške za spremljanje, obdelavo in analizo podatkov o potresnih dejavnostih na hrvaškem ozemlju. Naložba financira tudi najemanje in usposabljanje strokovnjakov za uporabo pridobljene opreme in obdelavo podatkov. Po letu 2026 se plače najetih strokovnjakov še naprej financirajo iz državnega proračuna.

Naložba se izvede do 30. junija 2026.

Reforma C6.1.R5 - Uvedba novega modela strategij za zeleno prenovo mest in izvajanje pilotnega projekta za razvoj zelene infrastrukture ter krožno upravljanje stavb in prostora

Cilj reforme je razviti okvir za oblikovanje in izvajanje strategij za zeleno prenovo mest. Novi okvir zagotavlja temelje za razvoj trajnostnega prostora s poudarkom na razvoju zelene infrastrukture in povezovanju naravnih rešitev, modelov za krožno upravljanje vesolja in stavb, krepitvi odpornosti proti tveganjem in podnebnim spremembam ter podpiranju splošnega trajnostnega razvoja. Reforma je na voljo vsem lokalnim vladnim enotam na Hrvaškem, prednost pa imajo tiste na potresno prizadetih območjih.

Smernice za pripravo strategij za zeleno prenovo mest pripravi ministrstvo za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje, pri čemer se opira na nacionalne programe za razvoj zelene infrastrukture v mestnih območjih in za razvoj krožnega upravljanja stavb in prostorov. Razvoj strategij za zeleno prenovo mest in izvajanje pilotnih projektov se izvajata v sodelovanju z ministrstvom.

Reforma se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma C6.1.R6 - Pilotni projekt za vzpostavitev in izvajanje sistematičnega upravljanja energije ter razvoj novega modela financiranja

Hrvaška ima delujoč sistem spremljanja porabe energije za posamezne objekte javnega sektorja, vendar ta sistem še ni razvit za druge sektorje, kot so zasebni stanovanjski, industrijski ali prometni sektor. Cilj tega ukrepa je razviti in preskusiti model za spremljanje porabe energije v večstanovanjskih stavbah, ki se izvaja na podlagi prostovoljnega interesa lastnikov. Ta model temelji na pilotnih projektih, ki spremljajo vso porabo energije in vode v enoti lokalne uprave z vzpostavitvijo samodejnega zbiranja podatkov, kar naj bi omogočilo sistematično upravljanje z energijo in prihranke energije in vode.

Ta reforma na podlagi zbranih podatkov o porabi energije in vode med pilotnim projektom analizira in razvije model, ki bo odjemalcu omogočil, da zaprosi za posojilo za energetsko prenovo in ga odplača prek svojega energetskega računa, prilagojenega za prihranke energije, dosežene s prenovo. To bo ublažilo problem pomanjkanja finančnih sredstev končnih upravičencev za namene energetske prenove in naj bi po pričakovanjih pozitivno prispevalo k stopnji energetske prenove na Hrvaškem. Z reformo se preizkusi tudi model pilotnega projekta za morebitno uporabo na nacionalni ravni.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2025.

V.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

številka	Ukrep	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Čas		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Q	Leto
351	C6.1. R1	M	Sprejetje nacionalnih programov energetske prenove za (i) večstanovanjske stavbe, (ii) stavbe s statusom kulturne dobrine (obe za obdobje 2021-2030) in (iii) zmanjšanje energijske revščine na območjih, ki so posebnega pomena za državo (za obdobje 2021-2025)	Objava na uradni spletni strani Ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje				Q4	2021	Objava programov za spodbujanje temeljite prenove stavb, visoko učinkovitih alternativnih sistemov, pri čemer se posebna pozornost nameni zagotavljanju zdravih notranjih podnebnih razmer, požarne varnosti in tveganj, povezanih s povečano potresno dejavnostjo. Uvede se posebna kategorija energetske prenove stavb s statusom kulturne dobrine, ki še ni bila vključena v programe energetske prenove za sofinanciranje EU na Hrvaškem. Objava programa za zmanjšanje energetske revščine na področjih, ki so posebnega pomena za državo, za obdobje 2021-2025, ki zajema celovito prenovo stavb na območjih, ki prejemajo pomoč, in območjih posebnega vladnega varstva, gradnjo zmogljivosti za zmanjšanje energijske revščine, zmanjšanje porabe končne porabe energije in posledično zmanjšanje emisij CO2 iz energijsko revnih ali ranljivih gospodinjstev.
352	C6.1. R1	M	Sprejetje programa za energetsko prenovo stavb javnega sektorja za obdobje 2021-2030	Objava na uradni spletni strani Ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje				Q1	2022	Objava programa za energetsko prenovo stavb javnega sektorja za obdobje 2021-2030, ki vključuje celovito prenovo stavb javnega sektorja, vključno z ukrepi za učinkovito rabo energije in virov, ob hkratnem zmanjšanju toplotnih potreb in porabe energije v javnih stavbah ter povečanju uporabe obnovljivih virov energije in posledičnega zmanjšanja emisij CO2.
353	C6.1. R1-I1	T	Podpisane pogodbe za energetsko prenovo javnih in večstanovanjskih stavb		v EUR	0	66 361 404	Q4	2022	Podpisane pogodbe, ki zagotavljajo 66361404 EUR za energetsko prenovo stavb. Vse pogodbe o navedbi ustrezne zahteve glede energetske učinkovitosti, tj. minimalnega zmanjšanja porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo za vsako stavbo (pričakovano za stavbo s statusom kulturne dobrine), kar bo zagotovilo 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije v primerjavi s stanjem pred prenovo in spoštovalo načelo neškodovanja, kot je določeno v členu 17 Uredbe (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb.
354	C6.1. R1-I1	T	Energetska prenova večstanovanjskih stavb		Število (m²)	0	180 000	Q2	2026	Dokonča se energetska prenova vsaj 288000 m² javnih stavb v skladu s pogodbami o sofinanciranju, s čimer se doseže minimalna zahteva po zmanjšanju porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo za vsako stavbo, kar bo zagotovilo 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije v primerjavi s stanjem pred prenovo, in upoštevanje načela neškodovanja, kot je določeno v členu 17 Uredbe (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb.
355	C6.1. R1-I1	T	Energetska prenova javnih stavb		številka (m²)	0	288 000	Q2	2026	Dokonča se energetska prenova vsaj 288000 m² javnih stavb v skladu s pogodbami o sofinanciranju, s čimer se doseže minimalna zahteva po zmanjšanju porabe energije za ogrevanje za vsaj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo za vsako stavbo, kar bo zagotovilo 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije v primerjavi s stanjem pred prenovo, in upoštevanje načela neškodovanja, kot je določeno v členu 17 Uredbe (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb.
356	C6.1. R1-I2	T	Energija in popotresna prenova večstanovanjskih stavb, poškodovanih zaradi potresa		številka (m²)	0	45 000	Q2	2026	Energetska in popotresna prenova vsaj 274000 m² javnih stavb, ki so jih prizadeli potresi (na območjih mesta Zagreb, okrožja Krapina-Zagorje, okrožja Sisak-Moslavina in okrožja Karlovac), zaključena v skladu s pogodbami o sofinanciranju, pri čemer se doseže minimalna zahteva glede zmanjšanja porabe energije za ogrevanje za najmanj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo za vsako stavbo (razen za stavbe s stanjem v višini 30 %, ki so bile izvedene v skladu z načelom trajnostnega prihranka energije v primerjavi z 20-odstotnim povečanjem porabe energije), se izvede v skladu s členom 20(4).
357	C6.1. R1-I2	T	Energija in popotresna prenova javnih stavb, poškodovanih zaradi potresov		Število (m²)	0	274 000	Q2	2026	Energetska in popotresna prenova vsaj 274000 m² javnih stavb, ki so jih prizadeli potresi (na območjih mesta Zagreb, okrožja Krapina-Zagorje, okrožja Sisak-Moslavina in okrožja Karlovac), zaključena v skladu s pogodbami o sofinanciranju, pri čemer se doseže minimalna zahteva glede zmanjšanja porabe energije za ogrevanje za najmanj 50 % v primerjavi z letno porabo energije za ogrevanje pred prenovo za vsako stavbo (razen za stavbe s stanjem v višini 30 %, ki so bile izvedene v skladu z načelom trajnostnega prihranka energije v primerjavi z 20-odstotnim povečanjem porabe energije), se izvede v skladu s členom 20(4).
358	C6.1. R1-I3	T	Energetska prenova stavb s statusom kulturne dobrine		Število (m²)	0	31 000	Q2	2026	Dokonča se energetska prenova vsaj 31000 m² stavb s statusom kulturnih dobrin, s čimer se v povprečju doseže 30-odstotno povečanje prihrankov primarne energije, pri čemer je minimalna zahteva 20 % za vsako stavbo v primerjavi s stanjem pred prenovo in ob upoštevanju načela neškodovanja, kot je določeno v členu 17 Uredbe (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb. Naložba vključuje pripravo in izvedbo javnih razpisov za zbiranje predlogov za pripravo dokumentacije in izvedbo energetskih obnovitvenih del za stavbe s statusom kulturne dobrine za javne in kulturne namene. Program zajema dve kategoriji stavb: Posamezno zaščitene kulturne dobrine (posamezne zgradbe in gradbeni sklopi) in zgradbe znotraj zaščitene kulturne in zgodovinske enote.
359	C6.1. R2	M	Objava nacionalnega načrta za razvoj znanj in spretnosti v okviru zelenih delovnih mest, povezanih z energetsko učinkovitostjo in obnovo po potresu	Objava na uradni spletni strani Ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje				Q4	2022	Objavo nacionalnega načrta za razvoj znanj in spretnosti, ki bo izboljšal veščine zelenih delovnih mest v okviru energetske prenove, prenove po potresu, zelene infrastrukture, uporabe rešitev, ki temeljijo na naravi, ter krožnega upravljanja prostora in stavb, in sicer na podlagi pregleda obstoječih programov ter priprave in prilagoditve izobraževalnih programov, opredeljenih v reformi.
360	C6.1. R2	T	Zaključen program usposabljanja in izobraževanja odraslih za obnovo po potresu in energetsko prenovo		številka	0	500	Q2	2026	500 oseb dokonča programe izobraževanja odraslih za obnovo po potresu in energetsko prenovo, ki ju je potrdila javna odprta univerza Zagreb/Hrvaška zavod za zaposlovanje/drugi ustrezni organi.
361	C6.1. R2	T	Zaključene strokovne študije in izobraževalni programi na področju trajnostnega urbanega razvoja in obnove kulturne dediščine		številka	0	50	Q2	2026	50 oseb opravi strokovne študije in izobraževalne programe na področju trajnostnega urbanega razvoja in obnove kulturne dediščine, ki jih je potrdila Fakulteta za arhitekturo/gozdarstvo/drugi ustrezni organi.
362	C6.1. R3	M	Vzpostavljen in operativen fizični urad „vse na enem mestu“ za energetsko prenovo in potresno okrepitev	Delovanje sistema „vse na enem mestu“				Q4	2021	Na območju, ki ga je prizadel potres, se vzpostavi in začne delovati fizična služba „vse na enem mestu“, da se zmanjša upravno breme za državljane. Naložba vključuje prilagoditev in posodobitev fizične infrastrukture na lokaciji, kjer se vzpostavi točka „vse na enem mestu“, naložbe v storitve razvoja in vzdrževanja spletnih sistemov, naložbe v funkcionalnost spletnega sistema, usposabljanje osebja, usposabljanje vključenih javnih organov in promocijske dejavnosti.
363	C6.1. R3	M	Vzpostavitev in delovanje spletne enotne kontaktne točke za energetsko prenovo in potresno okrepitev	Delovanje na spletu „vse na enem mestu“				Q4	2022	Začetek delovanja sistema „vse na enem mestu“ na spletu, ki združuje vse potrebne informacije za energetsko prenovo in popotresno obnovo. Točka „vse na enem mestu“ se izvaja v dveh fazah: (I) storitve v sili, potrebne za nujno strukturno prenovo in potrebno odpravo škode, da se zagotovi raven varnosti za državljane in objekte; (II) povezovanje vseh drugih storitev in informacij, potrebnih za celovito in energetsko prenovo, s storitvami in informacijami, vključenimi v koncept „bolje izgraditi nazaj“.
364	C6.1. R3	T	Zaključeno usposabljanje za javne uslužbence za zagotavljanje storitev „vse na enem mestu“ za energetsko učinkovitost in obnovo po potresu		številka	0	80	Q2	2026	Vsaj 80 javnih uslužbencev, usposobljenih za zagotavljanje visokokakovostnih storitev, ki združujejo energetsko učinkovitost in obnovo po potresu. Od tega je vsaj 40 zaposlenih v točki „vse na enem mestu“ deležnih usposabljanj o različnih vidikih obnove, zlasti o odpravi upravnih ovir pri izvajanju dejavnosti obnove in uporabi spletne platforme. Še najmanj 40 zaposlenih v javnih institucijah, ki izvajajo javne ustanove, da bi se udeležili usposabljanja o upravnih in tehničnih vidikih obnove ter delali na spletni platformi.
365	C6.1. R4	T	Seizmični podatki, vključeni v 10 strokovnih baz za prostorske načrte enot lokalne uprave		številka	0	10	Q2	2025	Popolna vključitev seizmoloških podatkov (karte napak, potresne karte območij, karte zemeljskih plazov v ustreznih resolucijah itd.) v sistem prostorskega načrtovanja in uporaba v 10 strokovnih pilotnih bazah za prostorske načrte lokalnih upravnih enot. Rezultati analize seizmičnih podatkov se lahko uporabijo pri pripravi sprememb prostorskih načrtov ali oblikovanju novih prostorskih načrtov po izvedbi reforme.
366	C6.1. R4-I1	T	Nabavljene seizmične enote opreme		številka	0	300	Q4	2022	Naložba bo okrepila organizacijsko in infrastrukturno zmogljivost Seizmološke raziskave Republike Hrvaške z nakupom najmanj 300 enot opreme, da se poveča kakovost zbiranja, obdelave in uporabe seizmoloških podatkov, potrebnih za prenovo stavb, načrtovanje za razvoj novih objektov in spremljanje javne infrastrukture ter krepitev odpornosti Hrvaške na potrese in s tem povezana tveganja.
367	C6.1. R4-I1	M	Zaposlovanje in usposabljanje strokovnjakov za seizmološke raziskave		številka	12	21	Q2	2026	Zaposlitev 9 dodatnih strokovnjakov za Seizmološko raziskavo Republike Hrvaške, katerih plače se bodo financirale iz državnega proračuna po prenehanju veljavnosti RRF, ter zaključeno usposabljanje za zbiranje, obdelavo in analizo potresnih podatkov na ozemlju Hrvaške.
368	C6.1. R5	M	Sprejetje programa za krožno upravljanje vesolja in stavb za obdobje 2021-2030 ter programa razvoja mestne zelene infrastrukture za obdobje 2021-2030	Objava na uradni spletni strani Ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje				Q4	2021	V programu za krožno upravljanje vesolja in stavb za obdobje 2021-2030, ki ga bo sprejela vlada, so določeni cilji in ukrepi za krožno gospodarjenje z vesoljem in stavbami, ki med drugim spodbujajo ukrepe za krožnost pri načrtovanju novih stavb, ponovno uporabo opuščenih stavb in podaljšanje trajnosti obstoječih prostorov in stavb, povečanje energetske učinkovitosti in učinkovitosti rabe virov v stavbah ter uporabo obnovljivih virov energije, ponovno uporabo gradbenih proizvodov in materialov za učinkovito uporabo prostorskih virov v mestih, posodobitev strategij za gospodarjenje z odpadki in zmanjšanje nastajanja odpadkov; V programu razvoja mestne zelene infrastrukture za obdobje 2021-2030, ki ga bo sprejela vlada, so opredeljeni cilji in ukrepi, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in zmanjšanju učinkov toplotnih otokov, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju kakovosti življenja in stanovanj v mestih, izboljšanju zdravja ljudi, izboljšanju kakovosti mestnih območij s preoblikovanjem premalo izkoriščenih in opuščenih zemljišč, spodbujanju zelenih naložb, podpori obnove in ohranjanja vrst in habitatov v okviru strategije EU za ustvarjanje delovnih mest in ustvarjanje novih delovnih mest v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost ter ustvarjanju in obnavljanju zelenih zemljišč.
369	C6.1. R5	T	Sprejetje strategij za zeleno prenovo mest		številka	0	10	Q4	2023	Sprejetje vsaj 10 strategij za zeleno prenovo mest, da se zagotovi podlaga za razvoj trajnostnega prostora, s poudarkom na razvoju zelene urbane infrastrukture in povezovanju rešitev, ki temeljijo na naravi, povezovanju modelov za krožno upravljanje prostora in stavb, krepitvi odpornosti na tveganja in podnebne spremembe ter podpiranju splošnega trajnostnega razvoja.
370	C6.1. R5	T	Izvajanje pilotnega projekta, opredeljenega s strategijami za zeleno prenovo mest in povezanega z nacionalnimi programi za zeleno infrastrukturo ter krožno upravljanje vesolja in stavb		številka	0	1	Q2	2026	Izvajanje vsaj enega pilotnega projekta, opredeljenega v strategijah za zeleno prenovo mest in povezanega z nacionalnimi programi za zeleno infrastrukturo ter krožno upravljanje vesolja in stavb.
371	C6.1. R6	M	Uspešno zaključen pilotni projekt za sistematično upravljanje z energijo, katerega cilj je preskusiti nov model financiranja prenove energetske učinkovitosti	Objava zaključenega pilotnega projekta na uradni spletni strani Ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje				Q4	2023	Ministrstvo za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje v sodelovanju s hrvaško vladno agencijo za nepremičnine po javnem razpisu izvede pilotni projekt, ki zajema vse sektorje porabe energije in vode v pilotni lokalni enoti, in sicer z vzpostavitvijo samodejnega zbiranja podatkov o porabi energije in vode v večstanovanjskih stavbah na izbranem pilotnem območju. Cilj pilotnega projekta je doseči prihranke energije in vode z vzpostavitvijo in izvajanjem sistematičnega gospodarjenja z energijo ter omogočiti preskušanje možnosti izvajanja novega modela financiranja energetske prenove večstanovanjskih stavb, vključno z analizo stroškov in koristi za njegovo uporabo na nacionalni ravni. Na podlagi pilotnega projekta se razvijejo smernice za uporabo modela upravljanja porabe energije za večstanovanjske stavbe na nacionalni ravni.
372	C6.1. R6	M	Sprejetje smernic za uporabo modela za spremljanje porabe energije v večstanovanjskih stavbah	Objava na uradni spletni strani Ministrstva za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje				Q4	2025	Ministrstvo za prostorsko načrtovanje, gradnjo in državno premoženje sprejme smernice za uporabo modela za spremljanje porabe energije v večstanovanjskih stavbah na podlagi prostovoljnega interesa lastnikov večstanovanjskih stavb.

2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Hrvaške znašajo 6393794220 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1.Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

1.1.Prvi obrok (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

45	C1.2. R1-I2	M	Sprejetje programa energetske učinkovitosti za razogljičenje energetskega sektorja s strani vlade
46	C1.2. R1-I2	T	Število podjetij, ki prejemajo podporo za energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije v industriji
49	C1.2. R1-I3	M	Začetek veljavnosti Zakona o alternativnih transportnih gorivih
59	C1.3. R1	M	Sprejetje večletnega gradbenega programa za čiščenje odpadnih voda in komunalne odpadne vode
81	C1.3. R2	M	Sprejetje Zakona o ravnanju z odpadki
82	C1.3. R2	M	Revizija načrta Republike Hrvaške za ravnanje z odpadki za obdobje 2017-2022
91	C1.4. R1	M	Spremembe Zakona o cestah
92	C1.4. R1	M	Nacionalni program za varnost v cestnem prometu 2021-2030
98	C1.4. R2	M	Sprejetje pisma o sektorski politiki
109	C1.4. R3	M	Novi zakon o rednem in sezonskem obalnem prometu
110	C1.4. R3	M	Novi zakon o celinski plovbi in pristaniščih
126	C1.5. R1	M	Operativni program za krepitev tržne zmogljivosti sektorja sadja in zelenjave za obdobje 2021-2026
134	C1.5. R3	M	Ustanovitev enote za izvajanje in upravljanje projektov digitalne preobrazbe na Ministrstvu za kmetijstvo
140	C1.6. R1	M	Analiza scenarijev kot del strategije za trajnostni turizem do leta 2030
156	C2.1. R2	M	Sprememba statuta agencije ARPA za ponovno opredelitev njenega mandata
157	C2.1. R2	M	Vzpostavitev sistema izvajanja ter revizije in nadzora za RRP
158	C2.1. R2	M	Sprejetje zakona o institucionalnem okviru za sklade EU
159	C2.1. R2	M	Ocena upravne zmogljivosti
207	C2.4. R1	M	Nov sklep hrvaške vlade o podjetjih v državni lasti, ki so posebnega pomena za Hrvaško
231	C2.6. R1	M	Sprejetje nove protikorupcijske strategije za obdobje 2021-2030
232	C2.6. R1	M	Sprejetje novega zakona o preprečevanju navzkrižja interesov
247	C2.7. R1	M	Krepitev fiskalnega okvira s spremembo Zakona o proračunu za izboljšanje proračunskih postopkov
248	C2.7. R1	M	Zagotavljanje polnega delovanja komisije za fiskalno politiko.
250	C2.8. R1	M	Ozaveščanje vseh odgovornih strani z rednim usposabljanjem
251	C2.8. R2	M	Nadaljevanje sodelovanja med uradom za preprečevanje pranja denarja in nadzornimi organi
253	C2.8. R3	M	Dokončati izvajanje novega akcijskega načrta za zmanjšanje ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma na podlagi posodobljene nacionalne ocene tveganja.
265	C3.1. R1	M	Sprejetje revidiranega pravnega okvira za izobraževanje odraslih
293	C4.1. R4	M	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o minimalni plači
302	C4.3. R1	M	Sprejetje nacionalnega načrta za boj proti revščini in socialni izključenosti za obdobje 2021-2027
312	C4.3. R3	M	Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj socialnih storitev za obdobje 2021-2027
333	C5.1. R3	M	Nacionalni načrt za razvoj zdravja za obdobje 2021-2027
351	C6.1. R1	M	Sprejetje nacionalnih programov energetske prenove za (i) večstanovanjske stavbe, (ii) stavbe s statusom kulturne dobrine (obe za obdobje 2021-2030) in (iii) zmanjšanje energijske revščine na območjih, ki so posebnega pomena za državo (za obdobje 2021-2025)
362	C6.1. R3	M	Vzpostavljen in operativen fizični urad „vse na enem mestu“ za energetsko prenovo in potresno okrepitev
368	C6.1. R5	M	Sprejetje programa za krožno upravljanje vesolja in stavb za obdobje 2021-2030 ter programa razvoja mestne zelene infrastrukture za obdobje 2021-2030
		Znesek obroka	804 597 701 EUR.

1.2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

2	C1.1.1. R1-I1	M	Operativna digitalna platforma za plačilo pristojbin
6	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev do leta 2020
14	C1.1.1. R4-I1	M	Objava razpisov za financiranje naložb, usmerjenih v okolju prijazne dejavnosti, z uveljavljenimi merili upravičenosti za vložnike in projekte (vključno z merili skladnosti DNSH)
16	C1.1.1. R4-I2	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za podporo naložbam mikro, malih in srednjih podjetij
19	C1.1.1. R4-I3	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za podporo naložbam podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikih podjetij
21	C1.1.1. R4-I4	M	Vzpostavitev finančnega instrumenta za ugodnejše financiranje javnih subjektov
25	C1.1.1. R6	M	Spremembe pravnega okvira
36	C1.2. R1	M	Objava ocenjevalnega dokumenta s priporočili za odpravo ovir in upravnih postopkov, ki omejujejo večjo uporabo obnovljivih virov energije
50	C1.2. R1-I3	M	Sprejetje strategije za razvoj vodika
63	C1.3. R1-I1	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje
68	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje
131	C1.5. R2	M	Novi zakon o konsolidaciji kmetijskih zemljišč
138	C1.5. R4	M	Spletna platforma za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov in nadgrajen informacijski sistem za darovanje hrane
160	C2.1. R2	M	Nadgradnja informacijskega sistema eFondovi: Sistem arhiva za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja RRF
174	C2.2. R4	M	Sprememba zakonodajnih okvirov za spodbujanje prostovoljne funkcionalne ali dejanske združitve lokalnih upravnih enot (LGU) in sprejetje sklepa hrvaške vlade o merilih za odobritev davčnih spodbud za prostovoljne funkcionalne ali dejanske združitve
202	C2.3. R4	M	Optimizacija postopka izdajanja dovoljenj za naložbe v povezljivost
214	C2.5. R1	M	Zagotovljena elektronska orodja in ustrezne upravne zmogljivosti državnega sodnega sveta (Državno sudbeno vijeće, DSV) in državnega odvetniškega sveta (Državnoodvjetničko vijeće, DOV)
215	C2.5. R1	M	Sprejete spremembe Zakona o stečaju in Zakona o plačilni nesposobnosti potrošnikov
216	C2.5. R1	M	Sprejete spremembe zakonika o kazenskem postopku
266	C3.1. R1	M	Celovita analiza potreb po srednješolskem izobraževanju
286	C4.1. R1	M	Dopolnjevanje aktivnih politik trga dela
291	C4.1. R3	M	Razvoj znanj in spretnosti v skladu s potrebami trga
303	C4.3. R1	M	Sprejetje novega Zakona o socialnem varstvu
309	C4.3. R2	T	Usposabljanje strokovnjakov za socialno mentorstvo
352	C6.1. R1	M	Sprejetje programa za energetsko prenovo stavb javnega sektorja za obdobje 2021-2030
		Znesek obroka	804 597 701 EUR.

1.3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1	C1.1.1. R1	M	Sprejetje strategije za oceno gospodarskih učinkov uredbe na sektor MSP s strani hrvaške vlade in spremljajočega akcijskega načrta
7	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje ukrepov v akcijskih načrtih za zmanjšanje upravnega bremena za gospodarstvo v letih 2018, 2019 in 2020
23	C1.1.1. R5-I1	M	Vzpostavitev instrumenta za financiranje lastniškega kapitala in navideznega lastniškega kapitala (PE)
37	C1.2. R1	M	Začetek veljavnosti zakonodaje in/ali uredbe za izboljšanje uporabe obnovljivih virov energije, vključno z uvedbo sistema premij za podporo obnovljivim virom energije.
60	C1.3. R1	M	Spremembe pravnega okvira v vodnem sektorju
69	C1.3. R1-I2	T	Naprave za merjenje vode, nameščene na mestih odvzema vode
74	C1.3. R1-I3	T	Naročila gradenj, sklenjena za projekte varstva pred poplavami
75	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene strukture za zaščito pred poplavami
76	C1.3. R1-I3	T	Obnovljeni vodotoki
83	C1.3. R2	M	Sprejetje načrta Republike Hrvaške za ravnanje z odpadki za obdobje 2023-2029
84	C1.3. R2-I1	T	Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, poslanih v odstranjevanje (49 %)
99	C1.4. R2	M	Nacionalni načrt za razvoj železniške infrastrukture in nacionalni načrt upravljanja železniške infrastrukture in objektov za izvajanje železniških storitev
111	C1.4. R3	M	Novi zakon o pomorski domeni in pristaniščih
114	C1.4. R3-I3	T	Nov kabelski trajekt „Križnica“, ki deluje po reki Dravi v občini Pitomača
141	C1.6. R1	M	Sprejetje strategije vlade Republike Hrvaške za razvoj trajnostnega turizma do leta 2030
144	C1.6. R1-I1	M	Objava javnih razpisov za zeleni in digitalni prehod obstoječe javne turistične infrastrukture ter razvoj javne turistične infrastrukture zunaj glavnih turističnih in obalnih območij
146	C1.6. R1-I2	M	Objava javnih razpisov za okrepitev trajnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov, pri čemer vsaj 50 % vseh naložb podpira zeleni prehod
150	C2.1. R1	M	Spremembe Zakona o sistemu strateškega načrtovanja in upravljanja razvoja Republike Hrvaške in podzakonskih aktov
161	C2.1. R2-I1	T	Priprava tehnične dokumentacije projekta za projekte zelenega in digitalnega prehoda
165	C2.2. R1-I2	T	100 % uradnikov vseh javnih institucij, ki morajo opraviti državni izpit, digitalno opravi državni izpit na podlagi novega modela izpita.
176	C2.3. R1	M	Strategija za digitalno Hrvaško
177	C2.3. R2 C2.3. R2.I2	M	Vzpostavitev platform za centralni sistem interoperabilnosti
179	C2.3. R3-I1	T	Nadgradnja državnega oblaka
195	C2.3. R3-I12	M	Digitalni arhiv hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)
229	C2.5. R1-I6	M	Vsa sodišča prve stopnje so opremljena in izpolnjujejo pogoje za obravnavo na daljavo.
233	C2.6. R1	M	Sprejetje sprememb Zakona o zaščiti oseb, ki poročajo o nepravilnostih
249	C2.7. R2	M	Razvoj strukturnega makroekonomskega modela hrvaškega gospodarstva za pripravo srednjeročnih makroekonomskih napovedi, proračunsko načrtovanje in analize ekonomske politike
256	C2.9. R1	M	Smernice za izboljšanje udeležbe MSP v postopkih javnega naročanja in njihovega združevanja
259	C2.9. R1-I1	M	Objava neodvisne analize in konkretnih priporočil za izboljšanje upravljanja bremena vseh zaposlenih v ključnih institucijah v sistemu javnih naročil (MINGOR, SAFU, DKOM).
260	C2.9. R2	M	Sprememba zakonodajnega okvira za javna naročila, v skladu s katero je uporaba e-pritožbe obvezen način za vložitev pritožbe
273	C3.1. R2	M	Sprejetje novega zakona o znanstvenih dejavnostih in visokošolskem izobraževanju
275	C3.2. R1	M	Novi zakon o znanosti in visokem šolstvu
281	C3.2. R2	M	Nov pravni okvir, ki ureja zahteve glede kakovosti študijskih programov, doktorskih študij in delovnih pogojev za znanstvene ustanove
284	C3.2. R3	M	Nov zakon o Hrvaški znanstveni fundaciji
294	C4.1. R4	M	Sprejetje zakona o boju proti neprijavljenemu delu in novega delovnega prava
313	C4.3. R3	M	Sprejetje standardov za zdravljenje družinskih pomočnikov
318	C5.1. R1	M	Sprejetje okvira za ocenjevanje uspešnosti zdravstvenega sistema (HSPA)
323	C5.1. R1-I4	M	Posodobitev zdravstvenih storitev v kliničnem centru KBC Split
336	C5.1. R4	M	Sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in Zakona o obveznem zdravstvenem zavarovanju
346	C5.1. R5	M	Izboljšanje in razširitev zdravstvenih storitev na daljavo
349	C5.1. R5-I3	T	Storitve teletransfuzije
353	C6.1. R1-I1	T	Podpisane pogodbe za energetsko prenovo javnih in večstanovanjskih stavb
359	C6.1. R2	M	Sprejetje nacionalnega načrta za razvoj znanj in spretnosti v okviru zelenih delovnih mest, povezanih z energetsko učinkovitostjo in obnovo po potresu
363	C6.1. R3	M	Vzpostavitev in delovanje spletne enotne kontaktne točke za energetsko prenovo in potresno okrepitev
366	C6.1. R4-I1	T	Nabavljene seizmične enote opreme
		Znesek obroka	804 597 701 EUR.

1.4 Četrti obrok (nevračljiva podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

39	C1.2. R1-I1	M	Gradbeno dovoljenje za posodobitev visokonapetostnega omrežja
163	C2.2. R1	M	Spremenjeni zakonodajni okvir za centraliziran sistem izbora v državni upravi, opredelitev potrebnih kvalifikacij javnih uslužbencev in vzpostavitev sodobnega sistema zaposlovanja
166	C2.2. R2	M	Začetek veljavnosti zakonov o plačah v državni upravi in javnih službah ter predpisov o mobilnosti
184	C2.3. R3-I4	M	Informacijski sistem CEZIH
205	C2.3. R4-I2	M	Sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev za izgradnjo pasivne elektronske komunikacijske infrastrukture
217	C2.5. R1	T	Novi programi usposabljanja, uvedeni v okviru programa izobraževanja v pravosodju
218	C2.5. R1	M	Sprejetje sprememb zakonodajnega okvira na področju pravosodja z novim Zakonom o nepravdnem postopku.
219	C2.5. R1	T	Ustanovitev štirih centrov za mediacijo na gospodarskih sodiščih v Zagrebu, Splitu, Osijeku in Reki ter sprejetje sprememb zakona o mediaciji
257	C2.9. R1	M	Sprememba Pravilnika o usposabljanju na področju javnih naročil
267	C3.1. R1	M	Sprejetje modela za financiranje predšolske vzgoje in varstva
276	C3.2. R1-I1	T	Sredstva, dodeljena raziskovalnim projektom na podlagi internih razpisov raziskovalnih organizacij v prvem dvoletnem obdobju izvajanja sporazumov o programih
297	C4.2. R1	M	Sprejetje sprememb Zakona o pokojninskem zavarovanju
316	C4.3. R3-I3	M	Sistem IT za izračun cen za socialne storitve in ponudnike storitev v omrežju
325	C5.1. R1-I6	T	Diagnostični medicinski pripomočki v klinični bolnišnici (KB) Dubrava
327	C5.1. R1-I8	T	Medicinski pripomočki za operativno zdravljenje in zdravljenje bolnikov s farmakoodporno epilepsijo v klinični bolnišnici Dubrava
343	C5.1. R4-I5	T	Diagnostične enote Clinical Hospital Centre (KBC) Merkur
348	C5.1. R5-I2	T	Telekardiološke storitve
		Znesek obroka	402 298 851 EUR.

1.5 Peti obrok (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

8	C1.1.1. R1-I2	M	Digitalizacija testa ocene učinka za MSP z razvojem digitalne platforme za sodelovanje koordinatorjev, spletno usposabljanje in medsebojno komuniciranje
9	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje ukrepov iz novega akcijskega načrta za zmanjšanje nedavčnih in davkom podobnih dajatev
38	C1.2. R1	M	Začetek veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem premoženju, ki zagotavlja pravno podlago za popolno ločitev upravljanja operaterja prenosnega sistema (Plinacro) od dejavnosti proizvodnje in dobave v državni lasti.
55	C1.2. R1-I4	M	Sprejeti načrt za proizvodnjo in uporabo biogoriv v prometu
61	C1.3. R1	T	Vključevanje ponudnikov storitev oskrbe z vodo
64	C1.3. R1-I1	T	Naročila gradenj, sklenjena za infrastrukturne projekte za odpadne vode
70	C1.3. R1-I2	T	Naročila gradenj, oddana za projekte oskrbe z vodo
71	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje
77	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene strukture za zaščito pred poplavami
94	C1.4. R1-I2	T	Vzpostavitev funkcionalnega sistema za uveljavljanje pravic invalidov na področju mobilnosti
127	C1.5. R1-I1	T	Zgrajen in operativen logistični distribucijski center (LDC)
137	C1.5. R3-I3	M	Vzpostavitev informacijskega sistema za sledljivost
139	C1.5. R4-I1	M	Program podpore za opremljanje bank hrane in posrednikov v verigi doniranja hrane
142	C1.6. R1	M	Priprava satelitskega računa za trajnostni turizem Republike Hrvaške
143	C1.6. R1	M	Zakon o turizmu, ki vzpostavlja okvir za spremljanje in razvoj turističnega sektorja
151	C2.1. R1	M	Spremembe Zakona o presoji regulativnega učinka
168	C2.2. R2-I2	T	Vsaj 20 % javnih uslužbencev dela po modelu pametnega dela
169	C2.2. R2-I2	T	Vsaj 60 % javnih uslužbencev, usposobljenih za pametne delovne metode
170	C2.2. R3	M	Vzpostavitev službe za e-ohranjanje
178	C2.3. R2-I1	M	Vzpostavitev centralnega sistema interoperabilnosti
181	C2.3. R3-I2	M	Pilotni projekt o kibernetski varnosti
183	C2.3. R3-I3	M	Vzpostavitev točke „vse na enem mestu“
185	C2.3. R3-I5	T	Elektronski podpis digitalne osebne izkaznice
191	C2.3. R3-I9	M	Vzpostavitev nove platforme za javna naročila in mobilne aplikacije
192	C2.3. R3-I10	M	Digitalna identiteta in sistemi upravljanja človeških virov CES
203	C2.3. R4-I1	M	Sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, podpisani za izvajanje projektov v okviru nacionalnega okvira za razvoj infrastrukture za širokopasovni dostop (ONP)
220	C2.5. R1	M	Sprejeta so bila nova okvirna merila uspešnosti za delo sodnikov in uvedeno dejavno orodje za upravljanje sodnih zadev
234	C2.6. R1	M	Sprejetje etičnega kodeksa za poslance in etičnega kodeksa za uradnike izvršilne oblasti
243	C2.6. R2	M	Ocena učinkov zakona o pravici do dostopa do informacij
254	C2.8. R4	M	Krepitev nadzora finančnega sektorja na podlagi ocene tveganja na področju AML/CFT
258	C2.9. R1	M	Vključitev prilagojenega okvira za stalno usposabljanje uradnikov za javna naročila v okviru projekta ProcurCompeu v sistem obveznega usposabljanja in certificiranja za javna naročila.
268	C3.1. R1	M	Sprejetje predlogov sprememb za celodnevni model poučevanja
288	C4.1. R2	M	Začetek veljavnosti sprememb Zakona o trgu dela
304	C4.3. R1	T	Upravičenci do zajamčene minimalne dajatve
319	C5.1. R1	T	Optimizacija časa za diagnostično zdravljenje - čakalne liste
326	C5.1. R1-I7	T	Novi objekti v Clinical Hospital Centre (KBC) Sestre milosrdnice
337	C5.1. R4	T	Funkcionalna integracija bolnišnic
338	C5.1. R4	T	Skupni postopek za oddajo javnih naročil za zdravstvene ustanove
347	C5.1. R5-I1	T	Digitalizirane, integrirane operativne hale (Firule in Križine) in robotski sistem na lokaciji Firule, nameščeni in funkcionalni
350	C5.1. R5-I4	T	Upravljanje kliničnega centra za klinične bolnišnice (KBC) Sestre milosrdnice, opremljeno z robotsko kirurgijo
369	C6.1. R5	T	Sprejetje strategij za zeleno prenovo mest
371	C6.1. R6	M	Uspešno zaključen pilotni projekt za sistematično upravljanje z energijo, katerega cilj je preskusiti nov model financiranja prenove energetske učinkovitosti
		Znesek obroka	804 597 701 EUR.

1.6 šesti obrok (nevračljiva podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

40	C1.2. R1-I1	T	Nadgradnja podzemnih kablov, ki povezujejo 6 otokov s celinskim omrežjem
119	C1.4. R5-I2	T	Preverjanje prototipov popolnoma avtonomnih in električnih vozil ter ustrezno preskušanje
120	C1.4. R5-I2	M	Nova zakonodaja o avtonomni vožnji
167	C2.2. R2-I1	T	Sistem upravljanja človeških virov, register javnih uslužbencev in centralizirani plačilni sistem (RegZap - Cop) je dopolnjen z devetimi novimi funkcijami, ki digitalizirajo vse povezane postopke, kar bo poenostavilo in pospešilo spreminjanje plačnega sistema.
171	C2.2. R3	M	Vzpostavitev nacionalnega arhivskega informacijskega sistema
182	C2.3. R3-I2	M	Javna kampanja za preprečevanje kibernetske varnosti
208	C2.4. R2	M	Nov pravni okvir za podjetja v državni lasti, ki vključuje priporočila OECD.
228	C2.5. R1-I5	T	Novo obnovljene stavbe sodišč, ki so v skladu s Tehničnim predpisom o racionalni rabi energije in toplotni zaščiti stavb
235	C2.6. R1	T	Povečati proračun za zaposlene v protikorupcijskih organih v pravosodnem sistemu.
236	C2.6. R1	T	Povečati proračun za nakup orodij in opreme IT s strani pravosodnih organov za preiskovanje korupcije in kaznivih dejanj organiziranega kriminala
241	C2.6. R1-I3	M	Izboljšani informacijski sistemi za prijavo premoženjskega stanja za državne uradnike in sodne uradnike
244	C2.6. R3	M	Uporaba priporočil OECD o korporativnem upravljanju v zvezi z večinskim lastništvom lokalnih in regionalnih enot
246	C2.6. R4	T	Usposabljanje sodnikov o obvladovanju korupcijskega tveganja pri javnih naročilih in sodnem varstvu v postopkih javnega naročanja
263	C2.9. R3	M	Programi in dejavnosti, namenjeni oblikovanju in upravljanju inovativnih javnih naročil
298	C4.2. R1	M	Sprejetje sklepov o sprejetju poročila o analizah stroškovne učinkovitosti naložb obveznih pokojninskih skladov v podjetja v državni lasti.
		Znesek obroka	402298851 EUR

1.7 Sedmi obrok (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

3	C1.1.1. R1-I1	M	Nadgradnja sistemov START
4	C1.1.1. R1-I1	T	Vzpostavitev fizičnih točk dostopa do platforme START
5	C1.1.1. R1-I1	M	Ciljno usmerjeni postopki za digitalizacijo MINGOR na podlagi zakona Republike Hrvaške o strateških naložbenih projektih, zakona o spodbujanju naložb in zakona o državni pomoči za raziskovalne in razvojne projekte ter nadaljnje digitalizacije in mreženja sistema JRPI
10	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje prvega sklopa ukrepov, določenih v novem/petem akcijskem načrtu za zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike
12	C1.1.1. R2	T	Poenostavitev ali odprava vsaj 50 regulativnih zahtev za poklicne storitve
13	C1.1.1. R3	M	Vzpostavitev strateškega okvira za spodbujanje zasebnih naložb
15	C1.1.1. R4-I1	T	Dodelitev nepovratnih sredstev MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo za naložbe, usmerjene v okolju prijazne dejavnosti
28	C1.1.2. R1	M	Sprememba in dopolnitev pravnega okvira za raziskave in pristanišča; davčne spodbude
32	C1.1.2. R2-I5	T	Podpora projektom za komercializacijo inovacij
41	C1.2. R1-I1	T	Dokončana nadgradnja visokonapetostnega omrežja (220/110 kV)
42	C1.2. R1-I1	T	Dodatnih 1500 MW zmogljivosti OVE, priključenih na omrežje.
43	C1.2. R1-I1	T	Število novih odjemalcev, priključenih na pametno omrežje
47	C1.2. R1-I2	T	Podpisane pogodbe za raziskovanje geotermalnega potenciala na področju daljinskega ogrevanja
56	C1.2. R1-I4	M	Gradbeno dovoljenje za gradnjo biorafinerij in pilotne naložbe v zajemanje in geološko shranjevanje ogljika (CCS)
78	C1.3. R1-I3	T	Obnovljeni vodotoki
85	C1.3. R2-I1	T	Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, poslanih v odstranjevanje (41 %)
96	C1.4. R1-I4	M	Vzpostavitev dobro delujočega sistema za nadzor poročanja za cestni potniški in tovorni promet
97	C1.4. R1-I5	M	Razvoj sistema spremljanja cestnega prevoza nevarnega blaga (e-ADR)
100	C1.4. R2	M	Reorganizacija železniških družb in vodenje poslov
107	C1.4. R2-I6	T	Dva prototipa proizvedenih baterijskih vlakov in začetek preskusov delovanja
108	C1.4. R2-I7	M	Nadgradnja in delovanje sistemov za izdajo vozovnic na vozilu
118	C1.4. R5-I1	T	Uvedba popolnoma elektrificiranega in zelenega sistema zemeljske oskrbe zrakoplovov na letališču Zadar
148	C1.6. R1-I3	M	Izobraževalni programi za krepitev znanja in spretnosti na področju turizma
154	C2.1. R1-I2	T	Moduli usposabljanja za strateško načrtovanje in oceno regulativnega učinka na nacionalni, regionalni in lokalni ravni
164	C2.2. R1-I1	T	100 % vseh na novo zaposlenih stalnih javnih uslužbencev v vladnih organih je zaposlenih izključno prek novega centraliziranega, digitaliziranega in standardiziranega sistema za izbor in zaposlovanje, ki je na voljo prek novo razvite platforme IT.
186	C2.3. R3-I6	M	Vzpostavitev omrežja državne informacijske infrastrukture (DII)
188	C2.3. R3-I7	T	Digitalni prostorski načrti
190	C2.3. R3-I8	T	Digitalne e-javne storitve, vključene v novo mobilno platformo
199	C2.3. R3-I14	M	Sistem za e-račune in spletno računovodstvo DDV
212	C2.4. R5	M	Razvoj informacijskega sistema in metodologije za zmanjšanje premoženjskih portfeljev v državni lasti ter hitrejšo in učinkovitejšo aktivacijo neporabljenih državnih sredstev
224	C2.5. R1-I1	M	Nadgrajeni sistem eSpis z novimi funkcijami in novo arhitekturo, integriranimi v Centru skupnih storitev (CDU)
226	C2.5. R1-I3	M	Nadgrajeni sistem eSpis z novimi funkcijami in novo arhitekturo, integriranimi v Centru skupnih storitev (CDU)
252	C2.8. R2	T	Okrepitev nadzora z rednimi srečanji medinstitucionalne delovne skupine za nadzor
277	C3.2. R1-I1	T	Delež univerz ali raziskovalnih inštitutov, ki so podpisali sporazume o programih
289	C4.1. R2	M	Boljša kakovost podpore za ranljive skupine
305	C4.3. R1	M	Sprejetje normativnega pravila o funkcionalno povezanih socialnih prejemkih
308	C4.3. R1-I2	M	Digitalna dostopnost informacij o prejemkih socialne zaščite na nacionalni ravni
314	C4.3. R3-I1	T	Krepitev človeških zmogljivosti za zagotavljanje storitev v skupnosti
315	C4.3. R3-I2	T	Enotni informacijski sistem (informacijski sistem SocSkrb)
320	C5.1. R1-I1	T	Dostop do lekarniške oskrbe in zdravil
339	C5.1. R4-I1	T	Centralno upravljanje parenteralnih pripravkov v 8 bolnišnicah
344	C5.1. R4-I5	T	Spremljanje rezultatov zdravljenja nebolnišničnih kroničnih bolnikov v javnih lekarnah
345	C5.1. R4-I6	M	Obrat za ravnanje z medicinskimi odpadki v kliničnih bolnišnicah (KBC) Zagreb
		Znesek obroka	804 597 701 EUR.

1.8 Osebna namestitev (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

30	C1.1.2. R2-I3	T	Dodelitev podpore za spodbujanje rasti zagonskih podjetij v sektorjih visoke tehnologije in znanja
51	C1.2. R1-I3	T	Nameščene nove zmogljivosti za proizvodnjo vodika
133	C1.5. R2-I2	T	Nadgradnja operativnega informacijskega sistema za spremljanje kmetijskih zemljišč in vzpostavitev 90 stalnih postaj za spremljanje stanja kmetijskih zemljišč
175	C2.2. R4-I1	M	Podporni mehanizem za prostovoljne funkcionalne in dejanske povezave ter vzpostavitev celovitega podpornega sistema za funkcionalno in učinkovito povezovanje enot
239	C2.6. R1-I1	M	Ocena učinkov nacionalne informacijske kampanje proti korupciji
242	C2.6. R1-I4	T	Nadgradnja in pametna digitalizacija 4 regionalnih centrov nacionalnega policijskega urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (PN USKOK)
278	C3.2. R1-I1	T	Zaključeni raziskovalni projekti na področju „Zeleni“ s strani znanstvenih organizacij, ki so podpisale nove sporazume o programu
279	C3.2. R1-I1	T	Sredstva, dodeljena raziskovalnim projektom na podlagi internih razpisov raziskovalnih organizacij
282	C3.2. R2-I1	T	Nepovratna sredstva, dodeljena na podlagi programskega okvira za povečanje razpoložljivosti in zaposljivosti diplomantov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike/IKT ter izboljšanje njihove mobilnosti za nacionalno in mednarodno sodelovanje
290	C4.1. R2	T	Boljša kakovost podpore za vsaj 5 000 ljudi iz ranljivih skupin
295	C4.1. R4	T	Povečanje razmerja med minimalno plačo in povprečno bruto plačo v letu 2024 na 50 % v
299	C4.2. R1	T	Povečanje skupnih pokojninskih prihodkov upravičencev v okviru na novo opredeljene oblike družinske pokojnine za 10 % do 15 % (najmanj 10 %).
321	C5.1. R1-I2	T	Zagotavljanje mobilnega primarnega zdravstvenega varstva
342	C5.1. R4-I4	T	Sistem za spremljanje pomanjkanja zdravil na podlagi tehnologije blokovne verige
365	C6.1. R4	T	Seizmični podatki, vključeni v 10 strokovnih baz za prostorske načrte enot lokalne uprave
		Znesek obroka	402 298 851 EUR.

1.9 Deveta instalacija (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

11	C1.1.1. R1-I2	T	Izvajanje drugega sklopa ukrepov, določenih v novem/petem akcijskem načrtu, za nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike
29	C1.1.2. R2-I2	T	Podpora MSP pri nadgradnji upravljavskih zmogljivosti
35	C1.1.2. R4-I1	T	Vzpostavitev evropskih vozlišč za digitalne inovacije (EDIH)
48	C1.2. R1-I2	M	Javno dostopni rezultati geotermalnega potenciala daljinskega ogrevanja
65	C1.3. R1-I1	T	Zgrajene in delujoče čistilne naprave odpadnih voda
66	C1.3. R1-I1	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno kanalizacijsko omrežje
72	C1.3. R1-I2	T	Zgrajeno ali obnovljeno javno vodovodno omrežje
79	C1.3. R1-I3	T	Zgrajene strukture za zaščito pred poplavami
86	C1.3. R2-I1	T	Zgrajeni objekti za sortiranje
87	C1.3. R2-I1	T	Zgrajeni objekti za ločeno obdelavo zbranih bioloških odpadkov
88	C1.3. R2-I1	T	Funkcionalno nepremično/mobilno mesto za sortiranje odpadkov
93	C1.4. R1-I1	M	Novi elektronski cestninski sistem
102	C1.4. R2-I2	T	Obnova treh postaj na odseku Oštarije - Knin - Split
103	C1.4. R2-I2	M	Signalne naprave na vozilu in operativne signalne naprave na odseku Oštarije - Knin - Split
104	C1.4. R2-I3	T	Odpravljenih je bilo pet ozkih grl na odsekih s trenutno omejitvijo hitrosti vožnje 60 km/h.
105	C1.4. R2-I4	T	Dvotirna železniška proga Zagreb Kustošija-ZG Zapadni kolodvor - Zagreb Glavni kolodvor za dolžino 3,4 km obnovljenega in posodobljenega
112	C1.4. R3-I1	T	Posodobljena/rekonstruirana 2 morska pristanišča, odprta za javni promet
116	C1.4. R4-I1	T	70 avtobusov na alternativna goriva (električnih in vodikovih), ki so bili nabavljeni in dani v uporabo
117	C1.4. R4-I2	T	30 tramvajev za javni prevoz
121	C1.4. R5-I2	T	Dodelitev podpore za raziskave in razvoj novega ekosistemskega projekta mobilnosti v mestih
122	C1.4. R5-I2	M	Popolnoma avtonomna in električna vozila, prilagojena potrebam invalidnih potnikov, in specializirana infrastruktura
135	C1.5. R3-I1	T	Digitalizacija vsaj 30 javnih storitev v kmetijstvu, navedenih v akcijskem načrtu za digitalno preobrazbo javnih kmetijskih storitev
136	C1.5. R3-I2	M	Vzpostavitev pametne kmetijske platforme
145	C1.6. R1-I1	T	Polna dodelitev proračunskih sredstev na javni razpis za izgradnjo in prilagoditev javne turistične infrastrukture v skladu z merili za upravičenost
147	C1.6. R1-I2	T	Popolna dodelitev sredstev za krepitev trajnosti ter spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda turističnih podjetnikov
149	C1.6. R1-I3	T	Izobraženi študenti v izobraževalnih programih za krepitev znanja in spretnosti v turizmu, vključno z digitalnimi spretnostmi za vladne in javne uslužbence v turističnem sistemu, brezposelne in izobraževanje delodajalcev
152	C2.1. R1	T	Zmanjšanje upravnega bremena, ki neposredno vpliva na državljane, z digitalizacijo in poenostavitvijo postopkov
153	C2.1. R1-I1	T	Digitalizacija vseh poslovnih procesov, kartiranje na področju strateškega načrtovanja in ocene regulativnega učinka
155	C2.1. R1-I2	T	Usposabljanje uradnikov, povezanih s sistemom strateškega načrtovanja in izvajanja regulativnih učinkov na nacionalni in regionalni ravni
162	C2.1. R2-I1	T	Priprava tehnične dokumentacije projekta za projekte zelenega in digitalnega prehoda
187	C2.3. R3-I6	T	Novi uporabniki omrežja državne informacijske infrastrukture (DII)
189	C2.3. R3-I7	M	Nadgradnja informacijskega sistema prostorskih načrtov
200	C2.3. R3-I15	T	Nova orodja v informacijskem sistemu za turizem
230	C2.5. R1-I6	M	Nadgradnja in optimizacija infrastruktur IKT v vseh sodnih organih
237	C2.6. R1	M	Vzpostavitev informacijskega sistema za spremljanje izvajanja nacionalnih protikorupcijskih ukrepov
240	C2.6. R1-I2	M	Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje etične infrastrukture javnih uslužbencev
255	C2.8. R4	T	Povečanje nadzornih dejavnosti na kraju samem na podlagi ugotovljenih tveganj pranja denarja in financiranja terorizma.
264	C2.9. R3	T	Usposabljanje uradnikov za javna naročila o inovativnih postopkih javnega naročanja
280	C3.2. R1-I2	T	Reorganizacija visokošolskih ustanov in znanstvenih inštitutov
285	C3.2. R3-I1	T	Nepovratna sredstva, dodeljena v okviru „pilotnega programa“, ki podpira vzpostavitev prenovljenega okvira R & R & I.
287	C4.1. R1	T	Število upravičencev do novih ukrepov aktivne politike zaposlovanja
300	C4.2. R1	M	Sprejetje sprememb Zakona o pokojninskem zavarovanju
306	C4.3. R1	T	Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih
307	C4.3. R1-I1	T	Dostop lokalnih vladnih enot do podatkov o socialnih prejemkih za vsakega posameznega upravičenca
310	C4.3. R2	T	Zaposlovanje strokovnjakov za socialno mentorstvo
311	C4.3. R2-I1	T	Storitve socialnega mentorstva za upravičence
324	C5.1. R1-I5	T	Stavba centralnega operativnega bloka s spremljajočo vsebino splošne bolnišnice Varaždin
329	C5.1. R2	M	Izboljšanje in uskladitev kakovosti zdravstvenega varstva z razvojem kliničnih e-smernic
331	C5.1. R2-I1	T	Izboljšanje kakovosti onkološke radioterapije
332	C5.1. R2-I2	T	Enotna informacijska platforma za povezovanje, spremljanje in optimalno zdravljenje onkoloških bolnikov
334	C5.1. R3-I1	T	Specialistično medicinsko usposabljanje na osnovni osnovni ravni zdravstvenega varstva
335	C5.1. R3-I2	T	Specialistično usposabljanje za medicinske sestre na področju urgentne medicine
340	C5.1. R4-I2	T	Sistem enotne terapije za trdne oblike zdravil v 40 hrvaških bolnišnicah
372	C6.1. R6	M	Sprejetje smernic za uporabo modela za spremljanje porabe energije v večstanovanjskih stavbah
		Znesek obroka	517 241 379 EUR.

1.10 Desetletni obrok (nepovratna podpora):

številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

17	C1.1.1. R4-I2	T	Posojila/subvencije obrestne mere za mikro, mala in srednja podjetja
18	C1.1.1. R4-I2	T	Posojila/subvencije obrestne mere za mikro, mala in srednja podjetja
20	C1.1.1. R4-I3	T	Število podprtih projektov za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velika podjetja
22	C1.1.1. R4-I4	T	Krediti, odobreni za projekte javnega sektorja
24	C1.1.1. R5-I1	T	Naložbe v lastniške instrumente in instrumente navideznega lastniškega kapitala
26	C1.1.1. R6-I1	T	Naložbe v preobrazbo in konkurenčnost kulturnih in ustvarjalnih industrij
27	C1.1.1. R6-I2	M	Vzpostavitev sistema za preverjanje dejstev
31	C1.1.2. R2-I4	T	Podpiranje rasti zagonskih podjetij z vzpostavitvijo programa pospeševalca.
33	C1.1.2. R3-I2	T	Nepovratna sredstva v obliki bonov
34	C1.1.2. R3-I3	T	Nepovratna sredstva za digitalno preobrazbo hrvaških MSP
44	C1.2. R1-I1	T	Dokončana nadgradnja visokonapetostnega omrežja (220/110 kV)
52	C1.2. R1-I3	M	Objavljen javni razpis za dodatno zmogljivost vodika
53	C1.2. R1-I3	T	Zgrajenih je bilo najmanj 6 polnilnih postaj za vodik za avtomobile, avtobuse in težka vozila.
54	C1.2. R1-I3	M	Pilotna naložba za zajemanje in geološko shranjevanje ogljikovega dioksida je končana in v celoti operativna z zmogljivostjo 190 000 ton CO2/leto
57	C1.2. R1-I4	T	Zgrajena in delujoča biorafinerija
58	C1.2. R1-I4	T	Pilotna naložba v zajemanje in geološko shranjevanje ogljika (CCS) se zaključi in v celoti deluje z zmogljivostjo 52 000 ton CO2 na leto.
62	C1.3. R1	T	Zmanjšanje izgub v javnih sistemih oskrbe z vodo
67	C1.3. R1-I1	T	Prebivalci, deležni boljšega dostopa do izboljšanega sistema za čiščenje odpadne vode
73	C1.3. R1-I2	T	Prebivalstvo z izboljšanim dostopom do oskrbe z vodo
80	C1.3. R1-I3	T	Prebivalci, za katere veljajo izboljšani ukrepi za zaščito pred poplavami
89	C1.3. R2-I1	T	Zmanjšanje deleža komunalnih odpadkov, poslanih v odstranjevanje (30 %)
90	C1.3. R2-I2	T	Sanacija zaprtih odlagališč
95	C1.4. R1-I3	M	Vzpostavitev dobro delujočega nacionalnega sistema za elektronsko shranjevanje in izmenjavo podatkov o cestnem prometu (NSCP)
101	C1.4. R2-I1	T	Elektrificirani dvojni tiri, zgrajeni in obnovljeni na odseku Dugo Selo-Novska, pododdelek Kutina-Novska
106	C1.4. R2-I5	T	Zavorne ploščice, zamenjane na 2 000 tovornih vagonih, da se zmanjša hrup
113	C1.4. R3-I2	T	Ladje na alternativna goriva, ki uporabljajo električni sončni pogon
115	C1.4. R3-I4	T	Trije občinski privezi, zgrajeni za prevzem odpadkov s plovil
123	C1.4. R5-I2	T	50 000 bonov za potovanja s popolnoma avtonomnim vozilom, brezplačno dodeljenih invalidom, ki so veljavni vsaj pet let po izdaji
124	C1.4. R5-I3	T	Sofinanciran nakup 2 000 cestnih vozil na alternativni pogon (električnih ali vodikovih)
125	C1.4. R5-I3	T	Sofinancirana gradnja 1 300 električnih polnilnic
128	C1.5. R1-I1	T	Zgrajeni in delujoči vsaj trije logistični distribucijski centri
129	C1.5. R1-I2	T	Usposabljanje za organizacije proizvajalcev
130	C1.5. R1-I2	T	Sistem za označevanje sadja in zelenjave
132	C1.5. R2-I1	T	18000 ha konsolidiranih kmetijskih zemljišč
172	C2.2. R3-I1	T	Oblikovanje sklopa 60 javno dostopnih baz konservatorij za najbolj zapletene kulturne in zgodovinske znamenitosti z veliko spomeniško vrednostjo
173	C2.2. R3-I2	T	600 ustvarjalcev dokumentov uporablja informacijski sistem za arhiviranje
180	C2.3. R3-I1	T	Povečanje števila uporabnikov v Centru skupnih storitev
193	C2.3. R3-I10	M	Zaključek digitalizacije CES
194	C2.3. R3-I11	M	Nadgrajeni informacijski sistem hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (HZMO)
196	C2.3. R3-I12	T	Število strani v novem digitalnem arhivu
197	C2.3. R3-I13	M	Novi informacijski sistem davčne uprave
198	C2.3. R3-I13	T	Odstotek postopkov določanja in pobiranja davkov, ki se digitalno izvajajo prek novega sistema
201	C2.3. R3-I16	T	Novi moduli aplikacij za sistem IT za šport
204	C2.3. R4-I1	T	Širokopasovni dostop za gospodinjstva na belih lisah NGA
206	C2.3. R4-I2	T	Prebivalstvo z dostopom do 5G
209	C2.4. R3	T	Načrt usposabljanja resornih ministrstev in osrednjih koordinacijskih enot za dejavnosti korporativnega upravljanja
210	C2.4. R4	T	Realizacija prodaje 90 podjetij v državni lasti, ki niso posebej zanimiva za Republiko Hrvaško in jih upravlja CERP
211	C2.4. R4	T	Realizacijo prodaje 20 podjetij v državni lasti v portfelju CERP, ki trenutno niso na voljo za prodajo.
213	C2.4. R5	T	Povečanje komercializacije, racionalizacije in aktivacije državne lastnine
221	C2.5. R1	T	Skrajšanje trajanja pravdnih in gospodarskih zadev
222	C2.5. R1	T	Zmanjšanje skupnega števila vseh nerešenih zadev
223	C2.5. R1	T	Zmanjšanje deleža zadev, starejših od 3 let, v skupnih zaostankih
225	C2.5. R1-I2	T	60 % podatkov iz zemljiške knjige in katastrskih podatkov, katerih končni cilj je dokončanje do 100 %
227	C2.5. R1-I4	T	Pridobil dovoljenje za uporabo na novo zgrajene stavbe na pravosodnem trgu v Zagrebu kot predpogoj za preselitev gospodarskih in upravnih sodišč, centra za mediacijo in pravosodne akademije.
238	C2.6. R1	T	Skrajšanje povprečnega trajanja sodnih postopkov za kazniva dejanja korupcije in organiziranega kriminala
245	C2.6. R3	M	Ocena učinkov izvajanja protikorupcijskega programa za obdobje 2021-2022 za podjetja v večinski lasti lokalne vlade in enot regionalne vlade
261	C2.9. R2	T	Skrajšanje povprečnih rokov za obravnavo pritožb in odločb na 28 dni od datuma prejema pritožbe
262	C2.9. R2	T	Skrajšanje povprečnih rokov na 14 dni od datuma vložitve pritožbe
269	C3.1. R1	T	Vključenost v predšolsko vzgojo in varstvo
270	C3.1. R1-I1	T	Število mest, zgrajenih v predšolski vzgoji in varstvu
271	C3.1. R1-I2	T	Odstotek učencev, ki obiskujejo osnovne enoizmenske šole
272	C3.1. R1-I3	T	Vpis v splošne srednješolske izobraževalne programe
274	C3.1. R2-I1	T	Delež javnih visokošolskih ustanov, opremljenih z digitalno infrastrukturo
283	C3.2. R2-I2	T	Infrastrukturni projekti za uporabne in usmerjene raziskave
292	C4.1. R3-I1	T	Uporaba bonov za izobraževanje
296	C4.1. R4	T	Zmanjšanje deleža pogodb za določen čas na 17 %
301	C4.2. R1	T	Povišanje minimalne pokojnine za 3 %
317	C4.3. R3-I4	T	Izgradnja centrov za institucionalno oskrbo starejših, oskrbo na domu in oskrbo skupnosti
322	C5.1. R1-I3	T	Nova stavba v kompleksu klinike za infekciozno bolezen dr. Fran Mihaljević
328	C5.1. R1-I9	T	Razvojni projekt Clinical Hospital Centre (KBC) Zagreb
330	C5.1. R2	T	Optimizacija časa za radiološko zdravljenje - čakalne dobe
341	C5.1. R4-I3	T	Spremljanje zdravila v bolnišničnem sistemu od lekarne do bolnika
354	C6.1. R1-I1	T	Energetska prenova večstanovanjskih stavb
355	C6.1. R1-I1	T	Energetska prenova javnih stavb
356	C6.1. R1-I2	T	Energija in popotresna prenova večstanovanjskih stavb, poškodovanih zaradi potresa
357	C6.1. R1-I2	T	Energija in popotresna prenova javnih stavb, poškodovanih zaradi potresov
358	C6.1. R1-I3	T	Energetska prenova stavb s statusom kulturne dobrine
360	C6.1. R2	T	Zaključen program usposabljanja in izobraževanja odraslih za obnovo po potresu in energetsko prenovo
361	C6.1. R2	T	Zaključene strokovne študije in izobraževalni programi na področju trajnostnega urbanega razvoja in obnove kulturne dediščine
364	C6.1. R3	T	Zaključeno usposabljanje za javne uslužbence za zagotavljanje storitev „vse na enem mestu“ za energetsko učinkovitost in obnovo po potresu
367	C6.1. R4-I1	M	Zaposlovanje in usposabljanje strokovnjakov za seizmološke raziskave
370	C6.1. R5	T	Izvajanje pilotnega projekta, opredeljenega s strategijami za zeleno prenovo mest in povezanega z nacionalnimi programi za zeleno infrastrukturo ter krožno upravljanje vesolja in stavb
		Znesek obroka	548 304 709 EUR.

ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost