Podukrep se zaključi do 31. marca 2023.

A.1.3.2 Podukrep 2: Posodobitev strokovnih centrov za skupino nalezljivih bolezni

Cilj tega podukrepa je posodobiti in razširiti centre odličnosti grozda nalezljivih bolezni v petih bolnišnicah v večjih mestih, vključno z Vilni, Kaunasom, Klaipeno, Siauliaijem in Panevezysom, ki se prilagajajo na izredne in krizne razmere. Naložbe vključujejo obnovo, prilagoditev stavb, obnovo in prenovo prostorov ter nabavo medicinske in laboratorijske opreme, da se zagotovijo cenovno dostopne, visokokakovostne in varne diagnostične storitve in storitve zdravljenja za nalezljive bolezni. Naložbe v bolnišnično infrastrukturo na splošno prispevajo k reorganizaciji storitev reševanja, da se zagotovi potrebna in pravočasna zdravniška pomoč prebivalstvu. Zagotavlja tudi zmogljivosti za zdravljenje nalezljivih bolezni, ne da bi se povečalo skupno število postelj za zdravljenje in dolgotrajno oskrbo na nacionalni ravni.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

A.1.3.3 Podukrep 3: Posodobitev oddelkov za nujno pomoč in enot za oživljanje v regionalnih bolnišnicah

Cilj tega podukrepa je posodobiti enote za nujno medicinsko pomoč, oživljanje in intenzivno nego v sedmih bolnišnicah/trauma centrih v Vilni, Kaunasu, Alytusu, Marijampoleju, Uteni, Telsiaju in Tauragem. Naložbe vključujejo obnovo in posodobitev enot nujne medicinske pomoči ter zagotavljanje potrebne medicinske opreme.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

A.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
1	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.1 Zakonodajni okvir, ki ureja organizacijo, upravljanje in zagotavljanje storitev reševalnih vozil	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o nujnih zdravstvenih storitvah in s tem povezane zakonodaje	Zakonodaja je začela veljati	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Organizacija, upravljanje in zagotavljanje storitev reševalnega prevoza urejata zakon o nujnih zdravstvenih storitvah in z njim povezana zakonodaja , kot so zakon o zdravstvenih ustanovah, zakon o centru za odzivanje v izrednih razmerah, sekundarna zakonodaja, ki določa zahteve za opravljanje storitev reševalnih vozil, plačilni postopki) .
2	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.2 Razvoj digitalnega zdravstvenega sistema, ki omogoča sekundarno uporabo zdravstvenih podatkov	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki ureja sekundarno uporabo zdravstvenih podatkov	Zakonodaja je začela veljati	n. r.	n. r.	n. r.	Q3	2022	Zakonodaja o sekundarni uporabi zdravstvenih podatkov in izvedbene določbe o postopkih za izdajo dovoljenj za sekundarno uporabo podatkov, pripravi zdravstvenih podatkov za sekundarno uporabo, povračilu stroškov zagotavljanja zdravstvenih podatkov s strani kontrolorjev zdravstvenih podatkov instituciji, ki jo pooblasti vlada, (i) ustvarja pogoje za učinkovito in varno sekundarno uporabo zdravstvenih podatkov za namene javnega interesa (raziskave, eksperimentalni razvoj in inovacije, izobraževanje in usposabljanje, upravljanje znanja na področju zdravja, oblikovanje zdravstvene politike, statistika), (ii) zagotavlja trajnostni razvoj digitalnih zdravstvenih podatkov in (iii) urediti organizacijske in tehnične ukrepe, potrebne za usklajeno, usklajeno in visokokakovostno sekundarno uporabo podatkov, hkrati pa zagotoviti varstvo osebnih podatkov.
3	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.3 Akcijski načrt za razvoj družinske medicine za obdobje 2016–2025	mejnik	Sprejetje posodobljenega akcijskega načrta za razvoj družinske medicine za obdobje 2016–2025	Sprejetje akcijskega načrta za razvoj družinske medicine na Ministrstvu za zdravje	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2022	Ministrstvo za zdravje pripravi in odobri akcijski načrt za razvoj družinske medicine za obdobje 2016–2025. V akcijskem načrtu so opredeljene funkcije družinskega zdravnika, ki niso neposredno povezane z zagotavljanjem zdravstvenih storitev; ter prerazporeditev odgovornosti med splošne zdravnike in druge člane zdravstvene ekipe (medicinske sestre, babice, asistente zdravstvene nege, strokovnjake za življenjski slog, socialne delavce ali fizioterapevte).
4	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.4 Vzpostavitev osnovnega modela zagotavljanja javnih zdravstvenih storitev	mejnik	Začetek veljavnosti osnovnega modela zagotavljanja javnih zdravstvenih storitev, ki vzpostavlja enake pogoje za prejemanje potrebnih in visokokakovostnih storitev za vse skupine v družbi, zlasti ranljive in socialno izključene	Zakonodaja je začela veljati	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2023	Osnovni model izvajanja javnih zdravstvenih storitev določa osnovni seznam javnih zdravstvenih storitev, vključno s spodbujanjem zdravja in preprečevanjem bolezni, merili kakovosti, mehanizmom spremljanja storitev ter zdravstvenimi storitvami za ciljne skupine, zlasti ranljive in socialno izključene. Potrebne in visokokakovostne storitve se v vseh občinah zagotavljajo na enak način.
5	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.5 Izboljšanje delovnih pogojev in poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o izboljšanju delovnih pogojev in poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev	Zakonodaja je začela veljati	n. r.	n. r.	n. r.	Q2	2023	Zakonodaja za izboljšanje delovnih pogojev in poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev vključuje določbe o regulaciji plač, delovni obremenitvi, ukrepih za izboljšanje psiho-čustvenega stanja zdravnikov in mehanizmu za usposabljanje zdravstvenih delavcev na delovnem mestu.
6	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.6 Vzpostavitev mreže ustanov za osebno zdravstveno varstvo na podlagi modela regionalnega sodelovanja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o vzpostavitvi in ureditvi mreže ustanov za osebno zdravstveno varstvo na podlagi modela centrov odličnosti in regionalnega sodelovanja	Zakonodaja je začela veljati	n. r.	n. r.	n. r.	Q3	2023	Zakonodaja, ki ureja mrežo ustanov za osebno zdravstveno varstvo na podlagi modela centrov odličnosti in regionalnega sodelovanja, določa načela in merila za oblikovanje mreže ustanov za osebno zdravstveno varstvo ter mehanizem za sodelovanje med zavodi za osebno zdravstveno varstvo in centri odličnosti.
7	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.7 Ustanovitev centra za napredno zdravljenje	mejnik	Ustanovitev centra za napredno zdravljenje	Ustanovitev centra za napredno zdravljenje	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2024	Ustanovitev centra za napredno zdravljenje omogoča pripravo zdravil za napredno zdravljenje in zagotavlja zagotavljanje storitev inovativne celične terapije za prebivalstvo po vsej državi. Infrastrukturna in gradbena dela centrov za napredno zdravljenje se zaključijo, kupijo in namestijo medicinsko/laboratorijsko opremo, opremo IT in pohištvo, izvajajo metodološke smernice, zaključijo usposabljanje za strokovni razvoj in pridobijo potrebna operativna dovoljenja.
8	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.8 Oblikovanje reprezentativne zbirke referenčnih podatkov o genomih v okviru zdravstvenega projekta „Genome Europe“	cilj	Število preskusov zaporedja, izvedenih za celoten človeški genom	n. r.	število	0	750	Q2	2025	Število opravljenih preskusov zaporedja, opravljenih za sodelovanje pri izvajanju čezmejnega projekta EU „Genome Europe“, je vsaj 750. Litovske institucije, ki sodelujejo pri projektu, so opremljene z laboratorijsko in računalniško opremo, potrebno za razvoj nacionalnih genomskih referenčnih podatkov. Vzpostavi se trajnostna enotna nacionalna infrastruktura za genomsko medicino. Cilj je povezan s sprejetjem pravnega okvira za raziskave genoma in izmenjavo teh informacij z državami EU.
9	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.8 Oblikovanje reprezentativne zbirke referenčnih podatkov o genomih v okviru zdravstvenega projekta „Genome Europe“	cilj	Število preskusov zaporedja, izvedenih za celoten človeški genom	n. r.	število	750	1570	Q1	2026	Število opravljenih preskusov zaporedja, opravljenih za sodelovanje pri izvajanju čezmejnega projekta EU „Genome Europe“, je vsaj 1570. Litovske institucije, ki sodelujejo pri projektu, so opremljene z laboratorijsko in računalniško opremo, potrebno za razvoj nacionalnih genomskih referenčnih podatkov. Vzpostavi se trajnostna enotna nacionalna infrastruktura za genomsko medicino. Cilj je povezan s sprejetjem pravnega okvira za raziskave genoma in izmenjavo teh informacij z državami EU.
10	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.9 Vzpostavitev strokovne platforme zdravstvenih delavcev	mejnik	Vzpostavitev strokovne platforme za zdravstvene delavce	Vzpostavitev strokovne platforme zdravstvenih delavcev	n. r.	n. r.	n. r.	Q4	2023	Vzpostavi se strokovna platforma za zdravstvene delavce, ki vključuje načine za opredelitev, spremljanje, načrtovanje in upravljanje zdravstvenih delavcev, kot so zdravniki, medicinske sestre, javno zdravje, razvoj spretnosti farmacevtov ( preusposabljanje in izpopolnjevanje) . Platforma hrani evidence o licencah zdravstvenih delavcev in je povezana z registrom dovoljenj za zdravstveno varstvo in farmacevtske poklicne prakse. Zdravstvene ustanove spremljajo in načrtujejo strokovni razvoj specialistov, spremljajo izpopolnjevanje in prekvalificiranje specialistov nacionalnih ponudnikov zdravstvenih storitev in javnih zdravstvenih ustanov.
11	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.10 Razvoj modela ocenjevanja kakovosti zdravstvenega varstva	cilj	Delež zdravstvenih ustanov, vključenih v razstavno ploščo litovskega nacionalnega zdravstvenega sistema na podlagi sklopa kazalnikov uspešnosti		% (odstotek)	0	100	Q2	2024	Delež zdravstvenih ustanov, vključenih v prikazovalno ploščo zdravstvenega sistema, ki temelji na nizu kazalnikov uspešnosti, spremljata ministrstvo za zdravje in državna agencija za zdravstveno akreditacijo pod okriljem Ministrstva za zdravje. Vzpostavi se informacijsko orodje za spremljanje kakovosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo na nacionalni, občinski in zdravstveni ravni. Orodje za spremljanje informacijske tehnologije omogoča ocenjevanje kakovosti celotnega nacionalnega zdravstvenega sistema ter posameznih občin in zdravstvenih ustanov, primerjavo vrednosti kazalnikov s ciljnimi vrednostmi na ravni nacionalnih, občinskih in zdravstvenih ustanov ter primerjavo dejavnosti vseh zdravstvenih ustanov glede na izbrane kazalnike. Na podlagi spremljanih informacij se sprejmejo odločitve o načrtovanju naložb, namenjenih izboljšanju kakovosti zdravstvenega sistema.
12	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.11 Digitalizacija zdravstvenega sektorja	cilj	Delež prebivalstva države, ki zagotavlja elektronske storitve v zvezi z zdravstveno oskrbo	n. r.	% (odstotek)	30	60	Q4	2025	Delež litovskega prebivalstva, ki v elektronski obliki prejema ustrezne zdravstvene storitve. Storitve vključujejo ambulantne obiske, elektronske recepte, izdajo rojstnega lista otroka, izdajo mrliškega zdravniškega spričevala, zdravniški pregled voznikov, napotitve na vpogled, raziskave, zdravljenje, diagnostične teste in evidence o cepljenju. Doseganje cilja je neposredno povezano z vzpostavitvijo informacijskega sistema, povezanega z informacijskim sistemom za elektronske zdravstvene storitve in infrastrukturo za sodelovanje (ESPBI IS), ki ga je vzpostavil državni podjetniški center za registre. Obstoječi informacijski sistem LNKC je povezan z ESPBI IS in omogoča, da si LNKC IS izmenjuje dokumente spletnih storitev z nacionalnimi kontaktnimi točkami drugih držav EU.
13	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.11 Digitalizacija zdravstvenega sektorja	cilj	Delež ambulantnih in bolnišničnih ustanov za osebno zdravstveno varstvo, ki uporabljajo izdelke e-zdravja	n. r.	% (odstotek)	50	70	Q4	2025	Delež bolnišničnih in ambulantnih ustanov za osebno zdravstveno varstvo, ki uporabljajo izdelke e-zdravja, naj bi se povečal s 50 % na 70 %. Institucije prilagodijo svoje notranje postopke in informacijske sisteme ter upravljane podatke v skladu z Odredbo št. V-657 „O odobritvi opisa postopka za uporabo informacijskega sistema za elektronske zdravstvene storitve in infrastrukturo za sodelovanje“ ministra za zdravje ter informacijskega sistema za elektronske zdravstvene storitve in sodelovalno infrastrukturo (ESBPI IS).
14	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.11 Digitalizacija zdravstvenega sektorja	cilj	Delež zdravstvenih delavcev, katerih licenca se evidentira in digitalno spremlja		% (odstotek)	0	50	Q1	2026	Delež zdravstvenih delavcev v državi, katerih licenca se evidentira in digitalno spremlja v informacijskem sistemu. Državna agencija za zdravstveno akreditacijo spremlja skladnost z licenčnimi pogoji za zdravstvene strokovnjake in ustanove.
15	A.1.2 Reforma storitev dolgotrajne oskrbe A.1.2.1 Sprejetje modela dolgotrajne oskrbe	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki ureja izvajanje modela dolgotrajne oskrbe	Zakonodaja je začela veljati	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2024	Zakonodaja, ki ureja izvajanje modela dolgotrajne oskrbe, vključuje koncept storitev dolgotrajne oskrbe, zahteve za zagotavljanje storitev, upravljanje storitev dolgotrajne oskrbe, jasno dodelitev nalog upravljanja storitev posebnim ustanovam, določa osnovne zahteve za zadevne subjekte, da zagotavljajo storitve dolgotrajne oskrbe ter vzpostavlja načela in mehanizme za financiranje storitev dolgotrajne oskrbe.
16	A.1.2 Reforma storitev dolgotrajne oskrbe A.1.2.2 Povečanje človeških virov in zmogljivosti infrastrukture za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe	cilj	Delež bolnikov z dolgotrajno oskrbo, ki prejemajo ambulantne storitve dolgotrajne oskrbe (%)	n. r.	% (odstotek)	5	30	Q2	2025	Delež litovskih bolnikov z dolgotrajno oskrbo, ki prejemajo ustrezne storitve doma in/ali v dnevnih centrih, se poveča na 30 %. Doseganje cilja je neposredno povezano z oblikovanjem devetdeset skupin specialistov, ki zagotavljajo ambulantne storitve na domovih prebivalcev, ustanovitvijo desetih specializiranih centrov za dnevno oskrbo v mestih za zagotavljanje bolj celostnih storitev dolgotrajne oskrbe in usposabljanjem vsaj 1 000 strokovnjakov za dolgotrajno oskrbo. Kazalnik spremlja Ministrstvo za zdravje.
17	A.1.2 Reforma storitev dolgotrajne oskrbe A.1.2.2 Povečanje človeških virov in zmogljivosti infrastrukture za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe	cilj	Delež bolnikov z dolgotrajno oskrbo, ki prejemajo ambulantne storitve dolgotrajne oskrbe (%)	n. r.	% (odstotek)	30	60	Q1	2026	Delež litovskih bolnikov z dolgotrajno oskrbo, ki prejemajo ustrezne storitve doma in/ali v dnevnih centrih, se poveča na 60 %. Doseganje cilja je neposredno povezano z oblikovanjem devetdeset skupin specialistov, ki zagotavljajo ambulantne storitve na domovih prebivalcev, ustanovitvijo desetih specializiranih centrov za dnevno oskrbo v mestih za zagotavljanje bolj celostnih storitev dolgotrajne oskrbe in usposabljanjem vsaj 1 000 strokovnjakov za dolgotrajno oskrbo. Kazalnik spremlja Ministrstvo za zdravje.
18	A.1.3 Sistemsko izboljšanje odpornosti zdravstvenega sistema na delo v izrednih razmerah A.1.3.1 Akcijski načrt za izboljšanje sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami in posodobitev infrastrukture za izredne razmere	mejnik	Začetek veljavnosti akcijskega načrta za izboljšanje sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami in posodobitev infrastrukture za izredne razmere	Sprejetje akcijskega načrta o sodelovanju med zdravstvenimi ustanovami in posodobitvi infrastrukture za izredne razmere s strani Ministrstva za zdravje	n. r.	n. r.	n. r.	Q1	2023	Akcijski načrt za izboljšanje sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami in prilagoditev infrastrukture izrednim razmeram vključuje zahteve glede pripravljenosti zdravstvenih ustanov na izredne razmere in zagotavlja učinkovito uporabo človeških virov.
19	A.1.3 Sistemsko izboljšanje odpornosti zdravstvenega sistema na delo v izrednih razmerah A.1.3.2 Posodobitev strokovnih centrov za skupino nalezljivih bolezni	cilj	Število posodobljenih zdravstvenih ustanov, ki vključujejo centre strokovnega znanja v grozdu nalezljivih bolezni		število	0	5	Q4	2024	Naložbe se uporabijo za posodobitev infrastrukture 5 centrov za grozde nalezljivih bolezni, kar je potrebno za zagotovitev učinkovitosti, kakovosti in varnosti diagnoze in zdravljenja nevarnih okužb. Zagotovi se, da se skupno število postelj za kurativno in dolgotrajno oskrbo na nacionalni ravni ne poveča. Šteje se, da je cilj dosežen po naslednjih ukrepih: (i) so bile določene posodobljene zahteve za nalezljive bolezni in oddelki za sprejem; (ii) izvajajo se naložbeni projekti za posodobljene zdravstvene ustanove, vključno s strokovnimi centri za skupino nalezljivih bolezni.
20	A.1.3 Sistemsko izboljšanje odpornosti zdravstvenega sistema na delo v izrednih razmerah A.1.3.3 Posodobitev oddelkov za nujno pomoč in enot za oživljanje v regionalnih bolnišnicah	cilj	Število posodobljenih zdravstvenih ustanov v enotah za nujne primere, oživljanje in intenzivno nego v bolnišnicah		število	0	7	Q4	2024	Naložba se uporabi za posodobitev oddelkov za nujno pomoč in enot za oživljanje (intenzivna oskrba) sedmih bolnišnic na regionalni ravni, da se zagotovi pripravljenost institucij za zagotavljanje kakovostnih in varnih storitev v izrednih razmerah. Šteje se, da je cilj dosežen po naslednjih ukrepih: (i) posodobljene zahteve za delovanje služb za pomoč v sili; (ii) posodobljene zahteve za enote za oživljanje in intenzivno nego; (iii) izvajajo se naložbeni projekti za posodobljene zdravstvene ustanove v enotah za nujno bolnišnično oskrbo, oživljanju in intenzivni negi.

B. KOMPONENTA 2: Zelena preobrazba Litve

Del litovskega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k obravnavanju izzivov, povezanih z zelenim prehodom, zlasti potrebe po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, tudi iz prometnega sektorja, povečanju energetske učinkovitosti stavb in prometa, povečanju učinkovitosti virov in prispevanju k absorpciji toplogrednih plinov z naravnimi rešitvami.

Komponenta predvideva razvoj vetrne elektrarne na morju in z njo povezane infrastrukture, podporo za izgradnjo kopenskih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (sončne in vetrne elektrarne na kopnem), posamezne skladiščne objekte in vzpostavitev skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov ter vzpostavitev druge infrastrukture za shranjevanje električne energije, namenjene za javno uporabo v prvem obdobju. Kar zadeva mobilnost, ključni ukrepi vključujejo podporo za nadomestitev vozil za cestni prevoz, ki onesnažujejo, v javnem sektorju in podjetjih s čistimi vozili, izboljšanje kakovosti in privlačnosti storitev javnega prevoza z nadgradnjo vozil javnega prevoza z brezemisijskimi vozili ali vozili z nizkimi emisijami, vzpostavitev infrastrukture za polnjenje/ponovno polnjenje vseh vrst čistih vozil na alternativna goriva ter razvoj sektorjev alternativnih goriv (biometan, druga generacija tekočih biogoriv, vodik). Kar zadeva energetsko učinkovitost, naj bi to dosegli s svežnji in standardi prenove stavb, občinskimi razvojnimi načrti, metodologijami trajnostnega razvoja mest in projekti prenove okrožij, ki spodbujajo dobavo gradbenih proizvodov in storitev, ki pospešujejo prenovo stavb, ter financiranje obnove. Za obnovitev zmogljivosti degradiranih mokrišč za absorpcijo in shranjevanje toplogrednih plinov je predvidena reforma obnove teh mokrišč, na podlagi katere se bo po izvedbi načrta obnovilo 8000 ha takih zemljišč. Poleg tega bo učinkovita raba virov napredovala s sprejetjem akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki bo do leta 2035 določil smer za učinkovitejšo rabo virov v Litvi.

Ukrepi, vključeni v podporo komponenti, ki obravnavajo priporočilo za posamezno državo, naj se osredotoči na ekonomsko politiko, povezano z naložbami, v zvezi z energetsko učinkovitostjo in učinkovito rabo virov, trajnostnim prometom in energetskimi povezavami (CDR3 2019).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Pričakuje se tudi, da morajo dejavnosti ETS, če se podpora zagotovi kateri koli napravi, vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami, doseči emisije toplogrednih plinov, ki so nižje od ustreznih referenčnih vrednosti ETS 1 .

B1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

B.1.1 Reforma 1 „Več trajnostna električna energija, proizvedena v državi“

Cilj reforme je spodbujanje proizvodnje, prenosa in porabe električne energije iz obnovljivih virov, izboljšanje institucionalnih in pravnih mehanizmov ter zagotavljanje naložbenih spodbud za podjetja in državljane. Cilj te reforme je zlasti: (i) do leta 2030 poveča proizvodnjo električne energije iz OVE na vsaj 7 TWh, s čimer se zagotovi, da obnovljivi viri energije proizvedejo 50 % celotne nacionalne porabe električne energije; (ii) povečanje lokalnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije; (iii) spodbujanje razvoja zmogljivosti, potrebnih za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, s podpiranjem ekonomsko najučinkovitejših tehnologij; (iv) postopno vključevanje proizvajalcev električne energije, ki uporabljajo OVE, na trg; (v) zagotoviti minimalno finančno obremenitev odjemalcev električne energije; (vi) zagotoviti nediskriminacijo proizvajalcev uvožene električne energije in omogočiti drugim državam članicam, da izkoristijo podporni mehanizem, uveden z osnutkom zakona o energiji iz obnovljivih virov; (vii) zagotoviti razgradnjo elektrarn, ki so prenehale delovati; (viii) zagotovi, da se električna energija ne proizvaja po negativnih cenah; (ix) ustvariti ustrezne pogoje za proizvajalce-odjemalce in skupnosti proizvajalcev energije iz obnovljivih virov.

To reformo spremljajo 3 podukrepi: (1) pripravljalno delo za razvoj vetrnega parka na morju in z njim povezane infrastrukture (podukrep 1); (2) podpora za izgradnjo elektrarn OVE na kopnem (sončna in vetrna energija) in posameznih skladiščnih objektov (podukrep 2); (3) namestitev druge infrastrukture za shranjevanje električne energije (podukrep 3).

B.1.1.1 Podukrep 1: Pripravljalno delo za razvoj vetrne elektrarne na morju in z njo povezane infrastrukture

Cilj tega podukrepa je izvesti pripravljalna dela za razvoj vetrnih elektrarn na morju. Podukrep vključuje naslednje: (i) presojo vpliva vetrnih elektrarn na morju na okolje; (ii) meritve hitrosti vetra in drugih parametrov; (iii) študije o morskem dnu območja, namenjenega razvoju vetrnih elektrarn na morju in priključitvi na omrežja na kopnem; (iv) svetovalne storitve za povezavo z vetrno energijo na morju s kopenskimi omrežji; (v) študije o izvajanju infrastrukture in opredelitvi povezave med vetrno elektrarno na morju in krajem morske elektronapajalne postaje na kopno; (vi) pripravo, sprejetje in izvajanje prostorskih načrtov za povezavo vetrne energije na morju z omrežjem na kopnem; in (vii) pripravo tehničnih specifikacij za sklepanje pogodb za priključitev na kopensko omrežje.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2023.

B.1.1.2 Podukrep 2: Podpora za izgradnjo obratov za obnovljive vire energije na kopnem (sončna in vetrna energija) in posameznih skladiščnih objektov

Cilj tega podukrepa je zagotoviti podporo za obrate za proizvodnjo in skladiščenje OVE ter povezati skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Podukrep vključuje podporo za pravne subjekte, kmete in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov za nakup in postavitev sončnih in vetrnih elektrarn na kopnem ter skladiščenje, pri čemer imajo prednost potrebe po samoporabi, kmetije ali gospodarske potrebe. Prejemniki podpore imajo možnost, da električno energijo prodajo nazaj v elektroenergetsko omrežje. Podpora se zagotovi s konkurenčnim postopkom zbiranja ponudb, pri čemer imajo prednost skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Na podlagi naložbe se ustvari vsaj 302 MW dodatne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz OVE, od tega vsaj 271,8 MW sončne elektrarne (vključno s sončno elektrarno s 4 MW v regiji Utena) in najmanj 30,1 MW kopenskih vetrnih elektrarn ter posameznih objektov za shranjevanje električne energije z močjo vsaj 15,2 MWh.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

B.1.1.3 Podukrep 3: Namestitev druge infrastrukture za shranjevanje električne energije

Cilj tega podukrepa je zagotoviti varnost, stabilnost in pripravljenost litovskega elektroenergetskega sistema za obratovanje izoliranega dela pred njegovo povezavo z elektroenergetskimi omrežji celinske Evrope. Podukrep je sestavljen iz podpore za namestitev štirih naprav za shranjevanje energije, od katerih ima vsaka 50 MW, ki zagotavljajo sintetično vztrajnost v odziv na spremembo frekvence in upravljanje prezasedenosti omrežij, kar je potrebno za vključitev 100 % električne energije, proizvedene iz OVE .

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

B.1.2 Reforma 2 „Moving without without environmentally the environment“ (Prehod brez onesnaževanja okolja)

Cilj te reforme je znatno zmanjšati emisije toplogrednih plinov s postopno odpravo vozil za cestni prevoz, ki najbolj onesnažujejo (zasebnih, javnih, komercialnih, javnih prevoznih in tovornih vozil), v mestih in regijah ter s povečanjem deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju.

Izvajanje reforme naj bi se začelo leta 2021 s sprejetjem zakona o alternativnih gorivih v seimasu . Nadaljuje se s sprejetjem in začetkom veljavnosti zakonodajnega okvira, ki določa postopek za določanje zahtev glede energetske učinkovitosti in varstva okolja za nakup vozil za cestni prevoz in za primere, ko so obvezni. Ta okvir začne veljati do 31. decembra 2021.

Ustanovi se Sklad za trajnostno mobilnost, ki v nekaterih opredeljenih primerih podpira nakup in uporabo čistih vozil ter namestitev, posodobitev in razvoj infrastrukture za alternativna goriva za ta vozila. Sklad se uporablja tudi za podporo omejitvam uporabe vozil na motorni pogon z notranjim zgorevanjem, razen brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil. Podpora se zagotavlja ciljno usmerjeno in neprekinjeno, vsaj do leta 2030. Sklad začne delovati do 31. marca 2022.

Reforma poleg zamenjave vozil, ki onesnažujejo, nadomesti tudi pristojbino za uporabo cest, ki jo plačajo lastniki vozil 2 za obdobje uporabe, s pristojbino za e-cestnino. Sistem cestninjenja glede na prevoženo razdaljo naj bi lastnike/upravljavce vozil spodbudil k uporabi okolju prijaznejših vozil ter k racionalizaciji načrtovanja in optimizacije njihovih potovalnih poti, saj se višina cestnine določi na podlagi dolžine potovanja. Zakonodaja o uvedbi pristojbine za e-izdajanje cestnine začne veljati 31. marca 2023.

Kar zadeva javni prevoz, se z reformo sistema medmestnega prometa poleg zamenjave vozil javnega prevoza, ki onesnažujejo, pregleda in optimizira obstoječe omrežje na dolge razdalje, uskladijo avtobusne poti z železniškimi potmi in lokalnim prometnim sistemom, s čimer se zagotovi medsebojna povezljivost med regionalnimi vozlišči. Zakonodajne spremembe, s katerimi se izvaja ta reforma, se sprejmejo do 31. decembra 2024.

To reformo spremljajo štirje podukrepi: (1) podpora javnemu sektorju in podjetjem za nakup čistih vozil (podukrep 1); (2) podpora za nakup čistih vozil javnega prevoza (podukrep 2); (3) namestitev infrastrukture za polnjenje vozil (podukrep 3); ter (4) podpora razvoju goriv iz obnovljivih virov (biometanski plin, druga generacija tekočih biogoriv za promet in zeleni vodik) (podukrep 4).

B.1.2.1 Podukrep 1: Podpora javnemu sektorju in podjetjem za nakup čistih vozil

Cilj tega podukrepa je zmanjšati število vozil, ki onesnažujejo, da bi spodbudili trajnostno mobilnost in posledično zmanjšali onesnaženost zraka v urbanih okoljih. V okviru tega podukrepa se podpora zagotovi za nakup osebnih avtomobilov, minibusov, avtobusov, tovornjakov in težkih tovornih vozil v naslednjih kategorijah in količinah:

Lahka vozila (razred M1 ali N1) – ničelne emisije (kot sta električna vozila ali vodik), prednost, dana vozilom za mestne potniške in logistične storitve, skupaj 22 500 enot;

Težka vozila za prevoz (razred N2 ali N3) – nič emisij in nizke emisije, kot so opredeljene v Uredbi 2019/1242 (električna energija, vodik, bioplin, proizveden iz surovin, skladnih z direktivo RED II), skupaj 500 enot, od tega 200 električnih ali vodikovih in 300 biometanov;

– Nizkopodni in visokopodni minibusi in avtobusi (razred M2 ali M3) – nične emisije (kot so električni, vodikovi), skupaj 450 enot;

–Visokopodni avtobusi (razred M3) – avtobusi na biometan, proizvedeni iz surovin, skladnih z direktivo RED II, skupaj 50.

Kar zadeva vozila, ki vozijo po biometanu, se pričakuje, da ta ukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Zlasti težka vozila in visokopodni avtobusi morajo biti brezemisijska ali nizkoemisijska ali voziti izključno na biometan, ki izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (direktiva RRED II). Proizvajalci biogoriv ter plinov in biogoriv iz biometana morajo predložiti certifikate (dokazilo o trajnosti), ki jih izdajo neodvisni ocenjevalci, kot je določeno v Direktivi 2018/2001. Poleg tega se zagotovi, da vozila, ki prejemajo podporo v okviru litovskega načrta, uporabljajo le pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in biomasna goriva, skladna z direktivo RED II. Poleg tega se bo raven goriv iz obnovljivih virov v nacionalni mešanici goriv postopno povečevala zaradi obveznosti dobaviteljev goriv glede mešanja biogoriv, ki bo leta 2030 dosegla 16,8 % v skladu z zakonom o alternativnih gorivih, ki začne veljati 30. junija 2021. Vzpostavi se sistem obračunskih enot za goriva iz obnovljivih virov, da se evidentirajo količine biometana in drugih obnovljivih goriv, dobavljenih prometnemu sektorju, ter certifikati, ki se izdajo proizvajalcem za izpolnjevanje njihovih obveznosti glede dobave obnovljivih goriv, s čimer se zagotovi poraba proizvedenega biometana in drugih obnovljivih goriv. Sistem začne delovati do 31. decembra 2021. Vsi ti elementi skupaj zagotavljajo porabo proizvedenih pogonskih biogoriv in bioplina v prometnem sektorju ter nadomeščajo enakovreden delež fosilnih goriv.

V okviru tega podukrepa se zagotovi podpora tudi za podporo proizvodnji (sestavnega) električnih avtobusov v Litvi. Na podlagi te podpore se proizvede najmanj 25 enot električnih avtobusov.

Da bi zagotovili skladnost ukrepa s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), bosta pravni sporazum med Litvo in pooblaščenim subjektom ali finančnim posrednikom, odgovornim za finančni instrument, in nadaljnja naložbena politika finančnega instrumenta:

I.zahteva uporabo tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnosti za sklad InvestEU; ter 

II.izločitev naslednjega seznama dejavnosti in sredstev iz upravičenosti: (i) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo5; (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti6; (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami7 in obrati za mehansko-biološko obdelavo8; Ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; ter 

III.zahteva, da pooblaščeni subjekt ali finančni posrednik preveri pravno skladnost projektov z ustrezno zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnosti.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

B.1.2.2 Podukrep 2: Podpora za nakup vozil javnega prevoza brez emisij

Cilj naložbe je zagotoviti okolju prijaznejši javni prevoz z zamenjavo vozil, ki onesnažujejo, s čistejšimi vozili ter posledično zmanjšati emisije in povečati privlačnost javnega prevoza. V okviru tega podukrepa se izvede naslednje: (1) pregled in optimizacijo obstoječega omrežja na dolge razdalje za uskladitev avtobusnih prog z železniškimi potmi in lokalnim prometnim sistemom, da se zagotovi medsebojna povezljivost med regionalnimi vozlišči (dokončano do 31. decembra 2024); ter (2) podpora občinskim upravam ter fizičnim in pravnim osebam, ki zagotavljajo storitve javnega prevoza (obe v zvezi z občinami, ki v finančnem obdobju 2014–2020 niso razvile in izvajale načrtov trajnostne mobilnosti v mestih) za nakup 230 novih brezemisijskih avtobusov (razreda M2 in M3).

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

B.1.2.3 Podukrep 3: Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv

Cilj tega podukrepa je vzpostaviti optimalno omrežje javne, poljavne in zasebne infrastrukture za polnjenje in polnjenje alternativnih goriv, da bi ustvarili ugodne pogoje za podjetja in državljane za upravljanje čistih vozil. V okviru tega podukrepa se izvede naslednje: (1) informacijski sistem za javne in polnapajalne postaje za polnjenje električnih vozil (do 31. marca 2022); ter (2) podpora podjetjem in fizičnim osebam ter občinam, ki v finančnem obdobju 2014–2020 niso razvile in izvajale načrtov trajnostne mobilnosti v mestih za vzpostavitev in začetek delovanja:

– Javnih in poljavnih polnilnih postaj za električna vozila za fizične/pravne osebe (v mestih in v bližini državnih cest) – 4840 javnih in 400 poljavnih enot;

– Javna infrastruktura za zelo visoko zmogljivo polnjenje težkih električnih vozil in avtobusov – skupaj 10 enot;

– Javni obrati za stisnjeni bioplin (prilagojeno za biometan) – skupno 30 enot;

– Javnih polnilnih postaj za vodik – skupaj 4 enote;

Zasebne polnilne postaje v gospodinjstvih, na stanovanjskih postajah, na delovnih mestih – skupaj 53 200 enot.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

B.1.2.4 Podukrep 4: Podpora za razvoj sektorja goriv iz obnovljivih virov (biometanski plin, druga generacija tekočih biogoriv za promet in zeleni vodik)

Cilj te naložbe je ustvariti oskrbo z obnovljivimi gorivi in spodbujati njihovo uporabo v prometnem sektorju. V okviru tega podukrepa se izvede naslednje: (1) podpora za vzpostavitev in obratovanje obrata za proizvodnjo biometana s skupno zmogljivostjo 27,1 MW (do 30. junija 2026); (2) podpora za razvoj zmogljivosti sektorja biogoriv druge generacije s predvidevanji , da se doseže zmogljivost za tekoče biogorivo druge generacije v višini 12,4 KTOE (do 31. decembra 2024); in (3) podpora za vzpostavitev in operativno proizvodnjo zelenega vodika iz obnovljivih virov energije, zaradi česar se do 30. junija 2026 proizvede skupno 1 680 000 m³ zelenega vodika (560 000 m³ na leto).

Kar zadeva razvoj biometana in biogoriva druge generacije, se pričakuje, da ta podukrep ne bo znatno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in ukrepov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami DNSH (2021/C58/01). Ta naložba je zlasti v skladu z določbami Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (RED II), biogoriva in biometanski plin, ki se dobavljajo za črpalne postaje, pa se proizvajajo samo iz zalog krme, razvrščenih kot odpadki ali ostanki (surovine iz Priloge IX k Direktivi 2018/2001), ne pa iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

B.1.3 Reforma 3 "Pospeševanje obnove stavb in trajnostnega urbanega okolja „

Cilj reforme je pospešiti postopek prenove stavb z izkoriščanjem prednosti digitalizirane serijske prenove stavb, z razširitvijo celostnega pristopa k življenjskemu okolju, vključno s prilagoditvijo stavb potrebam invalidov, ter s spodbujanjem podnebju in okolju prijaznega preoblikovanja gradbenega sektorja in proizvodov. Reformo spremljajo štirje podukrepi: (1) posodobitev in preskušanje svežnjev in standardov prenove stavb v praksi ter oblikovanje metodologije za razvoj trajnostnih mest (podukrep 1); (2) oblikovanje orodij za lažje usklajevanje prenove stavb in tehnično pomoč (podukrep 2); (3) spodbujanje dobave gradbenih proizvodov in storitev, ki pospešujejo prenovo stavb (podukrep 3); in (4) podpora za hitrejšo prenovo stavb v skladu s posodobljenimi standardi prenove stavb (podukrep 4).

B.1.3.1 Podukrep 1: Posodobitev in preskušanje svežnjev in standardov prenove stavb v praksi ter oblikovanje metodologije za razvoj trajnostnih mest

Cilj tega podukrepa je uvesti potrebne regulativne spremembe, da bi pospešili prenovo stavb in prispevali k ekologizaciji regij.

V okviru tega podukrepa se izvedejo številne regulativne spremembe in pilotni projekti za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb. Kar zadeva regulativne spremembe, se sprejmejo in začnejo veljati:

a) resolucijo Republike Litve o odobritvi načrta za izvajanje dolgoročne strategije za prenovo stavb, ki določa zakonodajni načrt za pospešitev spremembe namembnosti lokacij in spremembe obstoječih stavb, ob upoštevanju pobude Bauhaus, ter formalizacijo uporabe tehnik informacijskega modeliranja stavb, načrta za pobude za prenovo okrožij in naložbenih projektov;

b) sprememba tehničnega predpisa za gradbeništvo „Oblikovanje in certificiranje energetske učinkovitosti stavb“, ki upravičuje razred energijske učinkovitosti prenovljene stavbe vsaj razreda B;

c) sprememba tehničnega predpisa za gradbeništvo „Oblikovanje lesenih konstrukcij“;

d) smernice za trajnostni razvoj mest.

Ti zakonodajni akti začnejo veljati 31. marca 2023.

Na podlagi več pilotnih projektov zelene prenove se obnovi vsaj 22 000 m² eksperimentalnih stavb, da se v povprečju doseže vsaj 30–60-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije, kot je opredeljeno v Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb.

Podukrep se zaključi do 30. septembra 2025.

B.1.3.2 Podukrep 2: Orodja za lažje usklajevanje prenove stavb in tehnično pomoč

Cilj tega podukrepa je ustvariti orodja za lažje usklajevanje prenove stavb in tehnično pomoč. Podukrep je sestavljen iz ustanovitve centra za kompetence za prenovo stavb (do 31. decembra 2022) in treh digitalnih orodij, kot sledi:

1) digitalna metodološka orodja (za pripravo naložbenih projektov, standardne tehnične specifikacije za projektna dela in pogodbena dela) za načrtovanje zelenih in inovativnih ukrepov za energetsko učinkovitost v prenovljenih stavbah ;

2) operacionalizacija in zagotavljanje storitev dveh informacijskih sistemov za upravljanje podatkov o stavbah in projektov prenove stavb.

Podukrep se zaključi do 30. septembra 2025.

B.1.3.3 Podukrep 3: Spodbujanje dobave gradbenih proizvodov in storitev, ki pospešujejo prenovo stavb

Cilj tega podukrepa je ustvariti lokalni trg za proizvodnjo standardiziranih modularnih struktur iz organskih materialov in zagotoviti podporo podjetjem pri izgradnji proizvodne zmogljivosti za lesne inženirske materiale in gradbene komponente, ki se uporabljajo za zeleno prenovo stavb. V okviru tega podukrepa se podpora zagotovi malim in srednjim podjetjem v gradbeništvu, lesni industriji in proizvodni industriji. Na podlagi te podpore začnejo delovati proizvodne linije modularnih struktur iz proizvodnje ekološkega materiala z zmogljivostjo 750 000 m²/leto.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

B.1.3.4 Podukrep 4: Podpora za hitrejšo prenovo stavb v skladu s posodobljenimi standardi prenove stavb

Cilj tega podukrepa je zagotoviti podporo v obliki nadomestila v višini 30 % prenovitvenih del za lastnike stavb, ki so prenovili stavbe (ki dosegajo razred energijske učinkovitosti A ali B) v skladu z novimi načeli prenove. Na podlagi te podpore se obnovi vsaj 1 290 000 m² 860 večstanovanjskih stavb, da se v povprečju doseže vsaj 30–60-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije, kot je opredeljeno v Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb, pri čemer se uporabijo načela zelene prenove (trajnostna, inovativna, hitrejša, A-B) ali ukrepi, ki niso uporaba modularnih struktur za doseganje razreda energijske učinkovitosti A.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

B.1.4 Naložbe 4 „Povečanje absorpcijske sposobnosti toplogrednih plinov“

Cilj te naložbe je zmanjšati emisije toplogrednih plinov iz nekdanjih izsušenih in degradiranih šotišč s ponovno vzpostavitvijo zadevnih območij ter tako ustvariti ugodne pogoje za biotsko raznovrstnost v teh habitatih in povečati odvzeme toplogrednih plinov, hkrati pa izvajati nekatere omejene gospodarske dejavnosti.

V okviru teh naložb se oblikujejo in izvajajo ukrepi za ponovno vzpostavitev vodostaja, dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev ter po potrebi vzpostavitev sistema spremljanja. Da bi čim manj negativno vplivali na sanirani habitat, je treba urediti vodni režim, zato se po potrebi oblikujejo in postavijo posebne hidrotehnične strukture, kot so prilagodljivi pragovi, da se kmetom omogoči uravnavanje vodne gladine na samem upravljanem območju, pri čemer se ohrani povprečna letna gladina vode glede na površino šote, tj. ne globlja od 10–20 cm. Zadevni akterji so deležni svetovanja in usposabljanja. Od vložnikov se pričakuje, da bodo po zaključku naložbe izpolnili svoje tekoče obveznosti za vzdrževanje ponovno pokosiljenih šotišč s prejemanjem kompenzacijskih plačil v novem programskem obdobju v okviru ukrepa, predvidenega v litovskem strateškem načrtu za kmetijstvo in razvoj podeželja za obdobje 2023–2027. Na zadevnih območjih se lahko dovolijo gospodarske dejavnosti, ki ne škodujejo ohranjanju obnovljenih mokrišč. Izbira gospodarske dejavnosti se opravi za vsak primer posebej, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti območja in zadevne okoljske omejitve.

V okviru te naložbe se izvede naslednje: (1) regulativne spremembe za operacionalizacijo nacionalnega okvira za identifikacijo poškodovanih šotišč in poznejše upravljanje obnovljenih šotišč (do 30. septembra 2022); in (2) podpora za obnovitev 8000 ha šotišč.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

B.1.5 Reforma 5: Na poti h krožnemu gospodarstvu

Cilj reforme je razviti celovit model krožnega gospodarstva v sodelovanju z vsemi deležniki, zagotoviti načela krožnosti in preprečevanje nastajanja odpadkov v industrijskem sektorju, razširiti proizvodnjo in uporabo sekundarnih surovin, povečati učinkovitost materialov in virov, spodbujati trajnostno zasnovo in zelene inovacije, zagotoviti trajnost, trajnost, popravilo in obnovo proizvodov. Na podlagi reforme se sprejme in začne veljati akcijski načrt za prehod Litve na krožno gospodarstvo do leta 2035. Akcijski načrt se osredotoča na preprečevanje nastajanja odpadkov, recikliranje, zasnovo proizvodov in uporabo sekundarnih surovin, digitalizacijo, spodbujanje zelenih inovacij ter izboljšan pravni okvir in fiskalne ukrepe, ki spodbujajo dolgoročne koristi namesto kratkoročnih rešitev in rezultatov za vrnitev virov v krožnost. Cilj je zagotoviti sistemski institucionalni pristop h krožnemu gospodarstvu in tesno sodelovanje med zadevnimi institucijami.

Reforma se zaključi do 31. marca 2023.

B.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	mejnik cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
21	B. 1.1 Bolj trajnostna električna energija, proizvedena v državi	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje za izboljšanje institucionalnih in pravnih mehanizmov za spodbujanje proizvodnje, prenosa in porabe električne energije iz obnovljivih virov	Določba zakona o začetku veljavnosti				Q4	2021	Začetek veljavnosti sprememb zakona o energiji iz obnovljivih virov, zakona o električni energiji in zakona o energiji (na morju in na kopnem). Ti pravni akti določajo, da se javna institucija, litovska agencija za energijo, posvetuje in zagotavlja metodološko pomoč glede vprašanj, povezanih z dejavnostmi v sektorju električne energije, kar bi vlagateljem olajšalo postopke in zagotovilo pravočasno zagotavljanje informacij. Ti akti tudi: uredi pogoje, pod katerimi lahko zmagovalci na dražbi prodajajo električno energijo v skladu z dvostranskimi sporazumi, saj bi to vlagateljem zagotovilo več jasnosti o tem, kako naj delujejo na trgu; določiti dolgoročne cilje na področju energije iz obnovljivih virov za vse sektorje, tj. določiti dolgoročne nacionalne cilje na zakonodajni ravni in vlagateljem zagotoviti gotovost glede razvoja obnovljivih virov energije; vzpostaviti novo vrsto dovoljenj – dovoljenje za posodobitev (rekonstrukcijo) elektrarne ali objekta za proizvodnjo električne energije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.
22	B. 1.1 B.1.1.1 Pripravljalni ukrepi za razvoj vetrne infrastrukture na morju	mejnik	Izvedba in zaključek pripravljalnih del za razvoj vetrnih elektrarn na morju in postavitev infrastrukture	Dokončanje pripravljalnih del s strani pristojnih organov				Q4	2023	Izvedejo se naslednje študije in svetovalne storitve: 1) študija o izvajanju infrastrukture: tehnične rešitve, tehnologije, vrednost namestitve infrastrukture, analiza stroškov in koristi. 2) identifikacija lokacije vetrnih elektrarn na morju na kopenski poti in postaji. 3) presoja vplivov vetrnega parka na morju na okolje. 4) študija o hitrosti vetra in drugih parametrih merjenja. 5) raziskovanje morskega dna ozemlja, namenjenega za razvoj vetrnega parka na morju. 6) raziskave morskega dna za povezavo med vetrnim parkom na morju in kopnim. 7) svetovalne storitve za povezavo vetrnih parkov na morju na kopensko omrežje. 8) pripravljeni so bili dokumenti prostorskega načrtovanja za povezavo vetrnih elektrarn na morju z omrežjem na kopnem. 9) izvedeni so bili dokumenti prostorskega načrtovanja za povezavo vetrnih elektrarn na morju s kopenskim omrežjem. 10) pripravljene tehnične specifikacije za povezavo vetrnega parka na morju s kopenskim omrežjem. Rezultati vseh študij, meritev in raziskav se uporabijo za načrtovanje vetrnega parka na morju in njegovo priključitev na omrežje na kopnem.
23	B. 1.1 Več trajnostna električna energija, proizvedena v državi – B.1.1.2 Podpora za izgradnjo kopenskih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (sončna in vetrna energija) in posameznih skladiščnih objektov	cilj	Vzpostavitev novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz OVE (MW)		MW	0	220	Q1	2025	220 MW zmogljivosti za proizvodnjo sončne in vetrne energije je začelo obratovati.
24	B. 1.1 Več trajnostna električna energija, proizvedena v državi – B.1.1.2 Podpora za izgradnjo kopenskih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (sončna in vetrna energija) in posameznih skladiščnih objektov	cilj	Vzpostavitev novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (MW)		MW	220	302	Q2	2026	Začelo se je obratovanje 302 MW zmogljivosti za proizvodnjo sončne in vetrne energije.
25	B.1.1 Več trajnostna električna energija, proizvedena v državi – B.1.1.2 Podpora za izgradnjo kopenskih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (sončna in vetrna energija) in posameznih skladiščnih objektov	cilj	Vzpostavitev novih (posameznih) skladiščnih zmogljivosti za električno energijo iz obnovljivih virov (MWh)		MWh	0	7,6	Q1	2025	7,6 MWh (posameznih) objektov za shranjevanje energije je bilo priključenih na elektrarno in začelo obratovati.
26	B.1.1 Več trajnostna električna energija, proizvedena v državi – B.1.1.2 Podpora za izgradnjo kopenskih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (sončna in vetrna energija) in posameznih skladiščnih objektov	cilj	Vzpostavitev novih (posameznih) skladiščnih zmogljivosti za električno energijo iz obnovljivih virov (MWh)		MWh	7,6	15	Q2	2026	15 MWh (posameznih) objektov za shranjevanje energije je bilo priključenih na elektrarno in začelo obratovati.
27	B.1.1 Bolj trajnostna električna energija, proizvedena v državi –B.1.1.3 Vgradnja druge infrastrukture za shranjevanje električne energije	cilj	Inštalirana zmogljivost novih objektov za shranjevanje električne energije (MW)		MW	0	200	Q4	2022	Začetek obratovanja štirih obratov za shranjevanje energije , od katerih ima vsaka 50 MW.
28	B.1.2 Neonesnaževanje okolja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnega okvira o določitvi postopka za določanje zahtev glede energetske učinkovitosti in varstva okolja pri nakupu vozil za cestni prevoz in v primerih, ko so obvezni	Zakonodaja je začela veljati				Q4	2021	Začetek veljavnosti zakonodaje , ki določa zahteve glede energetske učinkovitosti in varstva okolja ter primere, v katerih so te zahteve obvezne za cestna vozila kategorij M1, N1, N2, N3, M2 in M3, ter se uporablja za izračun energetskih in okoljskih vplivov teh vozil med življenjsko dobo vozila .
29	B.1.2 Neonesnaževanje okolja	mejnik	Vzpostavljen in operativen je sklad za trajnostno mobilnost, ki financira razvoj infrastrukture za alternativna goriva in vozila.	Določba v sporazumu/sklepu o začetku veljavnosti				Q1	2022	Sklad za trajnostno mobilnost je ustanovljen in deluje. Sklad se ustanovi za financiranje nakupa in uporabe čistih vozil, namestitve, posodobitve in/ali razvoja infrastrukture za alternativna goriva za vozila na ciljno usmerjen in neprekinjen način vsaj do leta 2030. Sklad se uporablja tudi za podporo določitvi omejitev za uporabo vozil na motorni pogon z notranjim zgorevanjem, razen brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil.
30	B. 1.2 Neonesnaževanje okolja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o uvedbi elektronskega cestninskega sistema na podlagi načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“	Zakonodaja je začela veljati				Q1	2023	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki uvaja elektronski cestninski sistem, ki temelji na načelih „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“. Cestnina, ki jo plačajo imetniki vozil za obdobje, v katerem se uporablja cestna infrastruktura, se spremeni v cestnino, plačano za kilometrino ceste (e-tolling).
31	B. 1.2. Premikanje brez onesnaževanja okolja – B.1.2.1. Podpora javnemu sektorju in podjetjem za nakup čistih vozil	cilj	Število čistih prevoznih sredstev, kupljenih in registriranih v Litvi		število		11 750	Q2	2025	Število dodatnih čistih prevoznih sredstev, kupljenih in registriranih v Litvi, upravičenih do državnih subvencij, dodeljenih po razpisih za zbiranje predlogov: a) najmanj 11 250 (električnih) lahkih vozil brez emisij (razreda M1 ali N1); b) najmanj 100 (električnih, vodikovih) težkih vozil za prevoz (razred N2); c) vsaj 150 nizkih emisij, kot so opredeljene v Uredbi 2019/1242 (biometan, proizveden iz surovin, skladnih z direktivo RED II), težka vozila za prevoz (razred N2 ali N3) d) najmanj 225 brezemisijskih (električnih, vodikovih) nizkopodnih in visokopodnih minibusov in avtobusov (razreda M2 in M3); e) vsaj 25 visokopodnih avtobusov z uporabo biometana, proizvedenih iz surovin, skladnih z direktivo RED II. Zaradi skladnosti s tehničnimi smernicami „Ne večjih poškodb“ (2021/C58/01) vozila, ki vozijo na biometan, vozijo izključno na biometan, ki izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (direktiva RED II).
32	B. 1.2. Premikanje brez onesnaževanja okolja – B.1.2.1. Podpora javnemu sektorju in podjetjem za nakup čistih vozil	cilj	Število čistih prevoznih sredstev, kupljenih in registriranih v Litvi		število	11 750	23 500	Q2	2026	Število čistih prevoznih sredstev, kupljenih in registriranih v Litvi, upravičenih do državnih subvencij, dodeljenih po razpisih za zbiranje predlogov: najmanj 22 500 (električnih) lahkih vozil (razreda M1 ali N1); b) najmanj 200 (električnih, vodikovih) težkih vozil za prevoz (razred N2); vsaj 300 nizkih emisij, kot so opredeljene v Uredbi 2019/1242 (biometan, proizveden iz surovin, skladnih z direktivo RED II), težka vozila za prevoz (razred N2 ali N3) d) najmanj 450 brezemisijskih (električnih, vodikovih) nizkopodnih in visokopodnih minibusov in avtobusov (razreda M2 in M3); e) vsaj 50 visokopodnih avtobusov z uporabo biometana, proizvedenih iz surovin, skladnih z direktivo RED II. Zaradi skladnosti s tehničnimi smernicami „Ne večjih poškodb“ (2021/C58/01) vozila, ki vozijo na biometan, vozijo izključno na biometan, ki izpolnjuje merila iz Direktive 2018/2001 (direktiva RED II). Vzpostavi se sistem obračunskih enot za goriva iz obnovljivih virov za beleženje količin biometana in drugih obnovljivih goriv, dobavljenih prometnemu sektorju, v skladu s katerim upravljavci pridobijo potrdila, sorazmerna s pričakovano uporabo goriva iz obnovljivih virov.
33	B. 1.2. Premikanje brez onesnaževanja okolja – B.1.2.1. Podpora javnemu sektorju in podjetjem za nakup čistih vozil	cilj	Število (sestavljenih) električnih avtobusov v Litvi		število	0	25	Q2	2026	Vsaj 25 električnih avtobusov (sestavljenih) v Litvi. Z merili za izbor se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
34	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.2. Podpora za nakup vozil javnega prevoza brez emisij	mejnik	Začetek veljavnosti reforme sistema mobilnosti med mesti	Začetek veljavnosti reforme				Q4	2024	Začetek veljavnosti reforme okvira medmestnosti, ki bo pregledala in optimizirala obstoječe omrežje na dolge razdalje, uskladila avtobusne poti z železniškimi potmi in lokalnim prometnim sistemom ter zagotovila medsebojno povezljivost med regionalnimi vozlišči.
35	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.2. Podpora za nakup vozil javnega prevoza brez emisij	cilj	Dostava električnih vozil javnega prevoza (avtobusov)		število	0	115	Q2	2025	Dostava 115 (razreda M2 in M3) električnih avtobusov z nizkim dnom za javne prevoznike na mestnih in primestnih območjih.
36	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.2. Podpora za nakup vozil javnega prevoza brez emisij	cilj	Dostava električnih vozil javnega prevoza (avtobusov)		število	115	230	Q2	2026	Dostava 230 (razreda M2 in M3) električnih avtobusov z nizkim dnom izvajalcem javnega prevoza na mestnih in primestnih območjih.
37	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	mejnik	Začetek delovanja informacijskega sistema za javne in poljavne polnilne postaje za električna vozila	Začetek delovanja informacijskega sistema za javne in poljavne polnilne postaje za električna vozila				Q1	2022	Začetek delovanja informacijskega sistema, ki: 1. Zagotoviti in evidentirati enotne identifikacijske kode javnih in poljavnih polnilnih postaj za električna vozila in njihove operaterje. 2. Zagotavljanje statičnih/dinamičnih podatkov v realnem času z javnih in poljavnih polnilnih postaj za električna vozila, ki obratujejo v Litvi.
38	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	cilj	Začetek opravljanja storitev javnih in poljavnih polnilnih postaj ter zelo visoko zmogljivih polnilnih postaj za tovor in avtobuse		število		2625	Q2	2025	Polnilna mesta za javna in poljavna električna vozila in zelo visoke polnilne postaje za tovor/avtobuse, ki so nameščeni in obratujejo, vključno z: a) vsaj 2620 polnilnih postaj za električna vozila za avtomobile; b) vsaj 5 zelo visokozmogljivih polnilnih postaj za tovor/avtobuse. Vrste polnilnih postaj za električna vozila glede na električno energijo in razpoložljivost so določene v Zakonu o alternativnih gorivih (2. točka 12., 16., 17., 18., 26., 27. in 32. člen).
39	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	cilj	Začetek opravljanja storitev javnih in poljavnih polnilnih postaj ter zelo visoko zmogljivih polnilnih postaj za tovor in avtobuse		število	2625	5250	Q2	2026	Polnilna mesta za javna in poljavna električna vozila in zelo visoke polnilne postaje za tovor/avtobuse, ki so nameščeni in obratujejo, vključno z: vsaj 5240 polnilnih postaj za električna vozila za avtomobile; b) vsaj 10 zelo visokozmogljivih polnilnih postaj za tovor/avtobuse. Vrste polnilnih postaj za električna vozila glede na električno energijo in razpoložljivost so določene v Zakonu o alternativnih gorivih (2. točka 12., 16., 17., 18., 26., 27. in 32. člen).
40	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	cilj	Začetek opravljanja storitve zasebnih polnilnih postaj v gospodinjstvih, na stanovanjskih postajah, na delovnih mestih		število	0	26 600	Q1	2025	V celotnem obdobju izvajanja se vsaj 26600 zasebnih polnilnih postaj za električna vozila namesti in začne obratovati v gospodinjstvih, dvoranah v stanovanjskih stavbah in na delovnih mestih.
41	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	cilj	Začetek opravljanja storitve zasebnih polnilnih postaj v gospodinjstvih, na stanovanjskih postajah, na delovnih mestih		število	26 600	53 200	Q1	2026	V celotnem obdobju izvajanja se vsaj 53200 zasebnih polnilnih postaj za električna vozila namesti in začne obratovati v gospodinjstvih, dvoranah v stanovanjskih stavbah in na delovnih mestih.
42	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	cilj	Začetek obratovanja javnih obratov za stisnjeni bioplin in vodik		število	0	34	Q2	2026	Operacionalizacija in zagotavljanje storitev 34 javnih elektrarn za stisnjeni bioplin in vodik: najmanj 30 enot za stisnjeni bioplin; b) najmanj štiri enote za vodik.
43	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	mejnik	Sprejetje akcijskega načrta za vključitev infrastrukturnega omrežja za električno polnjenje	Sprejeti akcijski načrt o infrastrukturi za električno polnjenje				Q4	2021	Sprejetje akcijskega načrta , v katerem so opredeljene prednostne razvojne usmeritve in določene zahteve za namestitev polnilnih postaj za električna vozila, da se zagotovi čim učinkovitejši razvoj infrastrukture za polnjenje električnih vozil.
44	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.4. Podpora za razvoj sektorja goriv iz obnovljivih virov (biometanski plin, druga generacija tekočih biogoriv za promet in zeleni vodik)	mejnik	Začetek delovanja sistema IT obračunskih enot za goriva iz obnovljivih virov	Informacijski sistem obračunskih enot za goriva iz obnovljivih virov deluje				Q4	2021	Da se zagotovi raven porabe biometana v prometnem sektorju, se vzpostavi ustrezna platforma IT za beleženje količin biometana in drugih obnovljivih goriv, dobavljenih prometnemu sektorju, ter certifikatov, izdanih proizvajalcem, za katere se pridobljeni plin uporabi za izpolnjevanje obveznosti glede goriv.
45	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.4. Podpora za razvoj sektorja goriv iz obnovljivih virov (biometanski plin, druga generacija tekočih biogoriv za promet in zeleni vodik)	cilj	Inštalirana skupna zmogljivost novih obratov za proizvodnjo biometana, MW		MW	0	27,1	Q4	2025	Začetek obratovanja novih zmogljivosti obratov za proizvodnjo biometana z močjo najmanj 27,1 MW. Inštalirana zmogljivost se šteje za operativno na podlagi priključitve zmogljivosti za proizvodnjo biometanskega plina na omrežje zemeljskega plina in informacij, ki jih zagotovi operater prenosnega sistema zemeljskega plina. Za izpolnjevanje tehničnih smernic „Ne večjih poškodb“ (2021/C58/01) se biometan proizvaja iz zalog krme iz Priloge IX k direktivi o energiji iz obnovljivih virov.
46	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.4. Podpora za razvoj sektorja goriv iz obnovljivih virov (biometanski plin, druga generacija tekočih biogoriv za promet in zeleni vodik)	cilj	Letna dodatna proizvodnja tekočih biogoriv druge generacije		KTOE	0	12,4	Q4	2025	Dodatnih 12,4 ktoe tekočih biogoriv druge generacije se proizvede v obstoječi proizvodni zmogljivosti. Obseg letne proizvodnje se oceni eno leto po začetku proizvodnje do 31. decembra 2024.
47	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.4. Podpora za razvoj sektorja goriv iz obnovljivih virov (biometanski plin, druga generacija tekočih biogoriv za promet in zeleni vodik)	cilj	Skupna količina proizvedenega „zelenega vodika“		m³	0	1 680 000	Q2	2026	Po razvoju dodatnih novih zmogljivosti za proizvodnjo vodikovega plina iz obnovljivih virov energije je bilo do 30. junija 2026 proizvedenih skupno 1 680 000 m³ zelenega vodikovega plina (560 000 m³ na leto) .
48	B.1.3 Pospeševanje obnove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.1. Posodobitev in preskušanje svežnjev in standardov prenove stavb v praksi ter oblikovanje metodologije za razvoj trajnostnih mest	mejnik	Začetek veljavnosti naslednjih zakonodajnih aktov: a) načrt izvajanja dolgoročne strategije za prenovo stavb, b) sprememba gradbenega tehničnega predpisa „Oblikovanje in certificiranje energetske učinkovitosti stavb“, odobrena z odredbo ministra za okolje 2016-11-11 št. D1-754. c) Smernice za trajnostni razvoj mest , odobrene z resolucijo litovskega parlamenta d) sprememba gradbenega tehničnega predpisa CTR 2.05.07:2005 „Zasnova lesenih konstrukcij“, odobrena z Odredbo št. D1-79 ministra za okolje 2005-02-10	Zakonodaja je začela veljati				Q1	2023	Naslednji zakonodajni akti so bili odobreni in so začeli veljati: 1. Načrt izvajanja dolgoročne strategije za prenovo stavb, ki določa: 1.1 zakonodajni načrt za pospešitev spremembe namembnosti stanovanjskih območij, ob upoštevanju pobude Bauhaus , da se formalizira uporaba tehnik informacijskega modeliranja stavb ter ocenijo možni modeli za preureditev, obnovo ali obnovo obstoječih stavb ; 1.2. priporočila za pripravo četrtletnih projektov prenove. 2. Spremenjeni tehnični predpis o gradbeništvu „Design and Certification of the Energy Performance of Buildings“, odobren za obdobje 2016-11-11 z odlokom ministra za okolje D1-754, ki upravičuje razred energijske učinkovitosti prenovljene stavbe od 1. januarja 2023 vsaj B. 3. Smernice za trajnostni razvoj mest, ki določajo kazalnike za trajnostna mesta in metodologijo za njihov izračun. 5. Sprememba gradbenega tehničnega predpisa CTR 2.05.07:2005 „Design of Wooden Structures“, odobrena z Odredbo ministra za okolje 2005-02-10 št. D1-79, ki razširja uporabo lesenih gradbenih proizvodov v večnamenskih stavbah.
49	B.1.3 Pospeševanje obnove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.1. Posodobitev in preskušanje svežnjev in standardov prenove stavb v praksi ter oblikovanje metodologije za razvoj trajnostnih mest	cilj	Površina predstavitvenih stavb, katerih cilj je zmanjšati povprečno vsaj 30 % porabe primarne energije, kot je opredeljeno v Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb		m2	0	22 000	Q3	2025	Zaključek predstavitvenih projektov zelene prenove (8 stavb s skupno površino 22 000 m²): – 4 javne stavbe, na primer na več lokacijah ( kot so šola, vrtec, upravna zgradba) (16 000 m² = 4x4 000) – in 4 večstanovanjske stavbe (6 000 m² = 4x1 500), S prenovo se v povprečju zmanjša vsaj 30 % porabe primarne energije, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb, pri čemer se uporabijo novi, industrijsko izdelani toplotni izolacijski sistemi iz organskih surovin ter tehnologije informacijskega modeliranja stavb, ki združujejo vse gradbene procese (zasnova, gradnja, proizvodnja, logistika, namestitev montažnih konstrukcij na kraju samem, vzdrževanje in nadzor kakovosti), virtualno modeliranje življenjskega cikla stavbe glede na najbližje okolico (e).
50	B.1.3 Pospeševanje prenove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.2. Orodja za lažje usklajevanje prenove stavb in tehnično pomoč	mejnik	Ustanovi se in deluje strokovni center za prenovo stavb.	Zakonodaja je začela veljati				Q4	2022	1. Statut Agencije za vodenje okoljskih projektov, ki določa naloge upravljanja programa za prenovo večstanovanjskih stavb (posodobitev) in upravljanje financiranja iz različnih virov, kot ga trenutno izvaja Agencija za energetsko učinkovitost stanovanj, spremenjen z odlokom ministra za okolje, ki je bil sprejet in je začel veljati. 2. Deluje strokovni center za prenovo stavb „vse na enem mestu“ (enota EPMA) (zapolnjenih je 50 % prostih delovnih mest v kompetenčnem centru).
51	B.1.3 Pospeševanje prenove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.2. Orodja za lažje usklajevanje prenove stavb in tehnično pomoč	cilj	Operacionalizacija in zagotavljanje storitev treh informacijskih sistemov za načrtovanje prenove stavb, upravljanje projektov prenove in litovska banka podatkov o stavbah		število	0	3	Q3	2025	Naslednji 3 informacijski sistemi morajo biti v celoti delujoči: 1. Digitalno metodološko orodje za načrtovanje zelenih in inovativnih ukrepov za energetsko učinkovitost v prenovljenih stavbah; 2. Administrativni informacijski sistem za projekte prenove stavb; 3. Litovska banka podatkov o stavbah.
52	B.1.3 Pospeševanje obnove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.3. Spodbujanje dobave gradbenih proizvodov in storitev, ki pospešujejo prenovo stavb	cilj	Operativna proizvodna zmogljivost modularnih struktur iz organskih materialov		m²/leto)	0	750 000	Q4	2024	Operativne avtomatizirane nove proizvodne linije modularnih struktur iz ekološkega materiala z zmogljivostjo 750 000 m²/leto.
53	B.1.3 Pospeševanje obnove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.4. Podpora za hitrejšo prenovo stavb v skladu s posodobljenimi standardi prenove stavb	cilj	Površina prenovljenih večstanovanjskih stavb		m2	0	300 000	Q2	2025	Pospešena prenova stavb v povprečju zmanjša vsaj 30 % porabe primarne energije, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb in uporabi načel ali ukrepov za zeleno prenovo (trajnostna, inovativna, hitrejša, razred A-B), razen uporabe modularnih struktur (razred A), skupno število prenovljenih večstanovanjskih stavb je 860, njihova površina pa 1 290 000 m².
54	B.1.3 Pospeševanje obnove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.4. Podpora za hitrejšo prenovo stavb v skladu s posodobljenimi standardi prenove stavb	cilj	Površina prenovljenih večstanovanjskih stavb		m2	300 000	1 290 000	Q2	2026	Pospešena prenova stavb v povprečju zmanjša vsaj 30 % porabe primarne energije, kot je opredeljena v Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb in uporabi načel ali ukrepov za zeleno prenovo (trajnostna, inovativna, hitrejša, razred A-B), razen uporabe modularnih struktur (razred A), skupno število prenovljenih večstanovanjskih stavb je 860, njihova površina pa 1 290 000 m².
55	B.1.4 Povečanje absorpcijske sposobnosti toplogrednih plinov	cilj	Območje ponovno namočenih šotišč		ha	0	5 000	Q4	2024	Najmanj 5000 ha šotišč se ponovno namoči.
56	B.1.4 Povečanje absorpcijske sposobnosti toplogrednih plinov	cilj	Območje ponovno namočenih šotišč		ha	5 000	8 000	Q2	2026	Najmanj 8000 ha šotišč se ponovno namoči.
57	B.1.4 Povečanje absorpcijske sposobnosti toplogrednih plinov	mejnik	Začela je veljati zakonodaja, ki ureja obnovo mokrišč (otokov) ter njihovo nadaljnje varstvo in trajnostno rabo.	Zakonodaja je začela veljati				Q3	2022	Začela je veljati zakonodaja, ki ureja obnovo mokrišč (otokov) ter njihovo nadaljnje varstvo in trajnostno rabo .
58	B.1.5 Na poti h krožnemu gospodarstvu	mejnik	Začetek veljavnosti akcijskega načrta za prehod na krožno gospodarstvo	Zakonodaja je začela veljati				Q1	2023	Začetek veljavnosti vladne resolucije o odobritvi akcijskega načrta Litve za prehod na krožno gospodarstvo do leta 2035, ki je bila pripravljena v sodelovanju z zainteresiranimi institucijami in socialno-ekonomskimi partnerji, da bi vključili vse ustrezne organe ter usklajevali izvajanje in razvoj krožnega gospodarstva v državi.

C. KOMPONENTA 3: Digitalna preobrazba za rast

Del litovskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava več vidikov digitalne preobrazbe - digitalno povezljivost, vključno z digitalnim razkorakom med mesti in podeželjem, digitalizacijo javnega in zasebnega sektorja ter digitalna znanja in spretnosti. Komponenta vključuje ukrepe za olajšanje uvajanja 5G, nadaljnji razvoj infrastrukture za vlakna na podeželskih in oddaljenih območjih ter spodbujanje inovacij na področju povezljivosti. Poleg tega so obsežne reforme in naložbe namenjene digitalizaciji javnega sektorja. Spodbujanje digitalnih znanj in spretnosti je predvideno za otroke, zaposlene in starejše državljane ter ukrepe za odpravo pomanjkanja zaposlenih na področju informacijske tehnologije na trgu dela. Poleg tega ta komponenta predlaga naložbe za spodbujanje uporabe naprednih digitalnih tehnologij v zasebnem sektorju, zlasti v zvezi s sodelovanjem med znanostjo in podjetji za inovativne tehnologije in digitalizacijo kulturnega sektorja. Na splošno komponenta vključuje pet ukrepov (tri reforme in dve naložbi).

Komponenta obravnava priporočilo za posamezno državo glede spodbujanja naložb v digitalni prehod, zlasti pokritosti in uporabe visoko zmogljivih širokopasovnih povezav (priporočilo za posamezne države št. 3 2020). Poleg tega naj bi komponenta prispevala k spodbujanju rasti produktivnosti, tudi z učinkovitejšimi javnimi naložbami (priporočilo za posamezne države 3 2019), saj vključuje ukrepe za digitalizacijo javnega sektorja, ki bodo trajno pozitivno vplivali na delovanje javne uprave in njeno produktivnost. Ukrepi v komponenti delno obravnavajo tudi izzive, povezane s tehnološkimi inovacijami v malih in srednjih podjetjih (priporočilo za posamezne države št. 3 2020). Na splošno obseg in obseg predvidenih naložb in reform za digitalni prehod posredno prispevata k blažitvi vpliva krize na zaposlovanje (priporočilo 2 2020 za posamezne države) in spodbujanju naložb za inovacije (priporočilo za posamezne države 3 2019).

C.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

C.1.1 Reforma 1 „Preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije“

Cilj reforme je popolna konsolidacija virov državnih informacij, da bi se infrastruktura, storitve in postopki javnih institucij na področju informacijske tehnologije upravljali centralno, učinkovito in varno. Reforma vključuje naložbe v:

a.Razširitev obstoječe infrastrukture v oblaku za informacijske in komunikacijske tehnologije v obsegu, ki ga zahtevajo vse javne proračunske institucije;

b.Prenos zastarele infrastrukture IKT, ki ni skladna z varnostjo, s strani državnih proračunskih institucij na centralno upravljano infrastrukturo informacijske in komunikacijske tehnologije v oblaku;

c.Integrirana nadgradnja in prenova tehnične in sistemske programske opreme za lokalna omrežja za prenos podatkov zastarelih in nevarnih državnih proračunskih institucij, uvedba varne rešitve centraliziranega upravljanja (4000 računalniških delovnih postaj);

d.Integrirana nadgradnja in prenova zastarele strojne in sistemske programske opreme računalniških delovnih postaj, ki ni skladna z varnostjo, uvedba varne rešitve za centralizirano upravljanje (4000 računalniških delovnih postaj).

Celotna reforma je naslovljena samo na državne institucije, ki lahko po reformi v celoti izkoristijo storitve infrastrukture IT v okviru državnega oblaka.

Reforma se zaključi do 30. septembra 2026.

C.1.2 Reforma 2 „Zagotavljanje učinkovitosti upravljanja podatkov in odprtih podatkov“

Cilj reforme je zagotoviti razpoložljivost zanesljivih podatkov javnega sektorja, možnost njihove izmenjave, možnosti za ponovno uporabo podatkov ter ustvariti predpogoje za javno politiko, ki temelji na podatkih, in digitalne inovacije v zasebnem sektorju.

Reforma zahteva, da se z neposrednimi javnimi naložbami razvije model državne podatkovne arhitekture in orodij za upravljanje, da se poveča javno dostopna količina podatkov v nacionalnem podatkovnem jezeru (NDL), s čimer se ustvarijo predpogoji za ponovno uporabo podatkov v vseh državnih informacijskih sistemih in registrih ter da so ti podatki na voljo javnosti, podjetjem in znanosti.

Vključevanje informacijskih virov v nacionalno podatkovno jezero vključuje naslednje korake:

a.Vzpostavitev vmesnika s ponudnikom podatkov prek povezave za izmenjavo podatkov;

b.Opišite semantično strukturo, pripravite metapodatke;

c.Obdelava prejetih podatkovnih nizov (transformacija, čiščenje, anonimizacija/šifriranje, povezovanje, združevanje in drugo delo ob upoštevanju posebnosti podatkov in potreb uporabnikov za odpiranje);

d.Vzpostavitev vmesnika med nacionalnim podatkovnim jezerom (NDL) in zbirko podatkov na portalu odprtih podatkov (data.gov.lt) prek vmesnika za aplikacijsko programiranje v predstavništvu države (API);

e.Vzpostavitev povezave med nacionalnim podatkovnim jezerom in portalom odprtih podatkov (data.gov.lt) prek vmesnika REST API.

f.Razviti mehanizem za samodejno posodabljanje naborov odprtih podatkov in njihovih metapodatkov.

Zasnova državne podatkovne arhitekture zahteva:

a.Izvajanje analize strukture podatkov državnih informacijskih virov (SIR), razvoj in popis modela metapodatkov SIR ter razvoj metodoloških, pravnih in organizacijskih ukrepov za ustvarjanje in upravljanje metapodatkov;

b.Namestitev avtomatiziranega orodja za upravljanje metapodatkov, razvoj algoritma za samodejno izpolnjevanje metapodatkov, razvoj strukture podatkovne zbirke metapodatkov in administrativna programska oprema ter razvoj avtomatizirane vhodne programske opreme za metapodatke;

c.Vzpostaviti vmesnike s SIR za samodejno zbiranje in posodabljanje metapodatkov iz vseh SIR, zagotoviti najvišje hierarhične metapodatke v podatkovni zbirki, ustvariti API za izmenjavo podatkov v okviru platforme državnih informacijskih virov in dopolniti metapodatke, da se vključijo obstoječe in načrtovane realizacije API.

Reforma je neposredno povezana z evropskimi pobudami za odpiranje in ponovno uporabo podatkov. Predvidene naložbe omogočajo nemoteno tehnološko izvajanje odpiranja podatkov z integrirano uporabo podatkov javnega sektorja za več namenov. Cilj reforme je obravnavati težave, ki jih povzročata decentralizacija in razdrobljenost podatkov javnega sektorja. Ta infrastruktura vključuje tudi ponovno uporabo zdravstvenih podatkov velike vrednosti. Ciljna skupina reforme so javne uprave, znanstvene ustanove, podjetja in širša javnost.

Reforma se zaključi do 30. junija 2026.

C.1.3 Reforma 3 „storitve, usmerjene k strankam“

Cilj reforme je digitalizacija javnih in upravnih storitev s popolno preobrazbo nacionalnih in lokalnih upravnih procesov, popolno digitalizacijo, povezovanjem sistemov, ponovno uporabo podatkov, najvišjo kakovostjo zagotovljenih storitev in usmerjenostjo javne uprave k uporabnikom. Reforma se izvede v dveh smereh:

a.Izboljšanje postopka odločanja za razvoj in nadgradnjo novih javnih storitev ter povečanje vključenosti javnih storitev in dostopnosti storitev za invalide.

b.Celostne naložbe v digitalizacijo postopkov javne uprave, sprejem manjkajočih elektronskih javnih storitev in avtomatizacijo medinstitucionalne izmenjave podatkov ter dostopnost orodij za invalide za dostop do javnih storitev. Cilj naložbe za izvajanje tega sklopa je digitalizacija postopkov javne uprave, vzpostavitev manjkajočih elektronskih javnih storitev in poenotenje zrelosti vseh javnih storitev, ki se zagotavljajo v Litvi, tako da bo medinstitucionalna izmenjava podatkov avtomatizirana in da bodo informacije dostopne vsem brez diskriminacije invalidov.

Poleg tega izvajanje reforme temelji na naslednjih načelih: načelo „samo enkrat“, vključenost in dostopnost storitev, odprtost in preglednost, privzeto čezmejnost, privzeta interoperabilnost, verodostojnost in varnost. Del naložbe (2 000 000 EUR) se nameni horizontalnemu razvoju digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev, ranljivih skupin (vključno s starejšimi) in vseh drugih zunaj ciljnih skupin.

Reforma se zaključi do 30. junija 2026.

C.1.4 Naložba 1 „Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju“

Cilj naložbe je ustvariti potrebne pogoje za znanost in podjetja za učinkovit razvoj in uporabo naprednih in inovativnih orodij ter rešitev umetne inteligence, ki omogočajo začetno komunikacijo, branje, analiziranje, razumevanje in tolmačenje v litovskem jeziku, ter ustvarjanje in zagotavljanje splošnega dostopa do digitaliziranih in digitalnih virov, ki znanosti, podjetjem in družbi omogočajo razvoj inovativnih tehnologij, storitev in izdelkov, ki temeljijo na kulturnih vsebinah.

C.1.4.1 Podukrep 1: Razvoj tehnoloških virov v litvanščini

Namen tega podukrepa je razviti litovske jezikovne vire, potrebne za razvoj rešitev v litovskem jeziku umetne inteligence, ki bodo javnosti brezplačno na voljo. To vključuje (i) razvoj jezikovnih virov, ki bodo znanstvenim in poslovnim organizacijam omogočili izboljšanje sistemov in storitev umetne inteligence v litovskem jeziku; (ii) razvoj digitalnih virov, ki podpirajo ohranjanje in vitalnost litovskega jezika (npr. prilagajanje litovske jezikovne dediščine znanstvenim, kulturnim in izobraževalnim potrebam, optimizacija jezikovnih raziskav); ter (iii) razvoj specializiranih virov znanja, vključno z ontologijami, in mednarodnih jezikovnih virov.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

C.1.4.2 Podukrep 2: Digitalizacija in dostopnost kulturnih virov

Podukrep vključuje organizacijske in tehnične ukrepe na področju objavljanja digitalne kulture in informacijskih virov, prilagoditev elektronskih storitev in izdelkov invalidom ter razvoj tehnoloških in informacijskih rešitev za odpiranje in ponovno uporabo vsebin kulturne in kulturne dediščine. Namen teh podukrepov je financirati vsaj dvanajst projektov za digitalizacijo, dostopnost in razširjanje kulturnih virov. Poleg tega je 20 % digitalnih (elektronskih) virov, ki so na voljo prek nacionalne spletne platforme za objave ELVIS, primernih za invalide.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

C.1.4.3 Podukrep 3: Produkcija digitalnih izobraževalnih vsebin in virov

Cilj podukrepa je razviti tehnološke rešitve, potrebne za digitalno poučevanje, študijske vire in infrastrukturo IT v izobraževalnih ustanovah, da se omogoči individualno učenje na daljavo. Njegov namen je šolam zagotoviti digitalno učno bazo, ki deluje kot nacionalna šola na daljavo in temelji na povezavi med obstoječimi in novimi digitalnimi učnimi orodji, digitalnimi vsebinami, ki jih razvijajo javni in zasebni založniki, sistemi preskušanja in ocenjevanja uspešnosti, knjižnicami in trenutno posodobljenimi izobraževalnimi vsebinami. Za zagotovitev učinkovitosti izobraževanja na daljavo se bodo razvili, preskusili in izvajali prototipi za izobraževanje na daljavo in kombinirano izobraževanje.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2024.

C.1.4.4 Podukrep 4: Finančni instrumenti za ustanavljanje podjetij in digitalne inovacije

Namen tega podukrepa je zagotoviti finančne spodbude za ustanavljanje podjetij in digitalne inovacije.

Podjetniškim storitvenim centrom bo zagotovljena podpora pri uvajanju robotike in rešitev na področju umetne inteligence s financiranjem odhodkov, povezanih s (i) svetovalnimi storitvami, povezanimi z začetno analizo projekta o postopkih, ki so racionalni za avtomatizacijo, in rešitvami, ki omogočajo te procese; (ii) stroški usposabljanja, povezani z razvojem rešitve ESA in umetne inteligence; (iii) pridobitev licenc (roboti, licence za programsko opremo) v zvezi s projektom; (iv) stroški plačila za čas, porabljen za projektne dejavnosti; (v) stroški opreme in najema, povezani z namestitvijo in delovanjem avtomatiziranih rešitev (npr. najem strežnika).

Zagonska podjetja in odcepljena podjetja bodo podprta za razvoj izdelkov in rešitev za umetno inteligenco, tehnologije veriženja podatkovnih blokov in avtomatizacijo procesov robotike s financiranjem odhodkov, povezanih z (i) razvojem izdelkov in storitev v začetni fazi zrelosti pred zbiranjem investicijskega kapitala; (ii) analizo potreb trga; (iii) razvoj tehnološkega koncepta rešitve; (iv) razvoj minimalnega proizvoda, ki je sposoben preživeti; in (v) doseganje stopnje tržljivosti izdelka.

Podukrep se zaključi do 30. septembra 2025.

C.1.4.5 Podukrep 5: Center odličnosti omrežja IKT

Cilj ustanovitve centra odličnosti IKT je razvoj in ustvarjanje povezav med podjetji, akademskimi krogi in javnimi organi, spodbujanje raziskav in razvoja za razvoj tehnologij, izdelkov in storitev na številnih področjih, njihova priprava na trg (komercializacija) ter spodbujanje izmenjave idej, znanja in naložb. Tak center bi se osredotočal na povečanje dostopnosti poslovne infrastrukture in storitev, vključno z odcepljenimi podjetji, ki jih za komercialne namene ustanovijo visokošolske ustanove.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2024.

C.1.5 Naložba 2 „korak proti 5G“

Cilj naložbe je zagotoviti učinkovito pokritost in prodor visoko prepustnih elektronskih komunikacijskih omrežij, ki izpolnjujejo potrebe digitalno aktivnih podjetij in so na uravnotežen način prilagojena razvoju zelo visokozmogljivih omrežij, vključno z omrežji 5G. Cilj ukrepa je olajšati uvedbo 5G po vsej državi, zlasti na mednarodnih kopenskih prometnih koridorjih (Via Baltica, Rail Baltica) ter na drugih magistralnih cestah in železniških progah nacionalnega pomena, letališčih in morskih pristaniščih. Ukrep vključuje financiranje iz sklada RRF, ki naj bi ga dopolnjevalo financiranje iz instrumenta za povezovanje Evrope, drugih strukturnih skladov EU in nacionalnih skladov ter spodbujanje zasebnih naložb. Hkrati je cilj naložbe tudi razvoj optične infrastrukture na podeželskih in oddaljenih območjih, ki zagotavlja dostop do gigabitnih hitrosti za 5000 digitalno intenzivnih podjetij/institucij. Naložba vključuje tudi elemente za spodbujanje podjetij in javnih organov k inovacijam in prilagajanju hitri digitalni povezljivosti z izvajanjem vsaj sedmih praktičnih aplikacij inovacij na področju mobilnosti.

C.1.5.1 Podukrep 1: Časovni načrt 5G

Litovski časovni načrt za 5G predvideva uravnotežen, stroškovno učinkovit in uspešen razvoj omrežja 5G, katerega cilj je doseči komercialno dostopne storitve 5G na 95 % ozemlja mestnih območij, mednarodnih kopenskih prometnih koridorjev (Via Baltica, Rail Baltica), magistralnih cest in železniških prog nacionalnega pomena, letališč in morskih pristanišč. Za dosego teh ciljev načrt 5G vključuje ukrepe, ki bodo olajšali regulativne in naložbene pogoje za razvoj 5G. Opozoriti je treba, da so ti ukrepi na splošno v skladu s tistimi iz svežnja EU o povezljivosti.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

C.1.5.2 Podukrep 2: Nadaljnji razvoj zelo visokozmogljivih omrežij

Namen tega podukrepa je razviti 50 novih stolpov (mas) in 2000 km optičnih vlaken na oddaljenih in podeželskih območjih, kjer trenutno ni infrastrukture zasebnih operaterjev ali pa se v bližnji prihodnosti ne načrtujejo. Razvita infrastruktura bi morala olajšati povezavo z gigabitno hitrostjo skupno 5000 zasebnih in javnih podjetij, nevladnih in vladnih organizacij ter občinskih institucij (spodbujevalca socialno-ekonomskega razvoja). Sredi leta 2021 se je začela študija za opredelitev področij, na katerih infrastruktura, ki lahko zagotavlja ustrezno kakovost storitev, ne obstaja ali se ne načrtuje v bližnji prihodnosti, in sicer z radijskim načrtovanjem in posvetovanjem z zasebnimi operaterji.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

C.1.5.3 Podukrep 3: Inovacije v mobilnosti

Inovacije na področju mobilnosti se bodo spodbujale s konkurenčnim postopkom, pri čemer bodo sredstva na voljo številnim subjektom ali konzorcijem v obliki projektov za razvoj digitalnih rešitev za povečanje digitalizacije različnih sektorjev s praktično uporabo prometnih in komunikacijskih inovacij, kot so (i) avtonomni promet, (ii) brezpilotni zrakoplovi – brezpilotni zrakoplovi, (iii) internet stvari, (iv) virtualna resničnost v) robotizacija ali avtomatizacija na podlagi 5G in uvedba naprednih tehnoloških rešitev, kot so vi) prometni računi in trajnostno upravljanje podatkov; vii) rešitve za digitalizacijo enotnega sistema izdajanja vozovnic in prevoznih sredstev.

Rešitve uvajajo in prilagajajo javne organe inovacijam na področju mobilnosti 5G (avtonomni promet, brezpilotni zrakoplovi itd.).

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

C.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/ cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
59	C.1.1 Preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije	mejnik	Vsi sistemi, ki jih upravljajo državne proračunske institucije, so prešli na novo vladno infrastrukturo za računalništvo v oblaku.	Dokončanje zapletene prenove in reorganizacije infrastrukture informacijske in komunikacijske tehnologije državnih proračunskih institucij ter izvajanje varnega centraliziranega upravljanja.				Q3	2026	Vsi sistemi, ki jih upravljajo državne proračunske institucije, so prešli na novo vladno infrastrukturo v oblaku na dveh področjih: 1. Razširitev obstoječe infrastrukture v oblaku za informacijske in komunikacijske tehnologije v obsegu, ki ga zahtevajo vse javne proračunske institucije, ter prehod zastarele infrastrukture IKT institucij za državni proračun, ki ni skladna z varnostjo, na centralno upravljano infrastrukturo informacijske in komunikacijske tehnologije v oblaku; 2. Integrirana nadgradnja in prenova zastarelih lokalnih omrežij za prenos podatkov, strojne in sistemske programske opreme za računalniške delovne postaje, ki niso v skladu z varnostjo, s strani državnih proračunskih institucij, uvedba varne rešitve centraliziranega upravljanja.
60	C.1.1 Preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije	mejnik	Začetek delovanja nacionalnega sistema upravljanja kibernetske varnosti	Delovanje nacionalnega sistema upravljanja kibernetske varnosti				Q1	2026	Začetek delovanja nacionalnega sistema upravljanja kibernetske varnosti. Kupljeno, razvito in nameščeno strojno in/ali programsko opremo za digitalno rešitev za spremljanje organizacijskih in tehničnih zahtev glede kibernetske varnosti.
61	C.1.1 Preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije	cilj	Zaključeno usposabljanje na področju kibernetske varnosti		število		300	Q1	2026	Vsaj 300 zaposlenih, zaposlenih v subjektih za kibernetsko varnost, je končalo usposabljanje na področju kibernetske varnosti prek sistema vseživljenjskega učenja. „Subjekt za kibernetsko varnost“ pomeni subjekt, ki upravlja in/ali upravlja državne informacijske vire, upravljavca kritične informacijske infrastrukture, ponudnika javnih komunikacijskih omrežij in/ali javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, storitev elektronskega gostovanja informacij in digitalnih storitev.
62	C.1.1 Preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije	cilj	Oddelek za državne storitve informacijske tehnologije zagotavlja storitve IT vsem proračunskim institucijam na konsolidirani podlagi.		število	22	242	Q1	2025	Skupno 242 institucij, ki imajo koristi od konsolidiranih storitev IT. Konsolidacija informacijskih in komunikacijskih tehnologij državnih proračunskih institucij se izvede v skladu z načrtom, ki ga pripravi oddelek za državne informacijske storitve.
63	C.1.1 Preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije	cilj	Oddelek za državne storitve informacijske tehnologije zagotavlja storitve IT vsem proračunskim institucijam na konsolidirani podlagi.		število	242	325	Q3	2026	Skupno število 325 institucij, ki imajo koristi od konsolidiranih storitev IT. Konsolidacija informacijskih in komunikacijskih tehnologij državnih proračunskih institucij se izvede v skladu z načrtom, ki ga pripravi oddelek za državne informacijske storitve.
64	C.1.2 Zagotavljanje učinkovitosti upravljanja podatkov in odprtih podatkov	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o učinkoviti obdelavi podatkov.	Zakonodaja je začela veljati				Q3	2022	Začetek veljavnosti zakonodaje o učinkovitem upravljanju podatkov. To vključuje spremembe zakona o uradni statistiki ali zakona o pravici do zbiranja informacij državnih in občinskih institucij, ki razširjajo funkcije Statistične Litve na upravljanje državnega podatkovnega jezera (nacionalna podatkovna platforma).
65	C.1.2 Zagotavljanje učinkovitosti upravljanja podatkov in odprtih podatkov	cilj	Začetek delovanja modela upravljanja podatkov		število	0	1	Q4	2024	Začetek delovanja modela upravljanja podatkov. Vzpostavi se centraliziran vmesnik za aplikacijsko programiranje (API) za zagotavljanje podatkov, državni podatki, vključeni v model podatkovne arhitekture, pa se za izmenjavo podatkov uporabljajo centralizirani API.
66	C.1.2 Zagotavljanje učinkovitosti upravljanja podatkov in odprtih podatkov	cilj	Vključevanje informacijskih virov v podatkovno jezero		število	53	376	Q2	2026	V nacionalno podatkovno jezero se vključi skupno 376 informacijskih virov. Izvajanje reforme zagotavlja učinkovito upravljanje podatkov, ki preprečuje podvajanje odločitev. Na ta način se finančna sredstva uporabljajo racionalno, kakovost podatkov se izboljša, tveganje ranljivosti osebnih podatkov se upravlja učinkovito, podatki se evidentirajo in zagotovi se ponovna uporaba podatkov.
67	C.1.2 Zagotavljanje učinkovitosti upravljanja podatkov in odprtih podatkov	cilj	Začetek delovanja orodja za izmenjavo podatkov		število	0	1	Q4	2022	Začetek delovanja orodja za izmenjavo podatkov, ki izpolnjuje ustrezne računovodske zahteve. Oblikovanje orodja za izmenjavo podatkov omogoča pošiljanje, sprejemanje in obdelavo elektronskih računov v velikem obsegu, s čimer se prihranijo materialni stroški in stroški dela v gospodarstvu države ter hitro izplačajo državi. Vsi računovodski sistemi (ERP) se vključijo v odprti vir EuroConnector in se uporabljajo brezplačno.
68	C.1.3 Storitve, usmerjene k strankam	mejnik	Začetek veljavnosti spremenjene uredbe o zagotavljanju informacij invalidom	Zakonodaja je začela veljati				Q1	2023	Začetek veljavnosti spremenjene pravne uredbe o zagotavljanju informacij invalidom.
69	C.1.3 Storitve, usmerjene k strankam	mejnik	Objava javnega razpisa za inovativne rešitve in orodja za zagotavljanje boljših komunikacijskih priložnosti za invalide	Objava obvestila o javnem razpisu				Q2	2023	Objava javnega razpisa za inovativne rešitve in orodja za zagotavljanje boljših komunikacijskih priložnosti za invalide. Tehnične specifikacije in javna naročila se oblikujejo v sodelovanju s ciljnimi skupinami. Pri zahtevah glede kvalifikacij se posebna pozornost nameni izkušnjam, spretnostim in spretnostim dobaviteljev za izvajanje podobnih rešitev informacijske tehnologije. Informacijski sistemi morajo izpolnjevati vse zahteve Direktive ES o dostopnosti do interneta. (2024 Q1).
70	C.1.3 Storitve, usmerjene k strankam	mejnik	Začetek delovanja strokovnega centra za odprte podatke in digitalno preobrazbo	Operativno strokovno središče za odprte podatke in digitalno preobrazbo				Q4	2021	Začetek delovanja strokovnega centra za odprte podatke in digitalno preobrazbo z resolucijo Republike Litve. Organizacijsko strukturo strokovnega centra sestavljata dva oddelka: ena bo spremljala in ocenjevala digitalne rešitve, druga pa se bo osredotočila na podatke in arhitekturo: Skupina za spremljanje in vrednotenje digitalnih rešitev po potrebi analizira in spremlja obstoječe rešitve z ocenjevanjem funkcionalnosti in izzivov, ki jih je treba obravnavati. Oceni nove pobude z vidika podvajanja obstoječih rešitev in smotrnosti tehnoloških rešitev. Skupina za podatke in arhitekturo določi splošno arhitekturo informacijskih sistemov in podatkov, standarde in tehnične zahteve, ki se uporabljajo za novo razvite rešitve. Za vsako novo predlagano rešitev se pričakuje začetna ocena skupine digitalnih pobud, po pripravi tega postopka in podrobnih osnutkov zahtev pa se oceni z vidika arhitekturne združljivosti.
71	C.1.3 Storitve, usmerjene k strankam	cilj	Začetek delovanja rešitev za digitalne javne storitve za invalide		število		2	Q1	2025	Začetek uporabe dveh rešitev za lažji dostop invalidov do digitalnih javnih storitev: ena IT rešitev za zagotovitev boljših komunikacijskih priložnosti za gluhe in druga informacijska rešitev za zagotovitev dostopa do informacij za slepe. Storitve zagotavljajo ponudniki z ustreznimi kvalifikacijami z javnimi naročili.
72	C.1.3 Storitve, usmerjene k strankam	cilj	Zadovoljiva uporaba javnih storitev s strani invalidov		%	0	60 %	Q1	2026	V raziskavi, katere cilj je oceniti, ali je bil z reformo dostopa invalidov do javnih storitev dosežen cilj objavljanja dostopnih informacij na spletnih mestih in komunikacijskih rešitev, izpolnjuje pričakovanja uporabnikov vsaj 1000 anketirancev. 60 % anketirancev meni, da so zadovoljni z razvitimi rešitvami in/ali se jim zdijo koristni.
73	C.1.3 Storitve, usmerjene k strankam	cilj	Zaključeni projekti za digitalizacijo storitev in izboljšanje ravni zrelosti zagotovljenih storitev		število	0	15	Q2	2026	Dokončanje najmanj 15 projektov za digitalizacijo storitev in izboljšanje ravni zrelosti storitev, ki jih zagotavlja javna uprava. Projekti se izberejo na podlagi odobrenega izbirnega modela in navajajo najboljše in najučinkovitejše načine za njihovo izvajanje. Projekte izvajajo institucije in občine na centralni ravni za razvoj novih storitev ali uvedbo novih tehnoloških rešitev (s projekti za razvoj digitalnih storitev in digitalizacijo postopkov naj bi digitalne storitve postale enostavne, priročne, proaktivne, interoperabilne, razvoj pa bo omogočil uporabo rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, strojnem učenju, podatkovni analitiki ali drugih naprednih načelih).
74	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.1. Razvoj tehnoloških virov v litvanščini	mejnik	Zagotavljanje litovskih jezikovnih virov za razvoj umetne inteligence in inovativnih tehnologij					Q4	2025	Zagotavljanje virov v litovskem jeziku, potrebnih za razvoj rešitev umetne inteligence, ministrstvu za gospodarstvo in inovacije. Ti vključujejo tri sklope virov: 1. Enojezični in večjezični korpus besedila, govorni korpor, sintezator čustvenega vzorca, komunikator za interakcijo človek-stroj , modeli, ki vsebujejo besede (vzorci digitalnega jezika), pomnilniki prevodov (vzporedno večjezično besedilo korpora za strojno prevajanje) . 2. Preoblikovanje jezikovne dediščine v sodobne oblike kulturnega izražanja, oblikovanje jezikovne analitike z geoinformacijskimi sistemi, ustvarjanje digitalnih podatkov o govoru v litovskem jeziku. 3. Podatkovne zbirke znanja ( ontologije).
75	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.1. Razvoj tehnoloških virov v litvanščini	cilj	Zaključeni projekti za oblikovanje litovskih jezikovnih virov, potrebnih za razvoj rešitev umetne inteligence		število		23	Q4	2025	Dokončanje vsaj 23 projektov za oblikovanje litovskih jezikovnih virov, potrebnih za razvoj rešitev umetne inteligence, se je osredotočilo na tri sklope: 1. Razvoj jezikovnih virov za rešitve umetne inteligence. 2. Razvoj digitalnih virov, ki podpirajo ohranjanje in sposobnost preživetja litovskega jezika. 3. Razvoj virov strokovnega znanja.
76	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.2. Digitalizacija in dostopnost kulturnih virov	mejnik	Oddaja javnih naročil za digitalizacijo kulturnih virov	Obvestilo o oddaji javnih naročil za digitalizacijo kulturnih virov				Q3	2023	Oddaja naročil za najmanj 12 projektov digitalizacije, dostopnosti in razširjanja kulturnih virov.
77	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.2. Digitalizacija in dostopnost kulturnih virov	cilj	Zaključeni projekti za digitalizacijo kulturnih virov		število	0	12	Q4	2025	Zaključeni projekti za digitalizacijo, dostopnost in razširjanje kulturnih virov.
78	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.2. Digitalizacija in dostopnost kulturnih virov	cilj	Digitalni (elektronski) viri, ki so na voljo invalidom		%	15 %	20 %	Q4	2025	20 % digitalnih (elektronskih) virov, ki so na voljo prek nacionalne platforme za spletne publikacije ELVIS, je primernih za invalide. Vrsta publikacij vključuje prilagojene e-knjige za osebe, ki ne morejo brati tiskanega besedila. Publikacije uporabljajo načela vključujočega objavljanja in so namenjene vsem, vključno z osebami z različnimi okvarami/posameznimi potrebami. Te publikacije so na voljo prek nacionalne spletne platforme za objave ELVIS (www.elvis.labiblioteka.lt) v prilagojeni obliki.
79	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.3. Produkcija digitalnih izobraževalnih vsebin in virov	cilj	Začetek delovanja digitalnih učnih zmogljivosti		število	0	1704	Q2	2024	Začetek delovanja digitalnih učnih zmogljivosti, ki vključujejo tehnološke in digitalne predmete za izobraževanje in študij (digitalni viri za splošno izobraževanje, prototipi za izobraževanje na daljavo in kombinirano izobraževanje, razredi in občinstvo, opremljeni za izobraževanje na daljavo in hibrid, digitalizacija učnih načrtov/modulov/disciplinarne vsebine).
80	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.4. Finančni instrumenti za ustanavljanje podjetij in digitalne inovacije	mejnik	Objava javnega razpisa in odobritev pogojev financiranja za razvoj in uvajanje inovativnih tehnoloških rešitev v podjetjih	Objava javnega razpisa				Q3	2022	Objava javnega razpisa in odobritev pogojev financiranja s strani Ministrstva za gospodarstvo in inovacije ali odredba direktorja Agencije za znanost, inovacije in tehnologijo.
81	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.4. Finančni instrumenti za ustanavljanje podjetij in digitalne inovacije	cilj	Začetek veljavnosti pogodb o finančnih spodbudah za ustanavljanje podjetij in digitalne inovacije		število	0	184	Q3	2024	Začetek veljavnosti pogodb o finančnih spodbudah za ustanavljanje podjetij in digitalne inovacije: 1. 14 pogodb za finančne spodbude za centre poslovnih storitev za uvedbo robotske procesne avtomatizacije in rešitev umetne inteligence. 2. 170 pogodb za finančne spodbude za zagonska in odcepljena podjetja za razvoj proizvodov in rešitev za umetno inteligenco, tehnologije veriženja podatkovnih blokov, avtomatizacijo robotike procesov.
82	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.5. Center odličnosti omrežja IKT	cilj	Začetek delovanja centra odličnosti		število	0	1	Q4	2024	Začetek delovanja posebnega centra odličnosti IKT.
83	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.1. Časovni načrt 5G	mejnik	Dodeljene radijske frekvence za vzpostavitev omrežij 5G	Dodeljene radijske frekvence				Q1	2022	Izvedene dražbe in odobritve za uporabo radijskih frekvenc (kanalov) v pasovih 3 400–3 800 MHz in 694–790 MHz.
84	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.1. Časovni načrt 5G	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb ustreznih zakonov, ki omogočajo hitrejšo namestitev elektronske komunikacijske infrastrukture	Zakonodaja je začela veljati				Q2	2022	Začetek veljavnosti sprememb o zahtevah gradbenih tehničnih predpisov in namestitvi elektronske komunikacijske infrastrukture, da se spodbudi razpoložljivost javnih mobilnih komunikacijskih storitev v vseh prostorih v javnih stavbah in olajša postavitev javnih komunikacijskih omrežij v nacionalnih in občinskih cestnih pasovih, na trgih, mostovih, viaduktih in predorih.
85	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.1. Časovni načrt 5G	cilj	Začetek izvajanja storitev 5G na mestnih območjih in drugih magistralnih cestah in železniških progah nacionalnega pomena, letališčih in morskih pristaniščih		%	0	95	Q4	2025	Do konca leta 2025 so na trgu na voljo storitve 5G na 95 % ozemlja mestnih območij, mednarodnih kopenskih prometnih koridorjev (Via Baltica, Rail Baltica), magistralnih cest in železniških prog nacionalnega pomena, letališč in morskih pristanišč.
86	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.2. Nadaljnji razvoj zelo visokozmogljivih omrežij	cilj	Vzpostavitev infrastrukture za gigabitne hitrosti		število	0	50	Q4	2025	Vzpostavitev 50 novih stolpov (avtobusov) (infrastruktura za hitrost gigabit) na oddaljenih in podeželskih območjih.
87	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.2. Nadaljnji razvoj zelo visokozmogljivih omrežij	cilj	Vzpostavitev infrastrukture za gigabitne hitrosti		km		2000	Q4	2025	Vzpostavitev 2000 km optičnih vlaken (infrastruktura za hitrost gigabit) na oddaljenih in podeželskih območjih.
88	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.2. Nadaljnji razvoj zelo visokozmogljivih omrežij	cilj	Povezovanje z gigabitnimi hitrostmi zasebnih in javnih podjetij, nevladnih in vladnih organizacij ter občinskih institucij (spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja)		število	0	5 000	Q4	2025	Povezati se z gigabitno hitrostjo 5000 zasebnih in javnih podjetij, nevladnih in vladnih organizacij ter občinskih institucij (spodbujevalca socialno-ekonomskega razvoja).
89	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.3. Inovacije v mobilnosti	mejnik	Imenovanje organa, pristojnega za upravljanje inovativnih ukrepov na področju prometa					Q2	2022	Imenovanje pristojnega organa, ki pripravi program dejavnosti, ki se financirajo, ter pogoje in merila za izbor za konkurenčni postopek za inovacije v mobilnosti.
90	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.3. Inovacije v mobilnosti	cilj	Začetek delovanja digitalnih rešitev za inovacije na področju mobilnosti		število	0	7	Q4	2025	Začetek delovanja vsaj sedmih digitalnih rešitev za povečanje digitalizacije prometnega sektorja s praktično uporabo prometnih in komunikacijskih inovacij, kot so (i) avtonomni promet, (ii) brezpilotni zrakoplovi – brezpilotni zrakoplovi, (iii) internet stvari, (iv) virtualna resničnost v) robotizacija ali avtomatizacija na podlagi 5G in uvedba naprednih tehnoloških rešitev, kot so vi) računi za prevoz in trajnostno upravljanje podatkov o mobilnosti; vii) rešitve za digitalizacijo enotnega sistema izdajanja vozovnic in prevoznih sredstev. Rešitve uvajajo in prilagajajo javne organe inovacijam na področju mobilnosti 5G (avtonomni promet, brezpilotni zrakoplovi itd.).

D. KOMPONENTA 4: Kakovostno in dostopno izobraževanje za celoten življenjski cikel

Cilj dela litovskega načrta za okrevanje in odpornost na področju izobraževanja je izboljšati kakovost in učinkovitost vseh ravni izobraževanja in usposabljanja, vključno z izobraževanjem odraslih, ter spodbujati razvoj znanj in spretnosti. Cilj reform in naložb je: 1. Posodobitev splošnega izobraževanja, 2. izboljšanje kompetenc in priznavanja kvalifikacij odraslih, 3. vzpostavitev sistema poklicnega usmerjanja in 4. izboljšanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z učenjem na delovnem mestu . Reforme se osredotočajo na izboljšanje dostopnosti in kakovosti predšolske vzgoje in izobraževanja, krepitev kompetenc učiteljev in vodstvenih delavcev šol, posodobitev učnih vsebin in vzpostavitev sistema poklicnega svetovanja. Namen naložb je izboljšati in utrditi šolsko infrastrukturo, izboljšati izobraževalni ekosistem na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, vzpostaviti platformo „vse na enem mestu“ za vseživljenjsko učenje, podpreti vajeništvo in financirati posamezne učne račune, podpirati strokovnjake za poklicno usmerjanje, vajeništva in udeležbo v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter programih mobilnosti .

Ukrepi, vključeni v komponento, podpirajo priporočila za posamezne države glede izboljšanja kakovosti in učinkovitosti na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, vključno z izobraževanjem odraslih in spodbujanjem znanj in spretnosti (priporočilo št. 2 iz leta 2019, priporočilo 2 za leto 2020 ) .

D.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

D.1.1 Reforma 1 „Sodobno splošno izobraževanje – ozadje za konkurenčne kompetence“

Cilj reforme je izboljšati splošno izobraževanje, da bi zmanjšali razlike v dosežkih med učenci. Reforme spremlja sedem podukrepov: 1. Izboljšanje kakovosti izobraževanja 2. Reorganizacija šolske mreže 3. Šolski program tisočletja, 4. Krepitev kompetenc učiteljev, namestnikov in vodstvenih delavcev, 5. Razvoj ekosistema STEAM 6. Preobrazba digitalnega izobraževanja 7. Izboljšanje predšolske vzgoje in varstva.

D.1.1.1 Podukrep 1: Izboljšanje kakovosti izobraževanja

Cilj podukrepa je izboljšati kakovost izobraževanja. Vsebina okvirnih programov primarnega, predšolskega in srednješolskega izobraževanja se posodobi do 31. oktobra 2022, da se upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja in razvoj. Sprejmejo se minimalni kazalniki za spremljanje kakovosti šolskega izobraževanja, postopek za organizacijo in izvajanje zunanjega ocenjevanja šol, ki izvajajo programe šolskega izobraževanja, pa se do 30. junija 2022 spremeni, da bi dosegli boljše rezultate, večjo vključenost in učinkovitost ter zmanjšali vrzeli pri dosežkih učencev. Vzpostavi se postopek za organizacijo in izvedbo zunanjega vrednotenja dejavnosti predšolskih šol.

Podukrep se zaključi do 31. marca 2022.

D1.1.2 Podukrep 2: Reorganizacija šolske mreže

Cilj podukrepa je spremeniti pravila o vzpostavitvi mreže šol, ki izvajajo programe formalnega izobraževanja, da se določijo nove zahteve za občine v zvezi z velikostjo šole, pravili za skupne razrede ter nadaljnjimi postopki reorganizacije in zahtevami glede financiranja. Merila vključujejo odpravo možnosti združitve razredov 5–8 in zahtevo po reorganizaciji državnih šol s 60 ali manj učenci. Z novimi pravili se zmanjša število skupnih razredov; število majhnih gimnazija in število majhnih šol (z manj kot 200 učenci).

Podukrep se bo končal do 31. decembra 2021.

D.1.1.3 Podukrep 3: Program „Mednarodna šola“

Cilj tega podukrepa je reorganizacija in izboljšanje šolske infrastrukture ter zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja za litovske otroke, ne glede na to, kje živijo, in njihovo socialno-ekonomsko ozadje. Do 31. decembra 2021 se sprejme program napredka za „šole tisočletja“, v katerem so določeni pogoji in zahteve za občine, ki iščejo podporo za šolske dejavnosti, usposabljanje učiteljev in razvoj infrastrukture. Podpira občine pri utrjevanju izobraževalnih virov in krepitvi obstoječih šol, da se ustvari vključujoč izobraževalni ekosistem v šolah ter uvedeta organizacija in upravljanje izobraževanja, ki temelji na mreženju. Program se izvaja na občinski ravni. Občine se prijavijo za sodelovanje v programu na podlagi jasnih meril. Poleg tega lahko več občin skupaj spodbuja mrežno povezovanje šol zunaj ozemlja ene občine, ki se poveže z večjimi subjekti , šolskimi mesti. Občine vsako leto do 30. aprila potrdijo načrte za prestrukturiranje šol. Cilj programa je tudi povečati motivacijo učiteljev in privlačnost poklica s podpiranjem učiteljev, da izboljšajo svoje kompetence in pridobijo višje kvalifikacije. Vsaj 80 % litovskih občin izvaja program „Millennium Schools“ v podporo 150 šolam. Z ukrepom se male šole preoblikujejo v enote ali enote v večjih šolah, kar bo izboljšalo učno okolje za učence, izboljšalo delovne pogoje za učitelje, utrdilo vire poučevanja in učenja ter učinkoviteje uporabljalo učne vire.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

D.1.1.4 Podukrep 4: Krepitev kompetenc učiteljev, namestnikov in vodstvenih delavcev

Cilj podukrepa je podpreti učitelje, namestnike in vodstvene delavce šol pri krepitvi njihovih kompetenc s povezovanjem sistemov kvalifikacij in usposabljanja učiteljev. Da se zagotovi kakovost nacionalnih programov za razvoj kvalifikacij za učitelje, se do 31. decembra 2022 oblikujejo zahteve za oblikovanje in izvajanje nacionalnih programov za razvoj kvalifikacij. Prožnost sistemov usposabljanja in usposabljanja učiteljev se poveča z možnostjo pridobitve kreditnih točk za pridobitev višjih kvalifikacij, vključno z magisterijem, s priznavanjem neformalno pridobljenih kompetenc in s študijem modula tematskega študija. Spremlja se tudi izvajanje nacionalnih programov strokovnega izpopolnjevanja.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

D.1.1.5: Podukrep 5: Razvoj ekosistema STEAM

Cilj tega podukrepa je vlaganje v prenovo opreme centrov STEAM, da se zagotovi kontinuiteta znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike (STEAM) glede na hitro spreminjajoči se tehnološki razvoj. Da bi bile dejavnosti STEAM bolj dostopne učencem na podeželskih območjih, se v centrih STEAM vzpostavijo mobilni laboratoriji.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

D.1.1.6 Podukrep 6: Preobrazba digitalnega izobraževanja

Cilj podukrepa je spodbujati uvajanje digitalno vodenih izobraževalnih inovacij v šolah in krepiti digitalne kompetence vseh učiteljev. Ustanovita se ekipa strokovnjakov in krovni projekt EdTech, da se podpre razvoj digitalnih inovacij v izobraževanju in vzpostavi platforma za preskušanje inovacij v izobraževalnih ustanovah. Platforma EdTech povezuje zagonska podjetja in inovatorje s šolami in njihovimi potrebami po usposabljanju ter omogoča preskušanje inovativnih rešitev. Izboljšati je treba tudi digitalne kompetence na vseh ravneh izobraževanja, od predšolskih učiteljev do visokošolskih učiteljev, ter spodbujati uporabo digitalnih vsebin in tehnoloških orodij v izobraževalnem procesu za izboljšanje učnih rezultatov.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2024.

D.1.1.7 Podukrep 7: Izboljšanje predšolske vzgoje in varstva.

Namen tega podukrepa je izboljšati dostop in kakovost predšolske vzgoje in varstva s pregledom meril za predšolske in predšolske učne načrte, da se zagotovi ažurnost vsebine , ki ustreza najnovejšim znanstvenim spoznanjem o značilnostih predšolskih otrok, opredelitvi njihovih sposobnosti in želja ali potreb ter zagotavljanju izobraževanja na podlagi razvoja posameznega otroka. Da se zagotovi kakovost predšolskega izobraževanja, se vzpostavi tudi sistem za zunanje ocenjevanje uspešnosti šol, ki izvajajo programe predšolskega izobraževanja. Poleg tega se do 30. junija 2022 izvede študija za opredelitev infrastrukturnih potreb za predšolsko izobraževanje in oskrbo, da se vsem otrokom zagotovi enak dostop do nje na celotnem ozemlju .

Podukrep se zaključi do 30. septembra 2023.

D.1.2 Reforma 2 „Dostop do razvoja kompetenc in priznavanje kvalifikacij odraslih“

Cilj ukrepa je vzpostaviti enoten model za delovanje in upravljanje okvira vseživljenjskega učenja. Vse informacije so na voljo v enotnem informacijskem sistemu. Sistem vsebuje samo programe, ki izpolnjujejo veljavni standard kakovosti, in mehanizem za opredelitev programov za pridobivanje kompetenc z visoko dodano vrednostjo . Zagotovi, da so visokošolski programi na voljo tudi v okviru vseživljenjskega učenja, ki visoko usposobljenim osebam omogoča tudi sodelovanje v programih razvoja kompetenc. Upravljanje sistema vseživljenjskega učenja se izvaja prek nacionalne komisije za spremljanje človeških virov. Na podlagi nacionalnega sistema za spremljanje človeških virov se sprejemajo odločitve o prednostnih skupinah ljudi, ki imajo dostop do financiranja usposabljanja, ter o prednostnih programih/osih, ki jih je treba obravnavati. Zakonodaja začne veljati do 30. septembra 2022,

Model "vse na enem mestu" za vseživljenjsko učenje utrjuje razdrobljen okvir za razvoj znanj in spretnosti odraslih z jasnimi vlogami in odgovornostmi vseh akterjev ter operativnimi mehanizmi financiranja. Glede na to, da trenutno v državi, kjer lahko posamezniki najdejo informacije o možnostih za učenje/razvoj zmogljivosti, ni enotnega elektronskega sistema, je cilj vzpostaviti elektronsko informacijsko točko „vse na enem mestu“. Razvoj elektronskega sistema temelji na načelu „individualnega učnega računa“ in omogoča ne le iskanje informacij o možnostih izobraževanja, ampak tudi neposredno registracijo v programih ter zagotavljanje jasnega komunikacijskega orodja o ukrepih, ki jih država predlaga za razvoj kompetenc. Ta elektronski sistem „vse na enem mestu“ je povezan tudi z drugimi elektronskimi sistemi, kot je platforma za zaposlovanje. Sistem vseživljenjskega učenja „vse na enem mestu“ začne v celoti delovati do 31. marca 2023.

Razvoj kompetenc se osredotoči na ciljno skupino zaposlenih (18–65) , pri čemer imajo prednost nizko usposobljeni delavci , podpora/uprava pa temelji na načelu „individualnih računov učenja“ , ki zajemajo tako informacijsko službo za dostop do usposabljanja kot financiranje izobraževanja odraslih . Vsaj 21 600 ljudi naj bi med drugim izboljšalo svoja digitalna znanja in spretnosti.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

D.1.3 Reforma 3 „Poklicni sistem usmerjanja za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja na trgu dela“

Cilj ukrepa je vzpostaviti sistem poklicnega razvoja in poklicnega svetovanja, ki se začne v zgodnjem otroštvu (iz razreda 1). Sistem poklicnega svetovanja in načrtovanja študentom pomaga, da prepoznajo interesna področja in se odločijo o morebitnih poklicnih poteh v zgodnjem otroštvu. Otroci pridobijo znanje o kompetencah, pridobljenih v izobraževalnih ustanovah, da se seznanijo s prehodom med različnimi ravnmi izobraževanja. Šole in občine postanejo odgovorne za izobraževalne poklice in načrtovanje poklicne poti v skladu s spremenjenim pravnim okvirom. Storitve poklicnega svetovanja v šolah zagotavljajo poklicni strokovnjaki. Eden ključnih elementov sistema je zagotavljanje kakovostnih informacij o nadaljnjih možnostih za učenje ali poklicno pot. Te informacije temeljijo na podatkih iz nacionalnega sistema za spremljanje človeških virov. Poklicno usmerjanje postane tudi sestavni del sistema vseživljenjskega učenja, ki osebam s kvalifikacijami in/ali poklicnimi izkušnjami omogoča karierno svetovanje, ki se zagotavlja ne le prek informacijskega sistema vseživljenjskega učenja, temveč tudi prek mreže regionalnih oskrbovalnih centrov. Zakonodaja začne veljati do 31. marca 2022. Vsaj 380 kariernih strokovnjakov zagotavlja storitve poklicnega svetovanja v šolah .

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

D.1.4 Reforma 4 „Pristojnosti za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljeno v poklicnem izobraževanju in usposabljanju“

Reformo spremlja šest podukrepov: 1. Vzpostavitev nacionalne platforme za napredek na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja 2. Ocenjevanje kompetenc 3. Izboljšanje znanja učiteljev, ki usposabljajo vajence 4. Vajeništvo in učenje na delovnem mestu 5. Program mobilnosti 6. Več priložnosti za pridobitev poklica za učence

D.1.4.1 Podukrep 1: Nacionalna platforma za napredek poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Cilj podukrepa je vzpostaviti nacionalno platformo za napredek poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v kateri sodelujejo socialni partnerji, ki zastopajo interese podjetij, industrije, izobraževalne skupnosti in javnih organov. Platforma odloča o ciljih upravljanja poklicnega usposabljanja, praktičnem izvajanju konsolidacije obstoječe mreže usposabljanja, posodabljanju novih strokovnih standardov, programih poklicnega usposabljanja in neformalnega izobraževanja odraslih ter o usposabljanju, motivaciji in izpopolnjevanju vodij usposabljanja. Prednost ima izboljšanje digitalne in tehnične usposobljenosti vodij usposabljanja in vodij usposabljanja, ki so vključeni v nacionalno mobilnost in poklicno usposabljanje vajencev. Podpora za izpopolnjevanje je na voljo tudi trenerjem z ustreznimi delovnimi izkušnjami na področju izobraževanja ter udeležencem v malih in srednjih podjetjih brez pedagoških kvalifikacij. Izdaja spričeval inštruktorjem se posodobi.

Vzpostavitev platforme se zaključi do 31. marca 2022. Izboljšanje usposobljenosti inštruktorjev se zaključi do 30. junija 2026.

D.1.4.2 Podukrep 2: Ocenjevanje kompetenc

Cilj podukrepa je izboljšati priznavanje kompetenc, pridobljenih v formalnih in neformalnih okoljih. V ta namen je treba spremeniti zakon o poklicnem usposabljanju in izvedbeno zakonodajo, da se določi 18 strokovnih ocenjevalnih centrov, ki bodo sčasoma postali metodološka središča na področju izobraževanja za združevanje znanja prek povezovanja v mreže s sektorskimi centri za usposabljanje na istem področju.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

D.1.4.3 Podukrep 3: Vajeništvo in učenje skozi delo

Cilj podukrepa je razviti in izvajati shemo, ki dopolnjuje državno podporo za vajeništva in učenje na delovnem mestu ter študentom olajša pridobivanje praktičnih znanj in spretnosti v podjetjih. Posebna pozornost se nameni tudi spodbujanju poklicnega usposabljanja v obliki vajeništev v malih in srednjih podjetjih, katerega cilj je doseči do 70 % vseh podprtih vajencev, vsaj 40 % programov v obliki vajeništva pa se osredotoči na razvoj digitalnih kompetenc.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

D.1.4.4 Podukrep 4: Program mobilnosti

Cilj tega podukrepa je okrepiti in razširiti nacionalni program mobilnosti, da se vsem učencem v poklicnem izobraževanju in usposabljanju zagotovi dostop do praktičnih znanj in spretnosti prek centrov sektorskega praktičnega usposabljanja, ki uporabljajo posodobljene zmogljivosti. Izvajanje tega ukrepa vodi k povečanju števila diplomantov poklicnega usposabljanja, ki so se zaposlili na delovnem mestu s pridobljenimi ustreznimi kvalifikacijami.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

D.1.4.5 Podukrep 5: Več priložnosti za pridobitev poklica za učence

Cilj podukrepa je zagotoviti, da se učenci iz splošnih izobraževalnih programov vključijo v module, zagotovljene v okviru začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Pomaga povečati privlačnost in kakovost začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter učencem splošnega izobraževanja zagotavlja znanja in spretnosti na trgu dela. Prav tako si prizadeva znižati starost za vstop v začetne programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki se trenutno začnejo ob 11. letu šolanja. Z ukrepom imajo učenci možnost, da se v svojem 9. letu šolanja v skladu z novim zakonom o poklicnem izobraževanju in usposabljanju vpišejo v začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

D.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/ cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
91	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.1 Izboljšanje kakovosti izobraževanja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o metodologiji postopka za zunanje ocenjevanje kakovosti dejavnosti izobraževalnih ustanov, ki izvajajo programe šolskega izobraževanja	Zakonodaja je začela veljati				Q2	2022	Začetek veljavnosti zakonodaje o metodologiji, ki -zagotavljati organizacijo šolskih kazalnikov uspešnosti izobraževalnih procesov, podporo učencem, upravljanje in vodenje, šolsko okolje, -določiti postopke samoocenjevanja in vrednotenja zunanjih šol; -pooblasti nacionalno agencijo za izobraževanje za izvedbo zunanjega ocenjevanja otroških centrov in šol; -določiti obveznosti šol za izboljšanje šolskih dejavnosti na podlagi podatkov iz zunanjega vrednotenja.
92	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.1 Izboljšanje kakovosti izobraževanja	mejnik	Začetek veljavnosti revidiranih programov predšolskega, osnovnošolskega, nižjega sekundarnega in srednješolskega izobraževanja (kurikulum)	Zakonodaja je začela veljati				Q3	2022	Programi predšolskega, osnovnošolskega, nižjega sekundarnega in srednješolskega izobraževanja (kurikulum) so dokumenti, ki urejajo vsebino na nacionalni ravni. Da bi upoštevali najnovejša znanstvena spoznanja in razvoj, se izobraževalni programi (učni načrt) revidirajo. Začetek veljavnosti zakonodaje o reviziji učnega načrta, ki zajema: – cilji predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, nižjega sekundarnega in srednješolskega izobraževanja, – vsebina – ravni doseganja učnih rezultatov.
93	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.2 Reorganizacija šolske mreže	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Pravilnika o vzpostavitvi mreže šol, ki izvajajo programe formalnega izobraževanja	Zakonodaja je začela veljati				Q4	2021	Začetek veljavnosti sprememb Pravilnika za ustanovitev mreže šolskih programov formalnega izobraževanja, ki določajo nove zahteve za občine v zvezi z velikostjo šole, pravili za skupne razrede in nadaljnjimi postopki reorganizacije, zahtevami glede financiranja: razredi, ki so manjši od tistih, določenih v pravilih, se ne bi financirali. Merila vključujejo odpravo možnosti združitve razredov 5–8 in zahtevo po reorganizaciji državnih šol s 60 ali manj učenci. Z novimi pravili se zmanjša število skupnih razredov; število majhnih gimnazija in število majhnih šol (z manj kot 200 učenci).
94	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.2 Reorganizacija šolske mreže	mejnik	Načrti za preoblikovanje mreže šol splošnega izobraževanja, ki so jih pripravile in odobrile občine v skladu z novo odobrenimi pravili za razvoj mreže šol, ki izvajajo programe formalnega izobraževanja	Odločba občin o odobritvi načrtov občin				Q2	2022	5-letni občinski načrti preoblikovanja zajemajo preoblikovanje šolske mreže, zlasti njen strateški cilj, cilje, prednostne naloge, ključne kazalnike uspešnosti, povezane z zmanjšanjem socialne izključenosti, kakovost izobraževanja in/ali izboljšanje učnih dosežkov učencev, učinkovitejšo uporabo sredstev, oceno preoblikovanja šolske mreže ter mehanizem za ustanavljanje, reorganizacijo in likvidacijo šol. 5-letne načrte pripravi občinska uprava, potrdi pa jih občinski svet. Odločitve občinskih svetov nadzoruje predstavnik vlade. Izvajanje načrtov spremlja oddelek za kakovost izobraževanja in regionalno politiko Ministrstva za izobraževanje in znanost. Odločitve o prestrukturiranju šol se sprejmejo vsako leto do 30. aprila. Vsaj 80 % občin pripravi in sprejme načrte za preoblikovanje svoje mreže šolskih šol do vključno leta 2025 v skladu z ustreznimi pravili.
95	D.1.1.Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.3 Program „Mednarodna šola“	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o programu napredka šole tisočletja	Zakonodaja je začela veljati				Q4	2021	Začetek veljavnosti zakonodaje o programu napredka šole tisočletja, ki vključuje: 1) seznam kazalnikov spremljanja kakovosti izobraževanja občin in šol (odobri se z odlokom ministra za šolstvo, znanost in šport) 2) spremembe pravil za razvoj mreže šol (odobrene z Resolucijo Vlade Republike Litve) 3) program napredka na šoli tisočletja (odobren z odlokom ministra za šolstvo, znanost in šport) 4) zahteve za razpise za občine (cilji, kazalniki, svežnji podpore za občine in šole) 5) mehanizem spremljanja. Občinski vlagatelji izpolnjujejo potrebna merila za izbor: 1. lahko zahteva: 1.1. občina z vsaj 1 000 učenci v predšolskem, primarnem, osnovnem in srednješolskem izobraževanju; 1.2. dve ali več sosednjih (ozemeljsko sosednjih) občin, ki ustrezajo merilu 1.; 1.3. dve ali več sosednjih (ozemeljsko sosednjih) občin, če ena od njih ne izpolnjuje merila 1.1. 2. Predpogoji. 2.1. Razvita je vizija za razvoj mreže progresivnih šol novega tisočletja: opredelijo se načrtovane naložbe in inovacije, ki bodo dosegle standard kakovosti za šole tisočletja, okrepile izražanje značilnosti dobre šole, izvajale obveznosti v skladu s kazalniki napredka; 2.2. splošni načrt za reorganizacijo mreže splošnih šol za obdobje 2021–2025, ki ga je potrdil občinski svet in je v skladu z določbami pravil za razvoj mreže šol, ki izvajajo programe formalnega izobraževanja (npr. brez skupnih razredov 5–8; v razredih 1–4 se lahko kombinirata samo dva sosednja razreda 1 in 2 ali 3 ter 4); 2.3. seznam šol, ki tvorijo mrežo „Millennium Schools“ v občini in izpolnjujejo merila iz točke 3, ki jih je odobril občinski svet; 3. Merila za šole (se ne uporabljajo za šole, ki bodo predvidoma ustanovljene): 3.1. šola ne organizira izbora učencev med sprejemom; 3.2. število učencev na dan 1. septembra tekočega šolskega leta. Obstaja najmanj 200 študentov. Izvajanje programa spremlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (ustanovljena je bila skupina za spremljanje).
96	Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.3 Program „Mednarodna šola“	cilj	Število podprtih šol za izboljšanje kakovosti dejavnosti		število	0	75	Q2	2025	75 šol je podprlo izboljšanje kakovosti dejavnosti s svežnji podpore (t. i. košaricami), ki spodbujajo mrežno povezovanje šol, povezovanje z večjimi subjekti, šolskimi mesti. Med izvajanjem projektov so naložbe namenjene razvoju in izboljšanju šolske infrastrukture za izboljšanje kompetenc učiteljev in vodstvenih delavcev šol z usposabljanjem. Naložbeni svežnji se razdelijo glede na velikost šol (6 različnih velikosti).
97	D.1.1.Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.3 Program „Mednarodna šola“	cilj	Število podprtih šol za izboljšanje kakovosti dejavnosti		število	75	150	Q2	2026	150 šol je prejelo podporo za izboljšanje kakovosti dejavnosti s svežnji podpore (t. i. košaricami), ki spodbujajo mrežno povezovanje šol, povezovanje z večjimi subjekti in šolskimi mesti. Med izvajanjem projektov so naložbe namenjene razvoju in izboljšanju šolske infrastrukture za izboljšanje kompetenc učiteljev in vodstvenih delavcev šol z usposabljanjem. Naložbeni svežnji se razdelijo glede na velikost šol (6 različnih velikosti).
98	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.4 Krepitev kompetenc učiteljev, namestnikov in vodstvenih delavcev	cilj	Število učiteljev, ki so zaključili programe za razvoj kvalifikacij		število	0	10 200	Q2	2026	Po sprejetju nacionalnega programa za razvoj kvalifikacij se 10200 pedagoškega osebja (učiteljev) udeleži usposabljanja, od tega: – 1 000 zaključenih magistrskih stopenj – 9 200 je zaključilo tečaj usposabljanja .
99	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.4 Krepitev kompetenc učiteljev, namestnikov in vodstvenih delavcev	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki določa kvalitativne zahteve za pripravo in izvajanje nacionalnih programov za razvoj kvalifikacij za učitelje	Zakonodaja je začela veljati				Q4	2022	Začetek veljavnosti zakonodaje o kvalitativnih zahtevah za pripravo in izvajanje nacionalnih programov za razvoj kvalifikacij pedagoških delavcev, ki se razvijejo in potrdijo. V njih se določijo vsebina, teme, obrazci za izvajanje, zahteve za ponudnike izvajanja nacionalnih programov za razvoj kvalifikacij za učitelje. Obstoječi podobni pravni akt: https://e-seimas.lrs.lt/portal/legalAct/lt/TAD/2b04be025d4011e688d29c6e5ef0deee?jfwid=rivwzvpvg
100	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.5: Razvoj ekosistema STEAM	cilj	Število posodobljenih centrov STEAM		število	0	10	Q2	2026	Na podlagi koncepta razvoja ekosistema STEAM se posodobi laboratorijska oprema 10 centrov STEAM .
101	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.5: Ekosistem STEAM	cilj	Število mobilnih laboratorijev	Začetek uporabe najmanj 40 mobilnih laboratorijev	število		40	Q2	2026	10 centrov STEAM mora biti opremljenih z najmanj 40 mobilnimi laboratoriji. Ti mobilni laboratoriji prispevajo h krepitvi regionalnega delovanja centrov STEAM in se približajo učencem.
102	D.1.1.Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.6 Preobrazba digitalnega izobraževanja	cilj	Število učiteljev, ki so zaključili tečaj za izboljšanje digitalnih kompetenc		število	0	2200	Q4	2024	Vsaj 2200 pedagoških delavcev (osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol) opravi tečaj o kompetencah IT in digitalno usmerjenih izobraževalnih inovacijah v šolah.
103	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.6 Preobrazba digitalnega izobraževanja	cilj	Število visokošolskih učiteljev, ki so zaključili tečaj za izboljšanje digitalnih kompetenc		število	0	800	Q2	2024	Vsaj 800 univerzitetnih uslužbencev mora opraviti tečaj o kompetencah na področju informacijske tehnologije.
104	D.1.1.Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.6 Preobrazba digitalnega izobraževanja	cilj	Število učiteljev, usposobljenih za učitelja IT, in pridobljeni magisterij iz IT		število	0	500	Q2	2024	Vsaj 500 pedagoških delavcev je pridobilo dodatne kvalifikacije za učitelja IT in magisterij iz IT.
105	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.7 Izboljšanje predšolske vzgoje in varstva	mejnik	Študija o izvedljivosti razvoja infrastrukture za predšolsko vzgojo v občinah	Objava študije o izvedljivosti razvoja infrastrukture za predšolsko vzgojo v občinah				Q2	2022	Objava študije o izvedljivosti razvoja infrastrukture za predšolsko vzgojo v občinah. Študija zajema posodobitev obstoječe strukture in razvoj nove infrastrukture (kot je promet), ki zagotavlja pogoje za zgodnje izobraževanje za vse otroke od rojstva do šoloobvezne starosti. Študija bo podlaga za odločitve vlade o posodobitvi infrastrukture in vzpostavitvi nove infrastrukture v občinah.
106	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.7 Izboljšanje predšolske vzgoje in varstva	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o merilih (smernicah) za predšolski izobraževalni program	Zakonodaja je začela veljati				Q3	2023	Oblikovanje predšolskega učnega načrta je decentralizirano in ga je treba razvijati v skladu z merili (smernicami) za predšolski izobraževalni program, ki ga je odobril minister za izobraževanje, znanost in šport. Z začetkom veljavnosti posodobljenih meril (smernic) za predšolski izobraževalni program se določijo kompetence, ki jih morajo otroci pridobiti pred šoloobvezno starostjo; se odzivajo na najnovejša znanstvena spoznanja o izobraževanju otrok ustrezne starosti; spodbujati otroke k branju (razvoj kulture branja knjig).
107	D.1.2 Dostop do razvoja kompetenc in priznavanje kvalifikacij odraslih	mejnik	Začetek veljavnosti zakona o izobraževanju odraslih, ki vzpostavlja model usklajenega sistema vseživljenjskega učenja in določa načela za delovanje	Določba v zakonodaji, ki določa začetek veljavnosti zakonodaje				Q3	2022	Začetek veljavnosti zakonodaje o modelu vseživljenjskega učenja, ki se vključi v zakonodajo in začne veljati sprememba zakona o izobraževanju odraslih, ki vključuje delovanje modela vseživljenjskega učenja: Elementi upravljanja in spremljanja sistema vseživljenjskega učenja, vključno z: – Komisija za spremljanje človeških virov in njene naloge, stalna delovna skupina na tehnični ravni za splošno usklajevanje dejavnosti, ki jih izvajajo ministrstva, načela informacijskega sistema vseživljenjskega učenja (na podlagi modela individualnih učnih računov), elemente financiranja, načela za opredelitev ciljnih skupin in programov, mehanizem za opredelitev kompetenc z visoko dodano vrednostjo, zagotavljanje kakovosti in elemente sistema priznavanja kompetenc.
108	D 1.2. Dostop do razvoja kompetenc in priznavanje kvalifikacij odraslih	mejnik	Začetek uporabe informacijskega sistema za vseživljenjsko učenje „vse na enem mestu“	Začetek uporabe informacijskega sistema „vse na enem mestu“ za vseživljenjsko učenje, ki deluje po načelu „račun za individualno učenje“.				Q1	2023	Začetek uporabe informacijskega sistema vseživljenjskega učenja, ki je v celoti operativen in predstavlja vse ponudbe za učenje, povezane z izvajanjem okvira vseživljenjskega učenja, vključno s programi z visoko dodano vrednostjo. Osebe, ki izpolnjujejo prednostna merila, opredeljena v fazi izvajanja programa, se lahko prek informacijskega sistema vseživljenjskega učenja prijavijo in prejmejo ponudbo za učenje. Pristop individualnega učnega računa zajema storitev IT za dostop do usposabljanja in financiranje izobraževanja odraslih. Sistem zagotavlja dostop do kariernega svetovanja, zbira informacije o kompetencah, pridobljenih med usposabljanjem, ter dostop do postopkov za priznavanje kompetenc/kvalifikacije.
109	D.1.2 Dostop do razvoja kompetenc in priznavanje kvalifikacij odraslih	cilj	18–65-letniki opravijo zagotovljeno kakovostno usposabljanje, od tega vsaj 40 %, namenjenih digitalnim spretnostim, z uporabo enotnega okvira vseživljenjskega učenja.		število	0	21600	Q2	2026	21 600 18–65 let mora opraviti zagotovljeno kakovostno usposabljanje (od tega vsaj 40 % za digitalne spretnosti) v okviru vseživljenjskega učenja.
110	D.1.3 Sistem poklicnega svetovanja za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja na trgu dela	mejnik	Začetek veljavnosti vladne resolucije o postopkih, ki urejajo sistem poklicnega usmerjanja (karierno svetovanje)	Zakonodaja je začela veljati				Q1	2022	Začetek veljavnosti vladne resolucije o poklicnih smernicah (poklicno svetovanje), ki določa: -okvir, upravljanje in zagotavljanje kakovosti sistema poklicnega svetovanja in vseživljenjskega načrtovanja od osnovne šole do zagotavljanja storitev odraslim, ki so vključene v sistem vseživljenjskega učenja, ter -določitev nalog in zahtev po osnovnih kompetencah poklicnih strokovnjakov v šolah, model financiranja storitev, ki se zagotavljajo učencem in odraslim, obseg vključenih institucij in vključenost socialnih partnerjev -določitev osnovnega standarda za uporabo informacij iz nacionalnega sistema za spremljanje človeških virov in določitev načel za spremljanje sistema poklicnega usmerjanja (karierno svetovanje).
111	D.1.3 Sistem poklicnega svetovanja za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja na trgu dela	cilj	Število poklicnih strokovnjakov, ki zagotavljajo storitve v šolah		število	80	380	Q4	2024	Storitve poklicnega svetovanja v šolah zagotavlja vsaj 380 kariernih strokovnjakov.
112	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.1 Nacionalna platforma za napredek poklicnega izobraževanja in usposabljanja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o vzpostavitvi nacionalne platforme o napredku na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja	Zakonodaja je začela veljati				Q2	2022	Začetek veljavnosti zakonodaje o vzpostavitvi platforme o napredku pri poklicnem usposabljanju, ki zagotavlja dolgoročni in trajnostni model poklicnega usposabljanja v vsaki regiji, vloge in odgovornosti platforme, vloge akterjev in vključenost zadevnih socialnih partnerjev v kompetence, ki jih zahteva trg dela. Platforma vključuje socialne partnerje, ki zastopajo interese podjetij, industrije, izobraževalne skupnosti in javnih organov. V obliki platforme se sprejmejo odločitve o objektivnih načelih za upravljanje poklicnega usposabljanja, o praktičnem izvajanju konsolidacije obstoječe mreže poklicnega usposabljanja, o posodabljanju novih strokovnih standardov, poklicnem usposabljanju in neformalnih programih izobraževanja odraslih ter o usposabljanju vodij usposabljanja in strokovnem razvoju.
113	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.1 Nacionalna platforma za napredek poklicnega izobraževanja in usposabljanja	cilj	Registrirani novi/posodobljeni programi poklicnega usposabljanja, ki so na voljo ponudnikom usposabljanja	Prijavljeni programi usposabljanja	število	0	95	Q2	2026	Skupaj 95 novih ali posodobljenih programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, pripravljenih, odobrenih in registriranih po posvetovanju s socialnimi partnerji. Ti programi so zasnovani tako , da ustrezajo potrebam trga dela, zlasti pa podpirajo digitalni in zeleni prehod .
114	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.1 Nacionalna platforma za napredek poklicnega izobraževanja in usposabljanja	cilj	Vodje usposabljanja in/ali magisteri, vključeni v usposabljanje vajencev in udeležencev usposabljanja		število	0	1 000	Q2	2026	Skupno 1 000 vodij usposabljanja in mojstrov, vključenih v poučevanje vajencev in udeležencev usposabljanja, je z dokončanjem dejavnosti za razvoj kompetenc izboljšalo svoje strokovne kompetence . Izboljšanje kompetenc je osredotočeno na digitalne in tehnične kompetence.
115	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.2 Ocenjevanje kompetenc	mejnik	Začetek veljavnosti spremembe zakona o poklicnem usposabljanju o centrih odličnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju	Začetek veljavnosti zakonodaje				Q4	2022	Začetek veljavnosti sprememb zakona o poklicnem usposabljanju, s katerimi se vzpostavi pristojnost ministra za šolstvo, znanost in šport, da imenuje ponudnike poklicnega usposabljanja v sektorskih centrih za praktično usposabljanje za izvajanje ocenjevanja in priznavanja formalno, neformalno ali priložnostno pridobljenih kompetenc na 4 ravni evropskega ogrodja kvalifikacij. Izvedbeni pravni akti določajo zahteve za akreditacijo in akreditacijski postopek za takšne centre odličnosti ter enotno metodologijo za ocenjevanje usposobljenosti, ki jo morajo uporabljati taki centri.
116	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.3 Vajeništvo in učenje skozi delo	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o vzpostavitvi podporne sheme za vajeništvo in učenje na delovnem mestu	Zakonodaja je začela veljati				Q2	2022	Priprava, usklajevanje in odobritev osnutkov uredb ministra za izobraževanje , znanost in šport o določitvi postopka za izvajanje programa za podporo vajeništvu. Zakonodaja določa zlasti merila, ciljne skupine, prednostna področja, oblike zagotovljene podpore, upravičene stroške za vajeništva in učenje na delovnem mestu.
117	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.3 Vajeništvo in učenje skozi delo	cilj	Opravljeno vajeništvo		število	0	3 866	Q2	2026	Skupaj je 3 866 študentov začetnega in stalnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja pridobilo poklicno kvalifikacijo ali del kvalifikacije vajencev v podjetjih, od tega 70 % v malih in srednjih podjetjih ter vsaj 40 % programov vajeništva, usmerjenih v razvoj digitalnih znanj in spretnosti.
118	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.4 Program mobilnosti	cilj	Študenti, ki so sodelovali v nacionalnem programu mobilnosti v centrih sektorskega praktičnega usposabljanja in so prejeli potrdilo o izboljšanju svojih praktičnih in digitalnih spretnosti (vsaj 40 % udeležencev izboljša svoje digitalne spretnosti)		število	0	12 394	Q2	2026	12 394 dijakov v začetnem in nadaljevalnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki so prejeli potrdilo o izboljšanju svojih praktičnih spretnosti v skladu s potrebami trga dela, zlasti podporo zelenemu in digitalnemu prehodu, v sektorskem centru za praktično usposabljanje. Vsaj 40 % udeležencev izboljša svoje digitalne spretnosti.
119	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.5 Več priložnosti za pridobitev poklica za učence	cilj	Učenci, vpisani v nižje in višje šole splošnega srednješolskega izobraževanja, so zaključili module začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja		število	0	4 900	Q2	2026	4900 učencev, vpisanih v nižje in višje šole splošnega srednjega izobraževanja , zaključenih za začetne module poklicnega izobraževanja in usposabljanja, od katerih je vsaj 40 % usmerjenih v razvoj znanj in spretnosti za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu .
120	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.5 Več priložnosti za pridobitev poklica za učence	cilj	Dijaki nižjega sekundarnega izobraževanja , vpisani v poskusne programe poklicnega usposabljanja, so prejeli podporo		število	0	4 000	Q2	2026	Podporo je prejelo 4 000 učencev nižjega sekundarnega izobraževanja, vpisanih v poskusne programe poklicnega usposabljanja. Eksperimentalni programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja omogočajo dijakom 9. letnika , da začnejo programe na ravni evropskega ogrodja kvalifikacij 4, v nasprotju z rednimi programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki učence sprejemajo 11. leto .

E. KOMPONENTA 5: Visoko šolstvo, skladen okvir za spodbujanje raziskav in inovacij ter podjetij z visoko dodano vrednostjo

Del litovskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava ključne izzive v visokošolskem izobraževalnem sistemu ter okviru za podporo raziskavam in inovacijam. Ključni izzivi, povezani z visokošolskim izobraževanjem, so številne institucije, ki ne odražajo demografskega razvoja in potreb trga dela, nimajo virov in kritične mase za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja ter raziskav in razvoja. Sedanji sistem financiranja visokošolskega izobraževanja spodbuja visokošolske ustanove, da se osredotočijo na večje število študentov, namesto da bi zagotavljale kakovost študija in njegovo ustreznost za potrebe trga dela. Poleg tega primanjkuje privlačnih akademskih poklicnih priložnosti, kar omejuje človeške vire za izobraževanje, raziskave in inovacije. Ključni izzivi, povezani z inovacijami, so nizke zasebne naložbe v raziskave in razvoj, razdrobljenost potenciala raziskav in razvoja ter upravljanje inovacijskega sistema in šibko sodelovanje med znanostjo in podjetji.

Cilji komponente so reforma sistema financiranja visokošolskega izobraževanja in sistema za sprejem študentov, ki bi ustvaril spodbude za visokošolske ustanove, da bi povečale kakovost študija in njegovo ustreznost za potrebe trga dela, spodbujale kakovostne raziskave in razvoj, sodelovanje in konsolidacijo v sektorju. Pričakuje se, da bo reforma okrepila kakovostne standarde za visoke šole in univerze. Komponenta vključuje tudi reformo upravljanja za podporo inovacijam in njen okvir, v okviru katere se trenutno razdrobljene funkcije podpore inovacijam konsolidirajo v okviru ene same agencije za inovacije. Reforma zajema tudi revizijo obstoječega podpornega sistema za sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom, da bi postal skladnejši. Med izvajanjem načrta je prek mehanizma za podporo politikam Obzorje na voljo sektorska podpora za oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje reform politike na področju raziskav in inovacij.

Komponenta obravnava priporočila za posamezne države, da se ekonomska politika v zvezi z naložbami osredotoči na inovacije, razvije skladen okvir politike za podporo sodelovanju med znanostjo in podjetji ter okrepijo izvajalske agencije za raziskave in inovacije (priporočilo 3 2019 za posamezne države), spodbujajo tehnološke inovacije v malih in srednjih podjetjih (priporočilo za posamezne države 3 2020) ter izboljša kakovost in učinkovitost na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, vključno z izobraževanjem odraslih (priporočilo za posamezno državo št. 2 2019).

E.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

E.1.1 Reforma 1 „visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove“

Cilj reforme je povečati kakovost, učinkovitost in mednarodno konkurenčnost litovskega visokošolskega in znanstvenega sistema. To reformo spremlja 4 podukrepov: (1) izboljšanje financiranja visokošolskega izobraževanja in sistemov za sprejem študentov (podukrep 1); (2) izboljšanje učinkovitosti mreže visokega šolstva z izboljšanjem poslanstev univerz in visokošolskih ustanov (podukrep 2); (3) krepitev mednarodne konkurenčnosti visokošolskih ustanov (podukrep 3); (4) spodbujanje sistematičnih raziskav in razvoja v visokošolskih ustanovah in raziskovalna analiza (podukrep 4).

E.1.1.1 Podukrep 1: Izboljšanje financiranja visokošolskega izobraževanja in sistemov za sprejem študentov

Cilj podukrepa je revizija sistema za sprejem študentov, da se zagotovi, da vsi študenti, ki vstopajo v visokošolski študij, ki ga financira država, in visokošolski študij, ki ga financira država, izpolnjujejo enako visoka merila. Namen podukrepa je tudi izboljšati sistem financiranja visokošolskega izobraževanja in ga uskladiti s strateškimi cilji države. Zakon o znanosti in študijah se zato spremeni, da se minimalne zahteve za sprejem študentov uskladijo navzgor. Zakon se prav tako spremeni, da se uvede nov sistem financiranja visokošolskega izobraževanja, ki temelji na kvalitativnih kazalnikih in sporazumih med visokošolskimi ustanovami in državo. Naročila se oddajo za izvajanje strateških ukrepov napredka: za razvoj institucij, za združitev institucij, za izboljšanje kakovosti dejavnosti, za naložbe v infrastrukturo in za izvajanje drugih opredeljenih ciljev. Pravne spremembe začnejo veljati do 31. marca 2022.

E.1.1.2 Podukrep 2: Izboljšanje učinkovitosti mreže visokega šolstva z izboljšanjem poslanstev univerz in visokošolskih ustanov

Cilj tega podukrepa je opredeliti naloge univerz in visokošolskih ustanov z določitvijo kvalitativnih zahtev za vsako vrsto institucije. Zakon o znanosti in študijah ter drugi pravni akti se spremenijo, da se določijo cilji in merila za delovanje visokih šol in univerz. Pravne spremembe začnejo veljati do 31. marca 2022. Da bi podprli prilagoditev mreže visokošolskih ustanov novim zahtevam, se do 31. decembra 2024 izvede pet projektov reorganizacije visokih šol, pri čemer imajo prednost projekti, ki vključujejo več visokošolskih ustanov.

E.1.1.3 Podukrep 3: Krepitev mednarodne konkurenčnosti visokošolskih ustanov

Cilj tega podukrepa je podpreti krepitev mednarodne konkurenčnosti visokošolskih ustanov. Da bi to dosegli, sedem projektov internacionalizacije, ki zajemajo privabljanje tujih študentov, predavateljev in znanstvenikov, ter razvoj in izvajanje skupnih in dvodiplomskih programov; visokošolske ustanove do 31. marca 2024 razvijajo zagotavljanje virtualnih storitev in drugih dejavnosti, ki spodbujajo vključevanje litovskih univerz v evropske mreže univerz. Poleg tega 160 tujih študentov, ki prihajajo na študij v Litvi, do 31. decembra 2023 prejme štipendije za svoje vključevanje v Litvi.

E.1.1.4 Podukrep 4: Sistematično spodbujanje raziskav in razvoja v visokošolskih ustanovah in raziskovalna analiza

Cilj tega podukrepa je vzpostaviti skladen mehanizem za izvajanje znanstvene politike z ustanovitvijo izvajalske agencije za znanstveno politiko. Zakon o znanosti in študijah se spremeni in do 30. junija 2022 vzpostavi ustrezna infrastruktura za ustanovitev izvajalske agencije za znanstveno politiko v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki se ustanovi po reorganizaciji Agencije za znanost, inovacije in tehnologijo (MITA), raziskovalnega sveta Litve (LMT) in drugih ustreznih organov. Novi organ spodbuja sodelovanje litovskih prijaviteljev v evropskih in mednarodnih programih R &D&I, razvija znanstveno odličnost v javnem sektorju ter razvija analizo znanstvenih in študijskih procesov.

E.1.2 Reforma 2 „Učinkovito izvajanje inovacijske politike, večje povpraševanje po inovacijah, razvit ekosistem zagonskih podjetij in razvoj zelenih inovacij“

Cilj reforme je povečati učinkovitost inovacijskih politik v Litvi z revizijo institucionalne ureditve, pravnega okvira za raziskave in pristanišča, ki podpirajo in povečujejo povpraševanje po inovacijah. To reformo spremlja 4 podukrepov: (1) učinkovito izvajanje inovacijske politike z ustanovitvijo enotne agencije za spodbujanje inovacij in optimizacijo mreže obstoječih agencij (podukrep 1); (2) povečanje povpraševanja po inovacijah v Litvi z izkoriščanjem potenciala javnih naročil (podukrep 2); (3) spodbujanje razvoja zagonskega ekosistema (podukrep 3); (4) spodbujanje razvoja zelenih inovacij (podukrep 4).

E.1.2.1 Podukrep 1: Učinkovito izvajanje inovacijske politike z ustanovitvijo enotne agencije za spodbujanje inovacij in optimizacijo mreže obstoječih agencij

Cilj podukrepa je ustanoviti enotno agencijo za inovacije s konsolidacijo funkcij za spodbujanje inovacij, ki so trenutno porazdeljene po več institucijah. Namen tega podukrepa je tudi vzpostavitev skladnega okvira za sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom. Agencija za inovacije se ustanovi ob začetku veljavnosti resolucije vlade. Enterprise Lithuania (Versli Lietuva) deluje kot podlaga za Agencijo za inovacije, funkcije in dejavnosti Agencije za znanost, inovacije in tehnologijo (MITA) in litovske agencije za podporo podjetništvu (LVPA), povezane z inovacijami, pa se prenesejo na agencijo za inovacije. INVEGA svoje dejavnosti usklajuje z agencijo za inovacije. Agencija za inovacije v celoti vključi litovski inovacijski center (LIC) ali LIC se reorganizira z odvzemom lastniških pravic javnih organov. Nova agencija prispeva k skladnemu okviru za podporo inovacijam. Nova agencija se ustanovi do 31. marca 2022. Hkrati se revidirajo pravni akti, zlasti zakon o tehnologiji in inovacijah, da se odpravijo obstoječe vrzeli in prekrivanja v okviru inovacijske politike ter pojasnijo institucionalne odgovornosti. Revidirani pravni akti začnejo veljati do 31. decembra 2021. Izvede se tudi študija o skladnosti spodbud za raziskave in pristanišča, na podlagi katere se do 31. decembra 2022 pregledajo drugi pravni akti, da se oblikuje skladen niz podpornih ukrepov na področju raziskav in vzorčenja.

E.1.2.2 Podukrep 2: Povečanje povpraševanja po inovacijah v Litvi z izkoriščanjem potenciala javnih naročil

Cilj podukrepa je ustvariti povpraševanje po inovacijah s spodbujanjem inovativnih javnih naročil. Vzpostavi se finančni instrument za delno nadomestilo stroškov 100 inovativnih javnih naročil.

Podukrep se zaključi do 31. marca 2026.

E.1.2.3 Podukrep 3: Spodbujanje razvoja ekosistema zagonskih podjetij

Cilj podukrepa je podpreti litovski zagonski ekosistem z zagotavljanjem pospeševalnih storitev za zagonska podjetja. Litovski sklad za spodbujanje inovacij se razširi, da se zagotovijo hitrejša vlaganja in naložbe tveganega kapitala za 32 zagonskih podjetij v regiji kapitala. Poleg tega se ustanovi več zagonskih pospeševalcev za podporo 80 zagonskim podjetjem, vključno z 20 zagonskimi podjetji, ki jih je ustanovila novoustanovljena inkubatorka in vesoljsko vozlišče Evropske vesoljske agencije.

Podukrep se zaključi do 31. marca 2026.

E.1.2.4 Podukrep 4: Spodbujanje razvoja zelenih inovacij

Cilj tega podukrepa je podpreti razvoj inovativnih zelenih proizvodov in storitev ter spodbujanje krožnega gospodarstva in zelenega prehoda v industriji. Vzpostavita se finančni instrument in specializirana platforma za prenos znanja (Industrija 4.0 Lab) za spodbujanje razvoja okolju prijaznih proizvodov in tehnologij. 97 projektov se izvede v okviru finančnega instrumenta in 3 projekti – v okviru platforme Industry 4.0 Lab do 31. marca 2026.

Da bi zagotovili skladnost vseh ukrepov s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01), merila za upravičenost iz projektne naloge za prihodnje razpise za projekte ne vključujejo naslednjega seznama dejavnosti: (i) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 3 ; (ii) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) za doseganje predvidenih emisij toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 4 ; (iii) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 5 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 6 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. Mandat poleg tega zahteva, da se izberejo samo dejavnosti, ki so v skladu z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Poleg tega se v zvezi s finančnimi instrumenti za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnim navodilom „brez znatne škode“ (2021/C58/01), pravni dogovor med litovskim organom, odgovornim za ukrepe, in pooblaščenim subjektom ali finančnim posrednikom, odgovornim za finančni instrument, ter poznejša naložbena politika finančnega instrumenta

I.zahteva uporabo tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnosti za sklad InvestEU; ter

II.izločitev naslednjega seznama dejavnosti in sredstev iz upravičenosti: (i) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 7 ; (ii) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 8 ; (iii) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov 9 , sežigalnicami in obrati za mehansko-biološko obdelavo 10 ; ter (iv) dejavnosti in sredstev, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; ter

III.zahteva, da [pooblaščeni subjekt ali finančni posrednik] preveri pravno skladnost projektov z ustrezno zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnosti.

E.1.3 Reforma 3 „Skupna poslanstva za znanost in inovacije na področju pametne specializacije“

Cilj reforme je združiti znanstveno in poslovno sodelovanje na revidiranih področjih pametne specializacije ter tako podpreti izvajanje skupnih nalog na področju znanosti in inovacij. To reformo spremljajo 3 podukrepi: (1) opredelitev prednostnih nalog pametne specializacije (podukrep 1); (2) podpiranje izvajanja programov na področju znanosti in inovacij, ki temeljijo na nalogah, na področju pametne specializacije (podukrep 2); (3) spodbujanje znanosti in podjetij k sodelovanju v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa in drugih mednarodnih programih financiranja (podukrep 3).

E.1.3.1 Podukrep 1: Opredelitev prednostnih nalog pametne specializacije

Cilj tega podukrepa je revizija prednostnih nalog pametne specializacije in zmanjšanje njihovega števila. Vlada do 31. decembra 2021 odobri revidirani koncept pametne specializacije za obdobje do 31. decembra 2027, s katerim se prednostna področja omejijo na tri.

E.1.3.2 Podukrep 2: Podpora izvajanju programov na področju znanosti in inovacij, ki temeljijo na nalogah, na področju pametne specializacije

Cilj tega podukrepa je zagotoviti podporo za sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom na revidiranih področjih pametne specializacije. Oblikujejo se trije programi na področju znanosti in inovacij, ki temeljijo na nalogah, kar bo privedlo do ustanovitve dveh centrov odličnosti do 31. decembra 2025 in izvajanja 21 raziskovalnih in razvojnih projektov v okviru treh programov do 30. junija 2026. Dva centra odličnosti pokrivata fizično infrastrukturo in zagotavljanje storitev za podporo inovacijam na področjih pametne specializacije.

E.1.3.3 Podukrep 3: Spodbujanje znanosti in podjetij k sodelovanju v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa in drugih mednarodnih programih financiranja

Cilj tega podukrepa je podpreti sodelovanje litovske znanosti in podjetij v mednarodnih programih za raziskave in razvoj. Litva razvije skladen sklop orodij za spodbujanje znanosti in podjetij k pripravi, uporabi in sodelovanju v mednarodnih znanstvenih in inovacijskih programih. Rezultat tega je, da se vsaj 477 projektov finančno ali v obliki storitev podpre, od tega vsaj: 90 študij izvedljivosti za morebitne upravičence za sodelovanje v dejavnostih programa Obzorje Evropa; 32 projektov visokošolskih ustanov v okviru sheme evropskega raziskovalnega prostora; 24 projektov v okviru mednarodnih pobud, ki jih usklajuje EU; 24 projektov MSP in visokošolskih ustanov, 27 skupinskih posvetovanj; 240 svetovalne službe 40 članstev v mednarodnih mrežah. Za spodbujanje naložb se ustanovi in obdrži 15 delovnih mest znanstvenikov za določen čas in 15 nacionalnih kontaktnih točk najmanj od 30. septembra 2023 do 30. junija 2026. Nacionalne kontaktne točke olajšajo sodelovanje morebitnih upravičencev v mednarodnih raziskovalnih in razvojnih programih, znanstveni uradniki pa spodbujajo odločanje na podlagi znanosti v javnem sektorju ter krepijo sodelovanje med znanostjo in javnim sektorjem.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

E.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/ cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
121	E.1.1 Kakovostno visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove – E.1.1.1. Izboljšanje financiranja visokošolskega izobraževanja in sistemov za sprejem študentov	mejnik	Začetek veljavnosti pravnih aktov o vzpostavitvi sistema pogodb z visokošolskimi ustanovami	Začetek veljavnosti pravnih aktov				Q1	2023	Začetek veljavnosti zakona o visokem šolstvu , ki vzpostavlja model sklepanja pogodb z visokošolskimi ustanovami, ki določa dodatna sredstva za združevanje visokošolskih zavodov, pa tudi za druge strateške cilje (razširitev ustanov, izboljšanje kakovosti študija, naložbe v infrastrukturo in druge operativne spremembe, ki zahtevajo javne naložbe). Morebitne združitve so v skladu z načrtom, ki ga pripravi neodvisni organ ali strokovnjaki. Oddaja naročil se formalizira v Zakonu o znanosti in študijah, čemur sledi priprava podzakonskih pogodb za sklenitev pogodb z visokošolskimi ustanovami.
122	E.1.1 Kakovostno visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove – E.1.1.1. Izboljšanje financiranja visokošolskega izobraževanja in sistemov za sprejem študentov – E.1.1.2. Izboljšanje učinkovitosti mreže visokega šolstva z izboljšanjem poslanstev univerz in visokošolskih ustanov	mejnik	Začetek veljavnosti spremenjenega zakona o raziskavah in študijah, ki spreminja sistem financiranja in vpisa v visokošolsko izobraževanje	Začetek veljavnosti zakonodaje.				Q1	2023	Začetek veljavnosti spremenjenega zakona o raziskavah in študijah, ki : Določitev harmonizacije minimalnih zahtev za dostop do javno financiranih in nefinanciranih študijskih mest navzgor , – uvedba nove strukture financiranja visokošolskih dejavnosti (osnovno financiranje, financiranje strateških ciljev, dodatno financiranje kvalitativnih kazalnikov), – opredeliti naloge univerz in visokošolskih ustanov (katere kvalitativne zahteve morata izpolnjevati obe vrsti institucij, kar razlikuje med visokošolskimi ustanovami in univerzami), – spodbujanje sodelovanja visokošolskih ustanov, – povečati financiranje dejavnosti na področju raziskav in razvoja v strukturi financiranja visokošolskega izobraževanja. Minimalne zahteve za sprejem študentov se uskladijo navzgor in ne oslabijo zaradi spremembe. Nova merila za visoke šole in univerze se določijo objektivno, neodvisno in ustrezno visoko. Vloga zunanjih ocenjevanj se poveča. Pravne spremembe spodbujajo sodelovanje in konsolidacijo virov v visokošolskem sektorju.
123	E.1.1 Kakovostno visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove – E.1.1.2. Izboljšanje učinkovitosti mreže visokega šolstva z izboljšanjem poslanstev univerz in visokošolskih ustanov	cilj	Zaključeni projekti za reorganizacijo kolegijev (prenovljene misije)		število	0	5	Q4	2024	Dokončanje petih projektov, ki zajemajo reorganizacijo kolegijev: Utrjevanje obstoječih študijskih programov, povezovanje in optimizacija ključnih upravnih in akademskih podpornih funkcij in procesov ter optimizacija uporabljene infrastrukture. Upravičenci se izberejo s postopkom razpisa za zbiranje predlogov. Prednost imajo skupni projekti več visokošolskih ustanov, da se zagotovi, da optimizacija študijskih programov in infrastrukture prispeva k večji učinkovitosti.
124	E.1.1 Kakovostno visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove – E.1.1.3. Krepitev mednarodne konkurenčnosti visokošolskih ustanov	cilj	Število projektov internacionalizacije, ki so jih zaključile visokošolske ustanove		število	0	7	Q1	2024	Sedem projektov bodo zaključile visokošolske ustanove, ki študentom zagotavljajo več mednarodnih aktivnosti, privabljajo več študentov , privabljajo tuje študente in predavatelje/znanstvenike; Razvoj oblikovanja in izvajanja skupnih in dvodiplomskih programov; Razvoj zagotavljanja virtualnih storitev; izboljšanje kakovosti študij in razširitev ponudbe. Upravičenci se izberejo s postopkom razpisa za zbiranje predlogov .
125	E.1.1 Kakovostno visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove – E.1.1.3. Krepitev mednarodne konkurenčnosti visokošolskih ustanov	cilj	Število ljudi, ki so prejeli podporo za vključevanje tujih študentov		število	0	160	Q4	2023	160 tujih študentov je prejelo štipendije za vključevanje tujih študentov, med drugim: 100 letnih štipendij za litovske jezikovne in kulturne tečaje ter 60 letnih štipendij za prve, druge in integrirane študente, ki prihajajo na študij v Litvi.
126	E.1.1 Kakovostno visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove – E.1.1.4. Sistematično spodbujanje raziskav in razvoja v visokošolskih ustanovah in raziskovalna analiza	mejnik	Začetek veljavnosti pravnega akta o ustanovitvi izvajalske agencije za znanstveno politiko	Zakonodaja je začela veljati				Q2	2022	Začetek veljavnosti pravnega akta o pristojnostih , funkcijah in dejavnostih agencije za izvajanje znanstvene politike (v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport) , ki vsebuje določbe o agenciji in datumu začetka. Vzpostavi se vsa infrastruktura, potrebna za delovanje agencije za izvajanje znanstvene politike . Agencija za izvajanje znanstvene politike naj bi spodbujala dejavnejše sodelovanje litovskih prijaviteljev v evropskih in mednarodnih programih za raziskave in razvoj ter inovacije, da bi razvili znanstvene kompetence v javnem sektorju ter razvili dolgoročno analitiko raziskovalnih in študijskih procesov.
127	E.1.2 Učinkovito izvajanje inovacijske politike, večje povpraševanje po inovacijah, razvit ekosistem zagonskih podjetij in razvoj zelenih inovacij – E.1.2.1. Učinkovito izvajanje inovacijske politike z ustanovitvijo enotne agencije za spodbujanje inovacij in optimizacijo mreže obstoječih agencij	mejnik	Začetek veljavnosti resolucije vlade o ustanovitvi Agencije za inovacije in prenosu funkcij spodbujanja inovacij z drugih agencij	Zakonodaja je začela veljati				Q1	2022	Agencija za inovacije se ustanovi ob začetku veljavnosti resolucije vlade. Versli Lietuva deluje kot podlaga za Agencijo za inovacije, funkcije in dejavnosti MITA in LVPA, povezane z inovacijami, pa se prenesejo na Agencijo za inovacije. INVEGA svoje dejavnosti usklajuje z agencijo za inovacije. Inovacijska agencija v celoti vključi litovski inovacijski center (LIC) ali LIC se reorganizira z odvzemom lastniških pravic javnih organov. Vsa posredniška infrastruktura se vzpostavi do 31. marca 2022 .
128	E.1.2 Učinkovito izvajanje inovacijske politike, večje povpraševanje po inovacijah, razvit ekosistem zagonskih podjetij in razvoj zelenih inovacij – E.1.2.1. Učinkovito izvajanje inovacijske politike z ustanovitvijo enotne agencije za spodbujanje inovacij in optimizacijo mreže obstoječih agencij	mejnik	Začetek veljavnosti revidirane zakonodaje o inovativnih dejavnostih	Začetek veljavnosti zakonodaje.				Q4	2021	Začetek veljavnosti revidirane in spremenjene zakonodaje o inovativnih dejavnostih, vključno z zakonom o tehnologiji in inovacijah ter spremembo Resolucije št. 982 z dne 3. oktobra 2018 o podelitvi pooblastil za izvajanje zakona o tehnologiji in inovacijah Republike Litve. Pravne akte odobrijo Seimas, litovska vlada ter minister za gospodarstvo in inovacije, odvisno od vrste pravnega akta. Ta začne veljati z objavo registra pravnih aktov (E-TAR). Revidirani pravni akti zmanjšujejo vrzeli in prekrivanja v okviru politike na področju raziskav in inovacij, usklajujejo kombinacijo podpornih ukrepov in določajo institucionalne odgovornosti. V revidiranem zakonu o tehnologiji in inovacijah so opredeljene institucije, odgovorne za oblikovanje in izvajanje inovacijske politike, načela spodbujanja dejavnosti, povezanih z inovacijami.
129	E.1.2 Učinkovito izvajanje inovacijske politike, večje povpraševanje po inovacijah, razvit ekosistem zagonskih podjetij in razvoj zelenih inovacij – E.1.2.1. Učinkovito izvajanje inovacijske politike z ustanovitvijo enotne agencije za spodbujanje inovacij in optimizacijo mreže obstoječih agencij	mejnik	Začetek veljavnosti prenovljenega okvira spodbud za podjetja za naložbe v raziskave in razvoj	Zakonodaja je začela veljati				Q4	2022	Začetek veljavnosti revidiranih pravil za podporo ukrepom na področju raziskav in razvoja (približno 20 pravnih aktov, kot so ministrski odloki). Obstoječi sistem spodbud za raziskave in razvoj je bil revidiran z izvajanjem priporočil izvedene študije o spodbudah za raziskave in razvoj za podjetja. Pravilnik začne veljati po objavi v registru pravnih aktov (E-TAR). Revidirana pravila: zmanjšanje vrzeli in prekrivanj med različnimi podpornimi ukrepi za raziskave in razvoj usklajuje kombinacijo podpornih ukrepov z vzpostavitvijo jasnih logičnih povezav med različnimi instrumenti financiranja ter instrumenti financiranja in različnimi podpornimi storitvami za inovacije.
130	E.1.2 Učinkovito izvajanje inovacijske politike, večje povpraševanje po inovacijah, razvit ekosistem zagonskih podjetij in razvoj zelenih inovacij – E.1.2.2. Povečanje povpraševanja po inovacijah v Litvi z izkoriščanjem potenciala javnih naročil – E.1.2.4. Spodbujanje razvoja zelenih inovacij	cilj	Število izvedenih inovativnih projektov		število	0	200	Q1	2026	Število izvedenih inovativnih projektov: 200, od tega: 100 inovativnih projektov javnega naročanja, 97 projektov za razvoj/uvajanje okolju prijaznih proizvodov ali tehnologij, 3 razvojni projekti industrijskega laboratorija 4.0 v podporo krožnemu gospodarstvu in zelenemu prehodu v industriji. Z merili za izbor se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
131	E.1.2 Učinkovito izvajanje inovacijske politike, večje povpraševanje po inovacijah, razvit ekosistem zagonskih podjetij in razvoj zelenih inovacij – E.1.2.3. Spodbujanje razvoja ekosistema zagonskih podjetij	cilj	Število zagonskih podjetij, ki so prejela naložbo		število	0	112	Q1	2026	Število zagonskih podjetij, ki so prejela finančno podporo, od tega: 32 zagonskih podjetij, ki jih podpira sklad za spodbujanje inovacij, 60 zagonskih podjetij, ki so prejela naložbe iz programa pospeševanja, 20 zagonskih podjetij, ki so prejela naložbo iz inkubatorja Evropske vesoljske agencije. Z merili za izbor se zagotovi skladnost s tehničnimi smernicami „Brez znatne škode“ (2021/C58/01) podprtih transakcij v okviru tega ukrepa z uporabo preverjanja trajnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
132	E.1.3 Skupne misije za znanost in inovacije na področju pametne specializacije – E.1.3.1. Opredelitev prednostnih nalog pametne specializacije	mejnik	Začetek veljavnosti revidiranega koncepta pametne specializacije	Zakonodaja je začela veljati				Q4	2021	Odobritev novega koncepta pametne specializacije z resolucijo litovske vlade za obdobje do 31. decembra 2027. V konceptu se opredelijo tri prednostne naloge za pametno specializacijo in tematska področja v okviru teh prednostnih nalog ter model za usklajevanje in spremljanje izvajanja.
133	E.1.3 Skupne misije za znanost in inovacije na področju pametne specializacije – E.1.3.2. Podpora izvajanju programov na področju znanosti in inovacij, ki temeljijo na nalogah, na področju pametne specializacije	cilj	Število delujočih centrov odličnosti		število	0	2	Q4	2025	Začetek delovanja dveh centrov odličnosti , ki sta sestavljena iz naslednjih elementov: a) fizična infrastruktura (kot so izdelava prototipov in pilotske proge itd.) b) zagotavljanje ustreznih storitev (kot sta certificiranje in upravljanje intelektualne lastnine) .
134	E.1.3 Skupne misije za znanost in inovacije na področju pametne specializacije – E.1.3.2. Podpora izvajanju programov na področju znanosti in inovacij, ki temeljijo na nalogah, na področju pametne specializacije	cilj	Projekti na področju raziskav in razvoja, zaključeni v okviru treh programov na področju znanosti in inovacij, ki temeljijo na nalogah		število	0	21	Q2	2026	Končanih 21 projektov na področju raziskav in razvoja, ki bodo usmerjeni v tri strategije pametne specializacije. Projekti se pripravijo v skladu s smernicami za programe na področju znanosti in inovacij, ki temeljijo na nalogah. Projekti se izberejo med postopkom javnega razpisa z referenčnimi pogoji, vključno z merili za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice „Ni večjih poškodb“ (2021/C58/01) z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
135	E.1.3 Skupne misije za znanost in inovacije na področju pametne specializacije – E.1.3.3. Spodbujanje znanosti in podjetij k sodelovanju v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa in drugih mednarodnih programih financiranja	cilj	Projekti in svetovalne storitve za potencialne prosilce za program Obzorje Evropa s strani visokošolskih ustanov in MSP, ki se financirajo		število	0	200	Q1	2025	Podpre se najmanj 200 projektov in svetovalnih storitev za visokošolske ustanove ter mala in srednja podjetja: najmanj 40 – za podporo pripravi študij izvedljivosti za morebitne upravičence, ki bodo sodelovali v ukrepih programa Obzorje Evropa, najmanj 160 svetovalnih/strokovnih storitev za podporo kompetencam za sodelovanje v mednarodnih programih R & R&I.
136	E.1.3 Skupne misije za znanost in inovacije na področju pametne specializacije – E.1.3.3. Spodbujanje znanosti in podjetij k sodelovanju v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa in drugih mednarodnih programih financiranja	cilj	Projekti in svetovalne storitve za potencialne prosilce za program Obzorje Evropa iz visokošolskih in raziskovalnih ustanov ter financiranih MSP		število	200	477	Q2	2026	Podpre se vsaj 477 projektov in svetovalnih storitev za visokošolske in raziskovalne ustanove ter mala in srednja podjetja: a) vsaj 90 – za podporo pripravi študij izvedljivosti za morebitne upravičence, ki bodo sodelovali v ukrepih programa Obzorje Evropa, b) vsaj 32 – podpora zmogljivosti za izvajanje projektov Evropskega raziskovalnega prostora in programa Obzorje Evropa, c) vsaj 24 pobud za čezmejno usklajevanje EU, d) vsaj 24 projektov visokošolskih in raziskovalnih ustanov ter malih in srednjih podjetij, ki so bili v programih Obzorje Evropa ocenjeni pozitivno, vendar niso prejeli sredstev (vključno s projekti, ki so prejeli pečat odličnosti), e) najmanj 27 skupinskih posvetovalnih srečanj v podporo kompetencam za sodelovanje v mednarodnih programih R & R&I, f) najmanj 240 svetovalnih/strokovnih storitev za podporo kompetencam za sodelovanje v mednarodnih programih R & R&I, g) najmanj 40 članov v mednarodnih mrežah. Projekti temeljijo na načrtu pospeševalca programa Obzorje Evropa, ki so ga pripravili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za gospodarstvo in inovacije, raziskovalni svet Litve, MITA, STRATA, ki ga odobri minister za izobraževanje, znanost in šport. Projekti se izberejo s postopkom razpisa za zbiranje predlogov.
137	E.1.3 Skupne misije za znanost in inovacije na področju pametne specializacije – E.1.3.3. Spodbujanje znanosti in podjetij k sodelovanju v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa in drugih mednarodnih programih financiranja	cilj	Ustvarjena delovna mesta znanstvenih uradnikov in nacionalnih kontaktnih točk		število	0	30	Q2	2026	30 začasnih delovnih mest do 30. junija 2026, od tega: 15 delovnih mest nacionalnih kontaktnih točk programa Obzorje Evropa, ki delujejo kot glavne kontaktne osebe za litovske prijavitelje in jih obveščajo o programu evropskega programa Obzorje: kot so tekoči razpisi, predložitev predlogov in iskanje partnerjev. 15 delovnih mest uradnikov za znanost in inovacije v litovski vladi (sektorska ministrstva in urad vlade). Njihove glavne funkcije so: svetovanje in oblikovanje kulture odločanja na podlagi znanosti v javnem sektorju ter krepitev sodelovanja med znanostjo in javnim sektorjem. Oblikovanje delovnih mest temelji na modelu za mrežo raziskovalcev, ki se pripravi v sodelovanju s STRATA.

F. KOMPONENTA 6: Učinkovit javni sektor in predpogoji za okrevanje po pandemiji

Ta komponenta litovskega načrta za okrevanje in odpornost prispeva k obravnavanju izzivov, povezanih z davčnim sistemom, izpolnjevanjem davčnih obveznosti, proračunskim okvirom, upravljanjem človeških virov v javnem sektorju in upravljanjem insolventnosti podjetij. V skladu z načrtom so cilji komponente izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti in uravnoteženje davčnega sistema; izboljšati upravljanje človeških virov v javnem sektorju; izboljšati srednjeročno proračunsko načrtovanje in upravljanje odhodkov; povečati finančno neodvisnost občin; Ter povečati raznolikost finančnih instrumentov za spodbujanje javnih naložb.

Komponenta vsebuje ukrepe za razširitev davčne osnove na vire, ki manj škodijo rasti, ter pravne in tehnične ukrepe za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti ter izboljšanje zasnove davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov, da bi prispevali k zmanjšanju dohodkovne neenakosti in revščine . Vključuje tudi več reformnih ukrepov, povezanih s proračunskim okvirom: vzpostavitev srednjeročnega proračunskega načrtovanja in pregledov porabe, postopki za prilagoditev proračuna, spodbujanje uporabe javno-zasebnih partnerstev v procesu javnih naložb in revizija občinske strukture prihodkov. Litva načrtuje tudi združitev štirih nacionalnih razvojnih institucij v en javni organ. Poleg tega komponenta vključuje reformo upravljanja človeških virov in razvoja osebja v javnem sektorju . V skladu z načrtom Litva razvije štiri digitalna orodja, ki naj bi podjetjem pomagala pri obvladovanju tveganj v primeru insolventnosti.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti in razširitev davčne osnove na vire, ki manj škodijo rasti (priporočilo za posamezne države 1 2019). Poleg tega komponenta z dodatnimi davčnimi prihodki in potencialnimi prihranki na podlagi pregledov porabe prispeva tudi k obravnavi priporočil o krepitvi sistema davkov in socialnih prejemkov (priporočilo za posamezne države 1 2019 in priporočilo za posamezno državo št. 2 2020). Številni ukrepi, povezani s proračunskim okvirom, prispevajo k povečanju učinkovitosti javnih naložb (priporočilo za posamezne države št. 3 2019).

F.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

F.1.1 Reforma 1“ učinkovit javni sektor „

Cilj te reforme je reforma javne uprave z izboljšanjem upravnih postopkov, upravljanjem človeških virov in krepitvijo osredotočenosti na stranke v javnem sektorju. Izvajanje te reforme zahteva sprejetje ustrezne zakonodaje, vključno s spremembami zakona o javnih uslužbencih.

To reformo sestavljajo trije podukrepi: (1) vzpostavitev naprednega sistema za upravljanje človeških virov v javnem sektorju (podukrep 1); (2) vzpostavitev centraliziranega mehanizma za razvoj pristojnosti upravljavcev javnega sektorja (podukrep 2); (3) vzpostavitev okvira za razvoj strateških kompetenc v javnem sektorju (podukrep 3).

F.1.1.1 Podukrep 1: Vzpostavitev naprednega sistema za upravljanje človeških virov v javnem sektorju

Cilj tega podukrepa je razviti napredni sistem za upravljanje človeških virov v javnem sektorju. Sistem je potreben za centralizacijo upravljanja človeških virov v javnem sektorju, kar naj bi povečalo učinkovitost uporabe digitalnih orodij in zmanjšalo razdrobljenost stroškov vzdrževanja IT in operativnih stroškov.

Podukrep se zaključi do 31. marca 2024.

F.1.1.2 Podukrep 2: Vzpostavitev centraliziranega mehanizma za razvoj kompetenc upravljavcev javnega sektorja .

Cilj tega podukrepa je vzpostaviti centraliziran mehanizem za razvoj kompetenc upravljavcev javnega sektorja. To vključuje oblikovanje modulov usposabljanja, osredotočenih na vodenje.

Podukrep se zaključi do 31. marca 2024.

F.1.1.3 Podukrep 3: Vzpostavitev okvira za razvoj strateških kompetenc v javnem sektorju

Cilj tega podukrepa je oblikovati module usposabljanja o strateških kompetencah, potrebnih v javnem sektorju. V skladu z načrtom so strateške kompetence digitalne, finančno-analitične in vodstvene sposobnosti. Podukrep se izvede do 31. marca 2024, od najmanj 16 000 zaposlenih v javnem sektorju pa se pričakuje, da bodo do 31. decembra 2024 zaključili usposabljanje o digitalnih, finančno-analitičnih in vodstvenih spretnostih.

F.1.2 Reforma 2 „pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem“

Cilj reforme je ustvariti pogoje za ponovno uravnoteženje davčnega sistema z zagotovitvijo socialno pravične in rasti prijazne davčne strukture, s spodbujanjem potrošnikov, da spremenijo vedenje z obdavčitvijo, da bi se prilagodili spreminjajočim se potrebam družbe. To reformo sestavljajo trije podukrepi: ( 1) odprava davčnih oprostitev in posebnih davčnih ureditev, ki so neučinkovite, ne odražajo več prednostnih nalog države ali niso skladne z zelenim dogovorom (podukrep 1) ; (2) nadaljnja širitev davčne osnove na vire, ki ne ovirajo gospodarske rasti (podukrep 2) ; (3) Oceno učinkovitosti davkov in prispevkov za socialno zavarovanje pri preprečevanju revščine in zmanjševanju dohodkovne neenakosti (podukrep 3).

F.1.2.1 Podukrep 1: Odprava davčnih oprostitev in posebnih davčnih ureditev, ki so neučinkovite, ne odražajo več prednostnih nalog države ali niso skladne z zelenim dogovorom

Cilj tega ukrepa je opredeliti davčne oprostitve in posebne davčne ureditve, ki so neučinkovite, ne odražajo več prednostnih nalog države ali niso v skladu z zelenim dogovorom, in spremeniti zadevne davčne zakone. Ministrstvo za finance bo izvedlo analizo stroškov in koristi ter pripravilo potrebne spremembe zakonodaje, ki jo bo sprejel parlament. Spremembe začnejo veljati do 31. marca 2023.

Podukrep se zaključi do 31. marca 2023.

F.1.2.2 Podukrep 2: Nadaljnja razširitev davčne osnove na vire, ki ne ovirajo gospodarske rasti

Cilj tega ukrepa je razširiti davčno osnovo na vire, ki ne ovirajo gospodarske rasti. Ministrstvo za finance pripravi študijo o možnostih za razširitev davčne osnove in pripravi potrebne spremembe zakonodaje, ki jo mora sprejeti parlament. Analiza bo osredotočena na davek na nepremičnine, trošarine na energente in druge zelene davke. Spremembe začnejo veljati do 31. marca 2023.

Podukrep se zaključi do 31. marca 2023.

F.1.2.3 Podukrep 3: Ocena učinkovitosti davkov in prispevkov za socialno varnost pri preprečevanju revščine in zmanjševanju dohodkovne neenakosti

Cilj tega ukrepa je prilagoditi dohodnino in prispevke za socialno zavarovanje, da bi se bolje preprečila revščina in zmanjšala dohodkovna neenakost. Ministrstvo za finance pripravi študijo o možnih prilagoditvah dohodnine in prispevkov za socialno zavarovanje ter pripravi potrebne spremembe zakonodaje, ki jo mora sprejeti parlament. Parlament sprejme spremembe do 31. decembra 2022, da bi začele veljati šele leta 2024.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

F.1.3 Reforma 3 „Dolgoročna vzdržnost in preglednost državnega proračuna“

Cilj reforme je povečati dolgoročno vzdržnost državnega in občinskega proračuna, preglednost srednjeročnega načrtovanja proračuna in financiranje državnih storitev. Osredotoča se tudi na preglede porabe in načine za povečanje finančne neodvisnosti občin. To reformo sestavlja pet podukrepov: (1) izboljšave proračunskega okvira (podukrep 1); (2) pregledi porabe (podukrep 2); (3) izboljšanje strukture občinskih prihodkov (podukrep 3); (4) spodbujanje javno-zasebnih partnerstev (podukrep 4); (5) konsolidacija nacionalnih spodbujevalnih ustanov (podukrep 5).

F.1.3.1 Podukrep 1: Izboljšave proračunskega okvira

Cilj tega podukrepa je pripraviti in sprejeti metodologije za srednjeročno načrtovanje proračuna in izračun osnovnih stroškov. Prav tako namerava sprejeti spremembe zakona o strukturi proračuna, da se pojasnijo pravila o spremembah proračuna. Poleg tega bi bilo treba razviti avtomatizirano orodje za srednjeročno načrtovanje proračuna, ki bi bilo na voljo upraviteljem odobritev. Vlada pripravi in potrdi srednjeročni proračun za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027.

Podukrep se zaključi do 30. septembra 2024.

F.1.3.2 Podukrep 2: Pregledi porabe

Cilj tega podukrepa je razviti koncept pregledov porabe in izvesti prvi celovit pregled porabe. Rezultati celovitega pregleda porabe se objavijo in se upoštevajo pri pripravi prvih srednjeročnih proračunov za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2023.

F.1.3.3 Podukrep 3: Izboljšanje strukture občinskih prihodkov

Cilj tega podukrepa je opredeliti načine za izboljšanje strukture občinskih prihodkov, zlasti s povečanjem deleža prihodkov, ki jih neposredno določijo občine. Izvajanje te reforme zahteva spremembo zakona o metodologiji določanja občinskih proračunskih prihodkov in oblikovanje analitičnih orodij, ki omogočajo primerjavo občinskih davčnih kazalnikov in oceno zmogljivosti občin za povečanje prihodkov.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2023.

F.1.3.4 Podukrep 4: Spodbujanje javno-zasebnih partnerstev

Cilj tega podukrepa je pripraviti in sprejeti zakonodajni sveženj, ki bi :

·omogočiti izvajanje javno-zasebnih partnerstev na strateško najpomembnejših področjih, kot so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, trajnostni promet in področja z največjimi potrebami po naložbah, kot so pravosodje, javni red in javna varnost;

·pomoč pri privabljanju zasebnih vlagateljev v javne projekte z zagotavljanjem dolgoročnih načrtov za trajnostne naložbe in razvojem uravnoteženih vzajemno koristnih mehanizmov za porazdelitev tveganja;

·omogočiti združevanje občinskih naložbenih projektov, s čimer bi postali bolj privlačni za vlagatelje;

·omogočiti občinam, da sodelujejo v programih javno-zasebnega partnerstva, ki jih organizira država, kar naj bi zmanjšalo upravne stroške.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

F.1.3.5 Podukrep 5: Konsolidacija nacionalnih razvojnih institucij

Cilj tega podukrepa je združiti štiri nacionalne razvojne institucije v en javni organ. Cilj nove institucije je združiti znanje in kompetence v eni močni nacionalni razvojni instituciji, poenotiti in optimizirati operativne prakse nacionalnih razvojnih institucij in upravljanje skladov, ustvariti predpogoje za privabljanje institucionalnih vlagateljev, okrepiti javno-zasebno partnerstvo in trajnostno povečati ponudbo finančnih instrumentov za financiranje finančno vzdržnih projektov.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2023.

F.1.4 Reforma 4 „Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti“

Cilj te reforme je izboljšati izpolnjevanje davčnih obveznosti v sektorjih z visokim tveganjem in povečati preglednost transakcij. To reformo sestavlja pet podukrepov: (1) večja preglednost v trgovini z rabljenimi vozili (podukrep 1); (2) pravično obdavčitev spletnih gospodarskih dejavnosti (podukrep 2); (3) omejitev uporabe gotovine (podukrep 3); (4) finančno pismeni bodoči davkoplačevalci (podukrep 4); (5) večja preglednost v gradbenem sektorju (podukrep 5).

F.1.4.1 Podukrep 1: Večja preglednost v trgovini z rabljenimi vozili

Cilj tega podukrepa je izboljšati nadzor nad prodajo rabljenih vozil z zbiranjem podatkov o njihovih dejanskih lastnikih in prodajalcih. Z začetkom veljavnosti sprememb zakona o varnosti v cestnem prometu je bil uveden sistem knjigovodstva lastnikov vozil, da se identificirajo dejanski prodajalci in lastniki vozil ter zagotovi izpolnjevanje njihovih davčnih obveznosti. Državni davčni inšpektorat ima dostop do podatkov iz računovodskega sistema lastnikov vozil.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2021.

F.1.4.2 Podukrep 2: Pravično obdavčenje spletnih gospodarskih dejavnosti

Cilj tega podukrepa je spremeniti nacionalno zakonodajo, da se od dejavnosti spletnih platform zahteva, da zbirajo in davčnim organom sporočajo podatke o transakcijah, opravljenih na spletnih platformah, do 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, na katerega se informacije nanašajo. Državni davčni inšpektorat prvi sklop podatkov prejme do 31. marca 2024.

Podukrep se zaključi do 31. marca 2024.

F.1.4.3 Podukrep 3: Omejitev uporabe gotovine

Cilj tega podukrepa je spremeniti nacionalno zakonodajo, da bi omejili uporabo gotovine v nekaterih gospodarskih sektorjih in/ali za nekatere vrste transakcij, da bi zmanjšali obseg sive ekonomije. Spremembe zakonodaje se predlagajo na podlagi analize, ki jo opravi Ministrstvo za finance.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2022.

F.1.4.4 Podukrep 4: Finančno pismeni bodoči davkoplačevalci

Cilj tega podukrepa je razviti izobraževalno gradivo za učence in študente, da bi se izboljšalo njihovo razumevanje davkov in izpolnjevanja davčnih obveznosti. Poleg tega se v skladu z načrtom v šolah razvije infrastruktura za brezgotovinska plačila, kartice učencev pa imajo integrirano funkcijo elektronskega plačevanja. Poleg tega se organizira informacijska kampanja o obdavčitvi in dejavnostih davčne uprave.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

F.1.4.5 Podukrep 5: Večja preglednost v gradbeništvu

Namen tega podukrepa je razviti digitalno orodje (sistem za identifikacijo voznika), ki bo omogočalo obvezno registracijo oseb, ki delajo v gradbenem sektorju, in identifikacijo teh oseb s posebno osebno izkaznico graditelja. Nacionalni organi do 31. decembra 2025 izvedejo 1400 načrtovanih pregledov in dodatnih 30 % nerutinskih inšpekcijskih pregledov, da preverijo, ali so delavci registrirani v identifikacijskem sistemu Builderja in ali imajo posebne osebne izkaznice graditelja . Ta ukrep bo pripomogel k boljšemu odkrivanju primerov nezakonitega dela.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

F.1.5 Reforma 5 „Orodja, ki so na voljo podjetjem za obvladovanje tveganja insolventnosti“

Cilj te reforme je pomagati podjetjem okrepiti mehanizme samonadzora pri soočanju s tveganji zaradi insolventnosti in vključiti javne organe, da svetujejo takim podjetjem. Za izvajanje te reforme je treba oblikovati štiri digitalna orodja za podporo podjetjem, ki se soočajo s tveganji zaradi insolventnosti:

1)portal za insolventnost;

2)digitalno orodje (čarovnik), ki pomaga pri pripravi načrta prestrukturiranja podjetja;

3)digitalno orodje (čarovnik), ki pomaga pri postopku vrednotenja sredstev za uporabo mednarodnih standardov vrednotenja z zagotavljanjem najboljših praks, primerov in pojasnil na enem mestu;

4)orodje za primerjavo vrednotenja sredstev in transakcij.

Ta reforma se zaključi do 31. marca 2024.

F.1.6 Reforma 6: „Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV“

Cilj reforme je posodobiti analizo podatkov in postopke odločanja, ki jih izvajata državni davčni inšpektorat in litovska carinska uprava, in sicer z uporabo naprednih analitičnih metod in metod, ki temeljijo na uporabi umetne inteligence, ter povečati usposobljenost svojega osebja. To reformo sestavlja šest podukrepov: (1) uvedba novih orodij za analizo podatkov v državnem davčnem inšpektoratu (podukrep 1); (2) izboljšanje kakovosti podatkov državnega davčnega inšpektorata in drugih institucij (podukrep 2); (3) robotizacija poslovnih procesov pri državnem davčnem inšpektoratu (podukrep 3); (4) digitalizacija davčnih znamk (podukrep 4); (5) nova orodja za analizo podatkov in nadgradnja informacijskih sistemov carinskih organov (podukrep 5); (6) izboljšanje usposobljenosti osebja državnega davčnega inšpektorata in podukrepa litovske carine (podukrep 6).

F.1.6.1 Podukrep 1: Uvedba novih orodij za analizo podatkov v državnem davčnem inšpektoratu

Cilj tega podukrepa je uvedba novih orodij, ki bodo zajela dodatne nestrukturirane podatke in izračunala profile tveganja za davkoplačevalce. Rezultati take analize so dani na voljo davkoplačevalcem, da lahko prilagodijo svoje ravnanje v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti.

Ta podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

F.1.6.2 Podukrep 2: Izboljšanje kakovosti podatkov državnega davčnega inšpektorata in drugih institucij

Cilj tega podukrepa je vzpostaviti integrirano metapodatkovno bazo državnega davčnega inšpektorata in zagotoviti ustrezno metodologijo (priporočila) za javne finančne institucije ( državni davčni inšpektorat, Državni urad za socialno zavarovanje, Ministrstvo za finance in carinski oddelek). Izmenjava podatkov z metapodatkovno bazo je urejena z začetkom veljavnosti pravnega akta, ki ga sprejme državni davčni inšpektorat. Kakovost podatkov v bazi metapodatkov se zagotovi z vgrajenimi algoritmi in postopki za nadzor kakovosti podatkov .

Ta podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

F.1.6.3 Podukrep 3: Robotizacija poslovnih procesov pri državnem davčnem inšpektoratu

Namen tega podukrepa je pridobiti licence za programsko opremo za avtomatizacijo robotskih procesov in jih uporabiti za avtomatizacijo dveh poslovnih procesov državnega davčnega inšpektorata:

1)izdajanje sklepov in protokolov za kršitve upravnega prava;

2)Revizija starih davčnih zaostalih plačil in glob.

Ta podukrep se zaključi do 31. marca 2022.

F.1.6.4 Podukrep 4: Digitalizacija davčnih znamk

Cilj tega podukrepa je raziskati možnosti za nadomestitev davčnih znamk na papirju, ki se trenutno uporabljajo za zaščito trga pred nezakonitimi alkoholnimi pijačami, z digitalnimi rešitvami za označevanje takih izdelkov z izvajanjem pilotnega projekta. Državni davčni inšpektorat se na podlagi rezultatov pilotnega projekta odloči, ali bo razvil namenski modul za elektronsko označevanje alkoholnih pijač.

Ta podukrep se zaključi do 31. marca 2024.

F.1.6.5 Podukrep 5: Nova orodja za analizo podatkov in nadgradnja informacijskih sistemov carinskih organov

Cilj tega podukrepa je uvedba novih orodij za analizo podatkov, ki zajemajo tudi nove podatke iz dodatnih virov podatkov. S tem se izboljša obvladovanje carinskih fiskalnih tveganj na naslednjih področjih:

•ocena carinske deklaracije;

•upravljanje jamstva:

•uporaba in potrjevanje tarifnih ukrepov;

•opredelitev virov informacij, ki se uporabljajo za postopek carinskega vrednotenja.

Poleg tega se informacijski sistemi litovske carine nadgradijo z vzpostavitvijo vmesnika:

•Med sistemom za predstavitev blaga za carinski nadzor, sistemi za upravljanje vozil in blaga ter sistemi za upravljanje prometa;

•Z informacijskimi sistemi vsaj petih partnerjev, ki upravljajo dostop prevoznih sredstev do krajev predložitve blaga carini in ki jih odobrijo carinski organi in/ali nadzorujejo gibanje vozil ali pošiljk (kot so državni davčni inšpektorat , Direktorat za mejni prehod v okviru Ministrstva za promet in komunikacije ter AB Lietuvos geležinkeliai, organ za državno pristanišče Klaipėda).

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

F.1.6.6 Podukrep 6: Izboljšanje usposobljenosti osebja državnega davčnega inšpektorata in litovske carine

Cilj tega podukrepa je razviti digitalno orodje za usposabljanje, ki bo sestavljeno iz sistema vodenja in upravljanja usposabljanja ter osmih modulov usposabljanja za carinske uradnike in stranke. Poleg tega je njegov cilj oblikovanje orodja za usposabljanje osebja državnega davčnega inšpektorata na področju podatkovne analitike in nadzora davkoplačevalcev. Ta usposabljanja mora opraviti 800 zaposlenih v državnem davčnem inšpektoratu ter 250 zaposlenih in strank litovske carinske uprave.

Podukrep se zaključi do 31. decembra 2025.

F.1.7 Reforma 7: „Razvoj ekosistema elektronskih dokumentov“

Cilj reforme je podjetjem omogočiti avtomatizirano izmenjavo elektronskih informacij in podatkov z javnimi organi. Reforma se osredotoča na podatke o registrih blagajne, potrdilih o nakupu in tovornih listih. Spremembe zakona o davčni upravi in druge zakonodaje določajo obvezne zahteve za digitalizacijo prej navedenih dokumentov in njihovo posredovanje organom. Spremenjena zakonodaja začne veljati do 31. decembra 2025. Ta reforma ima tudi dva podukrepa: (1) oblikovanje rešitve, ki bo omogočila e– prejemke (podukrep 1); (2) oblikovanje rešitve, ki bo omogočila mednarodne e-pošiljke (podukrep 2).

F.1.7.1 Podukrep 1: Oblikovanje rešitve, ki bo omogočila e-prejeme

Cilj tega podukrepa je ustvariti prototip e-sprejema in ga uporabiti v informacijskih sistemih državnega davčnega inšpektorata. Državni davčni inšpektorat jo bo dal na voljo tudi podjetjem.

Ta podukrep se zaključi do 31. decembra 2024.

F.1.7.2 Podukrep 2: Oblikovanje rešitve, ki bo omogočila mednarodne e-pošiljke

Cilj tega podukrepa je prilagoditi sistem pametne davčne uprave, ki ga upravlja državni davčni inšpektorat, da bi se podprli elektronski tovorni listi in njihova izmenjava z drugimi državami.

Ta podukrep se zaključi do 30. septembra 2025.

F.1.8 Reforma 8: „Enotno okence za plačilo glob“

Cilj reforme je izboljšati upravljanje glob. Za izvedbo te reforme je treba sprejeti sveženj pravnih dokumentov , vključno s spremembami zakona o davčni upravi, da bi lahko državni davčni inšpektorat upravljal večino denarnih kazni in gospodarskih sankcij, ki jih izreče država. Za izvedbo reforme so potrebne prilagoditve informacijskih sistemov državnega davčnega inšpektorata.

Reforma se zaključi do 30. junija 2026.

F.1.9 Reforma 9: „Repozicijski sistem za revizijo in nadzor“

Cilj naložbe v sistem repozitorija za revizije in kontrole je zagotoviti, da so zahteve glede RRP v zvezi z zbiranjem in spremljanjem podatkov izpolnjene do prvega zahtevka za plačilo. To zlasti zadeva zbiranje podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljnih vrednosti ter zbiranje, shranjevanje in zagotavljanje dostopa do podatkov v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o RRF. Zadevne funkcije sistema arhiva se potrdijo z revizijskim poročilom. Revizijsko poročilo zajema začasne ureditve in, kolikor že obstajajo, novi enotni informacijski sistem za upravljanje sredstev EU in RRP za obdobje financiranja 2021–2027 (IS2021).

Reforma se zaključi do 30. junija 2022.

F.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/ cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
138	F.1.1 Učinkovit javni sektor – F.1.1.1 Vzpostavitev naprednega sistema za upravljanje človeških virov v javnem sektorju	mejnik	Začetek delovanja naprednega sistema za upravljanje človeških virov v javnem sektorju	Začetek delovanja centraliziranega informacijskega sistema				Q1	2024	Začetek uporabe novega informacijskega sistema in avtomatiziranih orodij za poenostavitev postopkov upravljanja osebja v javnem sektorju, ki omogočajo centralizirano načrtovanje, napovedovanje potreb po osebju, oceno učinkovitosti in napredka vsake delovne osebe.
139	F.1.1 Učinkovit javni sektor – F.1.1.2 Vzpostavitev centraliziranega mehanizma za razvoj kompetenc upravljavcev javnega sektorja	mejnik	Začetek delovanja izobraževalnega sistema centraliziranega upravljanja in njegovih modulov za izboljšanje usposobljenosti upraviteljev javnega sektorja	Začetek delovanja centraliziranega sistema upravljanja in njegovih modulov				Q1	2024	Začetek delovanja novo razvitega sistema centraliziranega upravljanja izobraževanja in njegovih modulov za izboljšanje vodstvenih sposobnosti, ki zagotavljajo sistematično krepitev vodstvenih sposobnosti.
140	F.1.1 Učinkovit javni sektor – F.1.1.3. Vzpostavitev okvira za razvoj strateških kompetenc v javnem sektorju	mejnik	Začetek veljavnosti okvira za razvoj strateških kompetenc v javnem sektorju	Začetek veljavnosti vladne resolucije in izvedba modulov usposabljanja za razvoj strateških kompetenc				Q1	2024	Začetek veljavnosti: Resolucijo vlade o strateških smernicah za dolgoročno usposabljanje in razvoj kompetenc zaposlenih v javnem sektorju in vodstvenih delavcev; Izvedbeni načrt strateških smernic. Module usposabljanja za krepitev usposobljenosti strokovnjakov in srednjih vodstvenih delavcev razvije in odobri ministrstvo za notranje zadeve Republike Litve , ki omogočajo zapolnitev najpomembnejših vrzeli v strateško pomembnih kompetencah, ki ovirajo odločitve o upravljanju na podlagi podatkov. Strateške pristojnosti, ki jih je treba okrepiti, so tri: 1) digitalne kompetence; 2) strateške kompetence, vključno s finančno– analitičnimi kompetencami; 3) vodstvene sposobnosti.
141	F.1.1 Učinkovit javni sektor – F.1.1.3 Vzpostavitev okvira za razvoj strateških kompetenc v javnem sektorju	cilj	Zaposleni v javnem sektorju, ki so zaključili usposabljanje o digitalnih, finančno-analitičnih in vodstvenih spretnostih		število	0	16 000	Q4	2024	Usposabljanje na področju digitalnih spretnosti mora opraviti vsaj 4000 zaposlenih v javnem sektorju (državni uradniki državnih in občinskih institucij in organov, javni uslužbenci in zaposleni s pogodbami o zaposlitvi, zaposleni v drugih proračunskih institucijah, ki opravljajo naloge javne uprave). Najmanj 4000 javnih uslužbencev (državnih uradnikov, javnih uslužbencev in uslužbencev državnih in občinskih institucij ter organov s pogodbami o zaposlitvi, zaposlenih v drugih proračunskih institucijah, ki opravljajo naloge javne uprave). Usposabljanje za vodstvene sposobnosti opravi 8 000 vodij, namestnikov vodij in srednjih vodstvenih delavcev državnih institucij in organov.
142	F.1.2 Pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem. – F.1.2.1. Odprava davčnih oprostitev in posebnih davčnih ureditev, ki so neučinkovite, ne odražajo več prednostnih nalog države ali niso skladne z zelenim dogovorom	mejnik	Predložitev predlogov parlamentu na podlagi poglobljene analize za odpravo davčnih oprostitev in posebnih davčnih režimov	Registracija osnutkov sprememb davčne zakonodaje v sistemu pravnih aktov				Q2	2022	Na podlagi objave analize stroškov in koristi obstoječih davčnih oprostitev in posebnih davčnih ureditev, ki niso učinkovite in (ali) ne odražajo več prednostnih nalog države, se pripravijo osnutki sprememb ustreznih davčnih zakonov, ki se predložijo parlamentu.
143	F.1.2 Pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem – F.1.2.1. Odprava davčnih oprostitev in posebnih davčnih ureditev, ki so neučinkovite, ne odražajo več prednostnih nalog države ali niso skladne z zelenim dogovorom	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb davčne zakonodaje o odpravi davčnih oprostitev in posebnih davčnih ureditev	Določbe o začetku veljavnosti sprememb davčne zakonodaje				Q1	2023	Začetek veljavnosti sprememb zakonov, ki odpravljajo davčne oprostitve in posebne davčne režime, ki niso več učinkoviti in (ali) ne odražajo več prednostnih nalog države.
144	F. 1.2. Pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem – F.1.2.2. Podukrep 2: Nadaljnja razširitev davčne osnove na vire, ki ne ovirajo gospodarske rasti	mejnik	Priprava predlogov za razširitev okoljskih davkov in obdavčitve drugih virov, ki manj škodujejo gospodarski rasti, na podlagi poglobljene analize za parlament	Registracija osnutkov sprememb davčne zakonodaje v sistemu pravnih aktov				Q2	2022	Na podlagi študije, v kateri so analizirane možnosti za razširitev okoljskih davkov in obdavčitve drugih virov , ki manj škodujejo gospodarski rasti , se pripravijo osnutki sprememb ustreznih davčnih zakonov , ki se predložijo parlamentu.
145	F. 1.2. Pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem – F.1.2.2. Podukrep 2: Nadaljnja razširitev davčne osnove na vire, ki ne ovirajo gospodarske rasti	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb zakonodaje o trošarinah, okoljskih davkih in davkih na nepremičnine	Določbe v zakonih o spremembah, ki določajo začetek veljavnosti sprememb				Q1	2023	Začetek veljavnosti sprememb zakonov o trošarinah, okoljskih davkih in davku od premoženja za povečanje vloge davkov, ki ne ovirajo gospodarske rasti v davčni strukturi.
146	F.1.2 Pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem – F.1.2.3. Ocena učinkovitosti davkov in prispevkov za socialno varnost pri preprečevanju revščine in zmanjševanju dohodkovne neenakosti	mejnik	Izvedba študije o učinkovitosti dohodnine in prispevkov za socialno zavarovanje pri zmanjševanju revščine in dohodkovne neenakosti	Študija, objavljena na spletni strani Ministrstva za finance				Q2	2022	Objava študije o analizi učinkovitosti dohodnine in prispevkov za socialno zavarovanje pri zmanjševanju revščine in dohodkovne neenakosti .
147	F.1.2 Pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem – F.1.2.3. Ocena učinkovitosti davkov in prispevkov za socialno varnost pri preprečevanju revščine in zmanjševanju dohodkovne neenakosti	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb zakonodaje o dohodnini in prispevkih za socialno zavarovanje z namenom začetka veljavnosti ne pred letom 2024	Določbe v zakonih, ki določajo začetek veljavnosti sprememb zakonodaje o dohodnini in prispevkih za socialno varnost, da bi začele veljati pred letom 2024				Q4	2022	Začetek veljavnosti sprememb zakonov o dohodnini in prispevkih za socialno zavarovanje na podlagi ugotovitev študije o analizi učinkovitosti dohodnine in prispevkov za socialno zavarovanje pri zmanjševanju revščine in dohodkovne neenakosti, ki naj bi začele veljati šele leta 2024.
148	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.1. Izboljšave proračunskega okvira	mejnik	Začetek veljavnosti srednjeročne proračunske metodologije, metodologije za izračun osnovnih stroškov in sprememb zakona o proračunski strukturi v zvezi z revizijo državnega proračuna ter začetek delovanja avtomatiziranega orodja za srednjeročno proračunsko načrtovanje	Določbe o začetku veljavnosti dveh metodologij in zakona o strukturi proračuna; začetek delovanja avtomatiziranega orodja za vodje odobritev				Q2	2024	1. Začetek veljavnosti: spremembe zakona o strukturi proračuna, ki pojasnjujejo pravila za revizijo letnih proračunov; metodologijo, s katero se določijo postopki priprave srednjeročnega proračuna, katerih glavna načela so določena v zakonu o proračunski strukturi in potrjena z vladno resolucijo; Metodologijo , s katero se določijo postopki za izračun osnovnih izdatkov , odobreni z odlokom ministra za finance. 2. avtomatizirano orodje za vodje odobritev omogoča srednjeročno načrtovanje proračuna (vključno z izračunom osnovnih stroškov ).
149	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.1. Izboljšave proračunskega okvira	mejnik	Začetek veljavnosti vladne resolucije o potrditvi prvega podrobnega srednjeročnega proračunskega projekta za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027	Resolucija vlade o potrditvi prvega podrobnega srednjeročnega proračunskega projekta za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027				Q3	2024	Vlada potrdi prvi podrobni triletni proračunski projekt za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027. Srednjeročni proračun je v skladu z odobreno srednjeročno proračunsko metodologijo.
150	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.2. Pregledi porabe	mejnik	Zaključek celovitega pregleda proračunskih odhodkov	Rezultati celovitega pregleda porabe				Q4	2023	Koncept celovitega pregleda porabe odobri vlada in se izvaja v dejanskem celovitem pregledu . Rezultati celovitega pregleda porabe se objavijo in se upoštevajo pri pripravi prvih srednjeročnih proračunov za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027.
151	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.3. Izboljšanje strukture občinskih prihodkov	mejnik	Začetek veljavnosti spremembe zakona o metodologiji določanja občinskih proračunskih prihodkov ter objava ugotovitev sistematične primerjave občinskih davčnih kazalnikov in ocene občinske zmogljivosti za povečanje prihodkov	Določba v zakonu o spremembah, ki določa začetek veljavnosti spremembe zakona o metodologiji določanja občinskih proračunskih prihodkov in objavo ugotovitev				Q2	2023	Začetek veljavnosti spremembe zakona o metodologiji določanja občinskih proračunskih prihodkov, ki bo izboljšala strukturo občinskih prihodkov. Ministrstvo za finance uporablja orodja, ki omogočajo: primerjavo občinskih prihodkov, odhodkov in kazalnikov uspešnosti; ocena zmogljivosti za povečanje občinskih prihodkov. Ugotovitve teh analiz se objavijo.
152	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.4. Spodbujanje javno-zasebnih partnerstev	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Pravilnika o pripravi in izvajanju javno-zasebnih partnerstev	Določba v spremenjenem pravilniku o pripravi in izvajanju javno-zasebnih partnerstev, ki navaja začetek veljavnosti sprememb				Q2	2022	Spremenjeni Pravilnik o pripravi in izvajanju javno-zasebnih partnerstev: omogočiti združevanje občinskih naložbenih projektov, s čimer bi postali bolj privlačni za vlagatelje; omogočiti občinam, da sodelujejo v programih javno-zasebnega partnerstva, ki jih organizira država, kar naj bi zmanjšalo upravne stroške.
153	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.4. Spodbujanje javno-zasebnih partnerstev	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnega svežnja o vzpostavitvi okrepljenega okvira za uporabo strateških in dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev	Določbe o začetku veljavnosti sprememb: 1)Zakon o naložbah, 2)Zakon o koncesijah, 3)Zakon o državnem in občinskem premoženju ter njegovem upravljanju, 4)Pravila o pripravi in izvajanju javno-zasebnih partnerstev				Q4	2022	Zakonodajni sveženj, ki ga sestavljajo spremembe zakona o naložbah, zakona o koncesijah, zakona o državnem in občinskem premoženju in njegovem upravljanju ter pravil o pripravi in izvajanju javno-zasebnih partnerstev, temelji na rezultatih študije izvedljivosti glede možnosti za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ob upoštevanju davčnih omejitev. Začetek veljavnosti zakonodajnega svežnja: omogočiti izvajanje javno-zasebnih partnerstev na strateško najpomembnejših področjih, kot so energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, trajnostni promet in področja z največjimi potrebami po naložbah, kot so pravosodje, javni red in javna varnost; pomagati pritegniti zasebne vlagatelje k javnim projektom z zagotavljanjem dolgoročnih načrtov za trajnostne naložbe in razvojem uravnoteženih vzajemno koristnih mehanizmov za porazdelitev tveganja.
154	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.5. Konsolidacija nacionalnih razvojnih institucij	mejnik	Začetek veljavnosti vladnih resolucij o odpravi štirih nacionalnih razvojnih institucij in ustanovitvi ene institucije	Vladne resolucije o izločitvi štirih nacionalnih razvojnih institucij in ustanovitvi ene institucije				Q4	2023	Začetek veljavnosti vladnih resolucij o odpravi štirih nacionalnih razvojnih institucij (državna agencija za upravljanje naložb, Agencija za razvoj javnih naložb, Agencija za naložbe in poslovna jamstva ter kmetijski kreditni jamstveni sklad) in njihova nadomestitev z novo. Cilj nove institucije je združiti znanje in kompetence v eni močni nacionalni razvojni instituciji, poenotiti in optimizirati operativne prakse nacionalnih razvojnih institucij in upravljanje skladov, ustvariti predpogoje za privabljanje institucionalnih vlagateljev, okrepiti javno-zasebno partnerstvo in trajnostno povečati ponudbo finančnih instrumentov za financiranje finančno vzdržnih projektov.
155	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.1. Večja preglednost v trgovini z rabljenimi vozili	mejnik	Državni davčni inšpektorat in carina pridobivata podatke o lastnikih vozil iz računovodskega sistema lastnikov vozil	Državni davčni inšpektorat in carina imata dostop do podatkov o lastnikih vozil iz računovodskega sistema lastnikov vozil				Q2	2021	Z uveljavitvijo sprememb Zakona o varnosti v cestnem prometu in njegove izvedbene zakonodaje je bil uveden sistem računov lastnikov vozil za identifikacijo dejanskih (ponovnih prodajalcev) in lastnikov vozil ter za zagotovitev izpolnjevanja njihovih davčnih obveznosti. Zagotovljen je dostop do podatkov iz računovodskega sistema lastnikov vozil.
156	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.2. Pravično obdavčenje spletnih gospodarskih dejavnosti	mejnik	Začetek veljavnosti pravne zahteve za ponudnike spletnih platform, da zbirajo in davčnim organom sporočajo podatke o transakcijah, opravljenih na spletnih platformah	Določba zakona, ki določa začetek veljavnosti pravne obveznosti upravljavcev platform , da predložijo informacije državnemu davčnemu inšpektoratu				Q1	2023	Nove pravne določbe zakona o davčni upravi se sprejmejo in začnejo veljati. Dejavnosti spletnih platform so dolžne zbirati in davčnim organom sporočati podatke o transakcijah, opravljenih na spletnih platformah, do 31. januarja v letu, ki sledi koledarskemu letu, na katerega se informacije nanašajo.
157	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.2. Pravično obdavčenje spletnih gospodarskih dejavnosti	mejnik	Državni davčni inšpektorat prejema podrobne podatke o transakcijah, opravljenih na spletnih platformah	Državni davčni inšpektorat prejema podrobne podatke o transakcijah, izvršenih na spletnih platformah				Q1	2024	Državni davčni inšpektorat pridobi podrobne podatke o transakcijah , ki so jih davčni zavezanci opravili na spletnih platformah v letu 2023.
158	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.3. Omejitev uporabe gotovine	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki omejuje gotovinska plačila v tveganih gospodarskih sektorjih in/ali posameznih vrstah transakcij	Določba zakona o začetku veljavnosti zakonskih določb, ki uvajajo omejitve gotovinskih plačil v tveganih gospodarskih sektorjih in /ali za posamezne vrste plačil				Q4	2022	Na podlagi analize ministrstva za finance začne veljati zakonodaja, ki uvaja omejitve gotovinskih plačil v tveganih gospodarskih sektorjih in/ali za posamezne vrste transakcij . Te spremembe zmanjšujejo možnosti za podjetja in fizične osebe, da prikrijejo svoj dohodek.
159	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.4. Finančno pismeni bodoči davkoplačevalci	cilj	Število učencev od prvega do dvanajstega razreda, ki imajo elektronsko izkaznico z integrirano plačilno funkcijo		število	40 420	215 000	Q4	2023	215 000 učencev ima elektronsko izkaznico z integrirano plačilno funkcijo.
160	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.4. Podukrep 4: Finančno pismeni bodoči davkoplačevalci	cilj	Število šol (primarno, sekundarno, progimnazij, telovadnica) z novo ali posodobljeno infrastrukturo za negotovinska plačila		število	124	670	Q4	2023	Infrastruktura je bila vzpostavljena ali posodobljena za negotovinska plačila v menzah 670 šol .
161	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.4. Podukrep 4: Finančno pismeni bodoči davkoplačevalci	mejnik	Zagotavljanje izobraževalnih orodij in metodološkega gradiva za formalno in/ali neformalno izobraževanje za razvoj davčne pismenosti otrok in mladih ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter izvedba informacijske kampanje za ozaveščanje o davčnem sistemu in storitev državnega davčnega inšpektorata	Izobraževalna orodja in metodološko gradivo, ki se prenesejo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za vključitev v formalno in/ali neformalno izobraževanje. Izvedena kampanja ozaveščanja.				Q2	2026	1. Metodološko gradivo o davčnem sistemu se pripravi in posreduje Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport za vključitev v formalno in neformalno splošno izobraževanje. 2. Prek nacionalnih informativnih portalov in regionalnih medijskih hiš se razvije in izvede kampanja ozaveščanja o davčnem sistemu in pomenu finančne pismenosti ter projekti za ozaveščanje o davkih, storitvah, ki jih zagotavlja državni davčni inšpektorat, zakonodajnih spremembah in davčnih kontrolah.
162	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.5. Večja preglednost v gradbeništvu	mejnik	Začetek delovanja digitalnih orodij, ki omogočajo registracijo v realnem času zaposlenih v gradbenem sektorju in identifikacijo tistih, ki nezakonito delajo na gradbiščih	Digitalna orodja so vzpostavljena in delujejo				Q4	2024	Popolnoma funkcionalno digitalno orodje (podsistem informacij o identifikaciji proizvajalca) , ki omogoča obvezno registracijo oseb, ki delajo v gradbenem sektorju, in identifikacijo določenih oseb na podlagi posebne identifikacijske kartice graditelja.
163	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.5. Večja preglednost v gradbeništvu	cilj	Delež elektronsko prepoznavnih delavcev na gradbiščih kot delež skupnega števila delavcev		% (odstotek)	0	80	Q4	2025	Vsaj 80 % oseb, ki delajo na gradbiščih, je mogoče elektronsko identificirati v realnem času. V gradbenem sektorju se do 31. decembra 2025 opravi 1 400 načrtovanih inšpekcijskih pregledov in dodatnih 30 % izrednih inšpekcijskih pregledov.
164	F.1.5 Orodja, ki so na voljo podjetjem za obvladovanje tveganja insolventnosti	mejnik	Začetek delovanja štirih digitalnih orodij, razvitih za upravljanje tveganj v primeru insolventnosti podjetij in prispevanje k njihovemu upravljanju	Začetek delovanja štirih digitalnih orodij, ki so na voljo uporabnikom				Q1	2024	Ustvarijo se štiri digitalna orodja, ki so na voljo uporabnikom: (1) portal insolventnosti; (2) čarovnik za pripravo načrta prestrukturiranja; (3) wizard, ki pomaga v postopku vrednotenja pri uporabi mednarodnih standardov vrednotenja z zagotavljanjem najboljših praks, primerov in pojasnil na enem mestu; 4) orodje za primerjavo vrednotenja sredstev in transakcij; Razvita orodja so dostopna vsem uporabnikom, razen nekaterih funkcij/delov informacij, ki se nanašajo na osebne podatke v posameznem primeru.
165	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.1. Uvedba novih orodij za analizo podatkov v državnem davčnem inšpektoratu	mejnik	Začetek delovanja rešitev za analitične izzive v davčni upravi za zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV z uporabo naprednih analiznih tehnik in ozaveščanjem davkoplačevalcev	Predložitev podatkov o profilu tveganja in ustreznih sankcij davčnim zavezancem				Q2	2026	Začetek delovanja sistema ocenjevanja tveganja, ki: objavlja podatke o profilu tveganja za davkoplačevalce in uporablja preventivne ukrepe; ugotavlja neskladja in nalaga sankcije davkoplačevalcem.
166	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.1. Uvedba novih orodij za analizo podatkov v državnem davčnem inšpektoratu	cilj	Merila tveganja, vključena v profil tveganja davkoplačevalcev		število	0	25	Q2	2026	Oblikovan je bil profil tveganja davkoplačevalcev, sestavljen iz petih razsežnosti tveganja (registracija, prijava, plačilo, dejavnost in ravnanje), v vsakem od njih pa je bilo izvedenih vsaj pet meril tveganja. Skupaj se v profil tveganja davkoplačevalcev v celoti izvaja 25 meril tveganja in vedenjskih meril.
167	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.2. Izboljšanje kakovosti podatkov državnega davčnega inšpektorata in drugih institucij	mejnik	Začetek delovanja integrirane podatkovne zbirke metapodatkov državnega davčnega inšpektorata in predložitev metodologij/priporočil drugim državnim finančnim institucijam	Začetek delovanja enotne integrirane podatkovne zbirke metapodatkov državnega davčnega inšpektorata				Q2	2026	Začetek delovanja integrirane baze metapodatkov državnega davčnega inšpektorata in predložitev metodologije/priporočil za javne finančne institucije ( državni davčni inšpektorat, Državni urad za socialno zavarovanje, ministrstvo za finance in carinski oddelek). Izmenjava podatkov z metapodatkovno bazo je urejena z začetkom veljavnosti pravnega akta, ki ga sprejme državni davčni inšpektorat. Kakovost podatkov v bazi metapodatkov se zagotovi z vgrajenimi algoritmi in postopki za nadzor kakovosti podatkov .
168	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.3. Robotizacija poslovnih procesov pri državnem davčnem inšpektoratu	mejnik	Dokončanje avtomatizacije dveh poslovnih procesov, ki ju izvaja državni davčni inšpektorat	Začetek delovanja programske opreme za avtomatizacijo robotskih procesov				Q1	2022	Pridobljene licence za programsko opremo za avtomatizacijo robotskih procesov se uporabljajo za avtomatizacijo dveh poslovnih procesov državnega davčnega inšpektorata: • Izdajanje sklepov in protokolov za kršitve upravnega prava; • Revizija starih davčnih zaostalih plačil in glob.
169	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.4. Digitalizacija davčnih znamk	mejnik	Zaključek pilotnega projekta o nadomestitvi fizičnih davčnih znamk za alkoholne pijače z digitalnimi rešitvami	Priprava poročila o rezultatih pilotnega projekta				Q1	2024	Zaključek pilotnega projekta omogoča: 1) oceni možnosti za nadomestitev davčnih znamk na papirju, ki se trenutno uporabljajo za zaščito trga pred nezakonitimi alkoholnimi pijačami, z digitalnimi rešitvami za označevanje takih izdelkov; 2) oceni možnosti za zmanjšanje upravnega bremena in stroškov, povezanih z označevanjem alkoholnih pijač, za gospodarske subjekte; Državni davčni inšpektorat se na podlagi rezultatov pilotnega projekta odloči, ali bo razvil namenski modul za elektronsko označevanje alkoholnih pijač.
170	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.5. Nova orodja za analizo podatkov in nadgradnja informacijskih sistemov carinskih organov	mejnik	Začetek delovanja petih novih metod za analizo podatkov za obdelavo podatkov iz obstoječih in petih novih virov podatkov	Začetek delovanja novih tehnik podatkovne analitike, ki zajemajo tudi podatke iz novih virov.				Q4	2025	Začetek delovanja petih novih metod za analizo podatkov, ki zajemajo tudi informacije iz petih novih virov podatkov, s čimer se izboljša obvladovanje carinskega fiskalnega tveganja na naslednjih področjih: -Ocena carinske deklaracije; -Upravljanje jamstva: -Uporaba in potrjevanje tarifnih ukrepov; -Opredelitev virov informacij, ki se uporabljajo za postopek carinskega vrednotenja.
171	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.5. Nova orodja za analizo podatkov in nadgradnja informacijskih sistemov carinskih organov	cilj	Vmesniki, vzpostavljeni z informacijskimi sistemi zunanjih organov, ki upravljajo podatke, vozila in blago ter sisteme upravljanja prometa		število	0	6	Q4	2025	Začetek delovanja vmesnika med Sistemom za predstavitev blaga za carinski nadzor, vozila in blago ter sistemi upravljanja prometa. Začetek delovanja vmesnikov med integriranim sistemom kontrole vozil in blaga, sistemom predložitve blaga za carinski nadzor in sistemi najmanj petih partnerjev, ki upravljajo dostop prevoznih sredstev do krajev predložitve blaga carini, ki jih odobrijo carinski organi, in/ali nadzor gibanja vozil ali pošiljk (kot so državni davčni inšpektorat , Direktorat za mejno infrastrukturo v okviru Ministrstva za promet in komunikacije ter AB Lietuvos geležinkeliai, Klaipėda State Seaust Authority) ali točke za nadzor pristanišč . „
172	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.6. Izboljšanje usposobljenosti osebja državnega davčnega inšpektorata in litovske carine	mejnik	Začetek delovanja orodij za učinkovito upravljanje pristojnosti državnega davčnega inšpektorata in carinskega osebja ter carinskih strank, potrebnih za učinkovito davčno in carinsko upravo	Začetek uporabe orodij za usposabljanje pri državnem davčnem inšpektoratu in carinskem oddelku				Q4	2024	Začetek delovanja: digitalno orodje za usposabljanje na področju carine, ki ga sestavljajo sistem vodenja in upravljanja usposabljanja ter osem modulov usposabljanja za carinske uradnike in stranke, vključno s tistimi, ki temeljijo na usposabljanju v virtualni resničnosti; orodje za usposabljanje osebja državnega davčnega inšpektorata na področju podatkovne analitike in nadzora davkoplačevalcev.
173	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.6. Izboljšanje usposobljenosti osebja državnega davčnega inšpektorata in litovske carine	cilj	Osebe, usposobljene pri litovski carinski upravi in državnem davčnem inšpektoratu		število	0	1050	Q4	2025	Ta usposabljanja mora opraviti 800 zaposlenih v državnem davčnem inšpektoratu ter 250 zaposlenih in strank litovske carinske uprave.
174	F.1.7 Razvoj ekosistema elektronskih dokumentov	mejnik	Začetek veljavnosti niza zakonodajnih aktov o obdelavi elektronskih dokumentov o poravnavi in njihovih davčnih podatkov (dnevnik gotovine, e-prejemki, mednarodni elektronski tovorni listi)	Določbe o začetku veljavnosti v: 1. Zakon o davčni upravi; 2. Odredba vodje državnega davčnega inšpektorata o (i) sprejetju Pravilnika za uporabo gotovinskih registrov in terminalov računalniškega omrežja od točke do točke ter (ii) o tehničnih zahtevah za evidence gotovine, prodajne avtomate in taksimeter. 3. Odlok vodje državnega davčnega inšpektorata o sprejetju Pravilnika o predložitvi podatkov o tovornih listih in drugih tovornih prevoznih listinah državnemu davčnemu inšpektoratu;				Q4	2025	Spremenjeni zakon o davčni upravi podjetjem nalaga obveznost, da davčnemu upravitelju zagotovijo digitalne podatke o plačilnih sredstvih. S spremenjenimi (i) pravili za uporabo gotovinskih registrov in terminalov računalniškega omrežja od točke do točke ter (ii) pravili o tehničnih zahtevah za evidence denarnih sredstev, prodajnih avtomatov in taksimetrskih priključkov se določijo obvezne tehnične zahteve za e-prejemke. Spremenjeni Pravilnik o predložitvi podatkov o tovornih listih in drugih tovornih prevoznih listinah državnemu davčnemu inšpektoratu nalaga obveznost predložitve elektronskih informacij o prevozu blaga (eFTI) državnemu davčnemu inšpektoratu ali drugim poslovnim nadzornim organom.
175	F.1.7 Razvoj ekosistema elektronskih dokumentov – F.1.7.1. podukrep 1, Oblikovanje rešitve, ki bo omogočila e-prejeme	mejnik	Začetek delovanja tehnoloških rešitev, da se omogoči praktična uporaba e-prejemkov v poslovnih procesih	Začetek delovanja nove e-storitve				Q4	2024	Začetek delovanja aplikacije (nova e-storitev), ki je bila razvita za ustvarjanje e-sprejema in dostavo od podjetij do potrošnikov. Ta zahtevek da na voljo državni davčni inšpektorat podjetjem.
176	F.1.7 Razvoj ekosistema elektronskih dokumentov – F.1.7.2. podukrep 2, Oblikovanje rešitve, ki bo omogočila mednarodne e-pošiljke	mejnik	Začetek delovanja tehnoloških rešitev za praktično uporabo mednarodnih e-pošiljk v poslovnih procesih	Začetek delovanja nove e-storitve				Q3	2025	Začetek delovanja funkcionalnosti (nove e-storitve) podsistema i.VAZ (elektronski podsistem pošiljk) sistema pametne davčne uprave ( i.MAS), ki ga upravlja državni davčni inšpektorat za izmenjavo elektronskih informacij o prevozu blaga (eFTI) med podjetji in nadzornimi organi , so potrebne za to, da i.VAZ postane informacijska točka eFTI , ki deluje kot posrednik med platformami eFTI in poslovnimi nadzorniki.
177	F.1.8 Enotno okence za plačilo glob	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb pravnih aktov, ki dopuščajo, da državni davčni inšpektorat upravlja večino denarnih kazni in gospodarskih sankcij	Določbe v zakonih o spremembah, ki določajo začetek veljavnosti zakonodaje o prenosu večine denarnih kazni in gospodarskih sankcij , ki jih naloži država, na državni davčni inšpektorat .				Q2	2023	Veljati začne potrebna zakonodaja (zakon o davčni upravi in drugi zakoni o globah in drugih gospodarskih sankcijah, ki jih naloži država), ki državnemu davčnemu inšpektoratu omogoča, da upravlja večino denarnih kazni in gospodarskih sankcij.
178	F.1.8 Enotno okence za plačilo glob	cilj	Globe in gospodarske sankcije, ki jih naloži 37 organov, upravlja en davčni organ - državni davčni inšpektorat		število	0	37	Q2	2026	Vzpostavi se interoperabilnost informacijskega sistema med državnim davčnim inšpektoratom in institucijami, ki izdajajo globe in gospodarske sankcije, kar omogoča izmenjavo podatkov, potrebnih za evidentiranje in izterjavo prej navedenih zneskov. Posledično 37 institucij državni davčni inšpektorat pošlje elektronske podatke o globah in gospodarskih sankcijah . Ta funkcija zmanjša obseg ročnega dela in dokumentov v papirni obliki.
179	F.1.9. Sistem arhivov za revizijo in nadzor	mejnik	Sistem arhiva za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja RRF	Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorijev				Q2	2022	Vzpostavljen in operativen je sistem arhivov za spremljanje izvajanja RRF. Sistem vključuje najmanj naslednje funkcije: (a) zbiranje podatkov ter spremljanje doseganja mejnikov in ciljnih vrednosti; (b) zbira, shranjuje in zagotavlja dostop do podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o RRF.

G. KOMPONENTA 7: Več priložnosti za vsakogar, da dejavno krepi nacionalno blaginjo

Splošni cilj komponente je prispevati k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in obravnavati nekatere dolgotrajne izzive, povezane s socialno izključenostjo, revščino in dohodkovno neenakostjo ter nizko pokritostjo aktivnih ukrepov na trgu dela. Cilj reform in naložb, vključenih v komponento, je povečati zaposlenost in zagotoviti trajnostno vključevanje ljudi na trg dela ter izboljšati ustreznost mreže socialne varnosti s ciljno usmerjenim povečanjem nekaterih prejemkov, izboljšanjem mehanizma za indeksacijo pokojnin, povečanjem pokritosti s socialnim zavarovanjem za primer brezposelnosti ter spremembami v zagotavljanju akreditiranega socialnega varstva.

Komponenta je sestavljena iz dveh krovnih ukrepov – zajamčenega minimalnega dohodka in podpore zaposlovanju, usmerjene k uporabnikom.

Komponenta naj bi pomagala doseči znaten napredek pri obravnavi priporočil za posamezne države glede blažitve vpliva krize na zaposlovanje, povečanja financiranja in obsega ukrepov aktivne politike trga dela ter spodbujanja znanj in spretnosti (priporočilo za posamezno državo 2, 2020). To velja tudi za priporočilo za posamezne države za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, vključno z izobraževanjem odraslih (priporočilo za posamezno državo 2, 2019). Komponenta prispeva tudi k obravnavi priporočila za posamezno državo za obravnavo dohodkovne neenakosti, revščine in socialne izključenosti, vključno z izboljšanjem zasnove davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov (priporočilo za posamezno državo 1, 2019), ter za zagotovitev pokritosti in ustreznosti mreže socialne varnosti ter izboljšanje učinkovitosti davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov za zaščito pred revščino (priporočilo za posamezno državo 2, 2020).

G.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

G.1.1 Reforma 1 „Zajamčena zaščita minimalnega dohodka“

Cilj reform je izboljšati socialno blaginjo najbolj ranljivih skupin in zmanjšati revščino. Sestavljajo ga 3 podukrepi: (1) študija o shemi minimalnega dohodka in s tem povezane spremembe zakonodaje (podukrep 1), (2) dodatni ukrepi za povečanje ustreznosti in vzdržnosti socialnih prejemkov (podukrep 2); in (3) akreditacija socialnega varstva (podukrep 3).

G.1.1.1 Podukrep 1: Študija o shemi minimalnega dohodka in s tem povezane spremembe zakonodaje

Cilj podukrepa je izvesti celovito analizo sheme minimalnega dohodka , vključno s predhodno oceno učinka predlaganih reform. Posledica tega podukrepa bodo ustrezne spremembe zakonodaje v skladu s priporočili študije, ki bodo zajemale vsaj denarno socialno pomoč ter dajatve za bolezen in porodniški dopust.

Podukrep se zaključi do 31. marca 2024.

G.1.1.2 Podukrep 2: Dodatni ukrepi za povečanje ustreznosti in vzdržnosti socialnih prejemkov

Cilj tega podukrepa je ne glede na študijo izvesti nekatere spremembe za povečanje ustreznosti in vzdržnosti socialnih prejemkov. Nanašajo se na spremembe zakonodaje , ki povečujejo kritje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, uvajajo dodatne dajatve za samohranilce in invalide ter izboljšujejo indeksacijo pokojnin za zmanjšanje revščine v starosti.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2024.

G.1.1.3 Podukrep 3: Akreditacija socialnega varstva

Cilj tega podukrepa je povečati kakovost storitev socialnega varstva. V ta namen se vzpostavi sistem akreditacije, od 1. januarja 2022 pa se zagotovi le akreditirana socialna oskrba.

Podukrep se zaključi do 31. marca 2022.

G.1.2 Naložbe 2 „Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke“

Cilj tega ukrepa je izboljšati operativne procese in podporo, ki jo zagotavlja javni zavod za zaposlovanje, ter s ciljno usmerjenimi subvencijami spodbuditi podjetništvo in prekvalifikacijo na področja z visoko dodano vrednostjo. Naložba zajema dva podukrepa: (1) optimizacija in izboljšanje operativnih postopkov služb za zaposlovanje, ki zagotavljajo sistematično usmerjenost k potrošnikom (podukrep 1); ter (2) povečanje obsega in raznolikosti ukrepov za podporo zaposlovanju, prispevanje k ciljem digitalne in zelene preobrazbe ter spodbujanje krožnega gospodarstva (podukrep 2).

G.1.2.1 Podukrep 1: Optimizacija in izboljšanje operativnih postopkov služb za zaposlovanje, zagotavljanje sistematičnega usmerjanja k uporabnikom

Prvi podukrep je namenjen izboljšanju operativnih procesov zavodov za zaposlovanje z digitalizacijo in večjo usmerjenostjo k potrošnikom. Vključuje revizijo delovnih metod in avtomatizacijo ključnih procesov zavoda za zaposlovanje, ki vodi do strukturnih/dolgoročnih sprememb uprave in politik . To se doseže z vzpostavitvijo novega večfunkcionalnega orodja IT (platforme za zaposlovanje), ki bo interoperabilno s sistemom vseživljenjskega učenja, sistemom poklicnega svetovanja in drugimi nacionalnimi informacijskimi sistemi, ki bodo omogočili digitalno zagotavljanje vsaj 90 % storitev. Pričakuje se, da bo novo orodje sprostilo potrebna sredstva za bolj individualizirane storitve za iskalce zaposlitve in delodajalce, prispevalo k večjemu dostopu do teh storitev ter boljšemu usklajevanju delodajalcev in zaposlenih z možnostjo skrajšanja obdobja vrnitve brezposelnih na trg dela.

Podukrep se zaključi do 30. septembra 2024.

G.1.2.2 Podukrep 2: Povečanje obsega in raznolikosti ukrepov za podporo zaposlovanju, prispevanje k ciljem digitalne in zelene preobrazbe ter spodbujanje krožnega gospodarstva

Cilj tega podukrepa je povečati obseg in raznolikost ukrepov za podporo zaposlovanju s poudarkom na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo ter digitalni in zeleni preobrazbi. Vključuje dva pilotna programa za usposabljanje in podporo zaposlovanju. Prvi je namenjen podjetništvu in bo podpiral ustvarjanje delovnih mest na področjih dvojnega prehoda in krožnega gospodarstva, skupaj z izpopolnjevanjem znanj in spretnosti zaposlenih v javnih službah za zaposlovanje na področjih dvojnega prehoda, krožnega gospodarstva in splošnega upravljanja podjetij. Drugi program je namenjen podpori zaposlenim in brezposelnim, ki želijo pridobiti kvalifikacije in/ali kompetence za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Del teh programov izobraževanja in usposabljanja je posebej osredotočen na digitalne spretnosti in znanja. Ukrep se izvaja v sinergiji z ukrepi, načrtovanimi v okviru komponente izobraževanja, ki so povezani z razvojem programov izobraževanja in usposabljanja ter oblikovanjem individualnih učnih računov. Zagotavlja več priložnosti za zaposlene in vključuje tudi module visokošolskega izobraževanja.

Podukrep se zaključi do 30. junija 2026.

G.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Št.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/ cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Enota	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
180	G.1.1 Zajamčena zaščita minimalnega dohodka – G.1.1.1. Študija o shemi minimalnega dohodka in s tem povezane spremembe zakonodaje	mejnik	Dokončanje študije o ustreznosti sheme minimalnega dohodka	Izdano končno poročilo				Q4	2022	Študija vključuje priporočila za reformo sistema minimalnega dohodka in predhodno oceno učinka predlaganih reform.
181	G.1.1 Zajamčena zaščita minimalnega dohodka – G.1.1.1. Študija o shemi minimalnega dohodka in s tem povezane spremembe zakonodaje	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb ustreznih zakonov, ki urejajo zaščito minimalnega dohodka	Določba v zakonodaji o začetku veljavnosti (zakon o denarni socialni pomoči, Zakon o določitvi referenčnih kazalnikov dajatev socialne varnosti in osnovnega zneska kazni ter zakon o socialnem zavarovanju za bolezen in materinstvo)				Q1	2024	Začetek veljavnosti sprememb zadevne zakonodaje v skladu s priporočili študije o ustreznosti sistema minimalnega dohodka (vsaj zakon o denarni socialni pomoči, zakon o določitvi referenčnih kazalnikov dajatev socialne varnosti in osnovnega zneska kazni ter zakon o socialnem zavarovanju za bolezen in materinstvo).
182	G.1.1 Zajamčena zaščita minimalnega dohodka – G.1.1.2. Dodatni ukrepi za povečanje ustreznosti in vzdržnosti socialnih prejemkov	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki uvaja dodatno dajatev za invalide in starejše samohranilce	Zakonodaja je začela veljati				Q3	2021	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki zagotavlja, da se posameznim invalidom (nezakoncem) in starejšim osebam dodeli in izplača dodatno mesečno nadomestilo (dajatev za eno osebo) .
183	G.1.1 Zajamčena zaščita minimalnega dohodka – G.1.1.2. Dodatni ukrepi za povečanje ustreznosti in vzdržnosti socialnih prejemkov	mejnik	Začetek veljavnosti spremembe zakona o socialnem zavarovanju za primer brezposelnosti, s katero se poveča kritje sistema socialne varnosti za primer brezposelnosti	Določba v zakonu o spremembi zakona o socialnem zavarovanju za primer brezposelnosti , ki določa začetek veljavnosti				Q1	2023	Začetek veljavnosti spremembe zakona o socialnem zavarovanju za primer brezposelnosti , ki: skrajša trajanje minimalnih zahtevanih prispevkov za socialno varnost s sedanjih 12 mesecev v zadnjih 30 mesecih na devet mesecev v zadnjih 30 mesecih; vključiti preostale skupine samozaposlenih oseb v sistem socialne varnosti za primer brezposelnosti ; ter Določiti ustrezne stopnje prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti (po ponovnem izračunu potreb po nadomestilih za brezposelnost in pobiranju dohodka).
184	G.1.1 Zajamčena zaščita minimalnega dohodka – G.1.1.2. Dodatni ukrepi za povečanje ustreznosti in vzdržnosti socialnih prejemkov	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o spremembah mehanizma za indeksacijo pokojnin	Zakonodaja je začela veljati				Q2	2024	Začetek veljavnosti zakonodaje , ki: – Pregled mehanizma za indeksacijo pokojnin , da se zagotovi hitrejše povečanje pokojnin, da se zniža stopnja tveganja revščine za starejše .
185	G.1.1 Zajamčena zaščita minimalnega dohodka – G.1.1.3. Akreditacija socialnega varstva	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o zahtevah za zagotavljanje akreditiranega socialnega varstva	Zakonodaja je začela veljati				Q1	2022	Začetek veljavnosti zakonodaje , ki: – določiti enotne zahteve (za prostore (če so za opravljanje storitev potrebni prostori) in usposobljenost osebja) za zagotavljanje akreditiranega socialnega varstva (10 storitev); – urediti, da se lahko od 1. januarja 2022 zagotovi le akreditirana socialna oskrba.
186	G.1.2 Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke – G.1.2.1. Optimizacija in izboljšanje operativnih postopkov služb za zaposlovanje, zagotavljanje sistematičnega usmerjanja k uporabnikom	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki ureja operativne postopke zavoda za zaposlovanje	Zakonodaja je začela veljati				Q2	2022	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki vključuje spremembe operativnih postopkov zavoda za zaposlovanje, da se omogoči njegova digitalna preobrazba.
187	G.1.2 Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke – G.1.2.1. Optimizacija in izboljšanje operativnih postopkov služb za zaposlovanje, zagotavljanje sistematičnega usmerjanja k uporabnikom	cilj	Zaključek digitalne preobrazbe Zavoda za zaposlovanje		%	30	90	Q3	2024	90 % služb za zaposlovanje je na voljo prek platforme zavoda za zaposlovanje, ki je glavni sistem storitev za stranke zavoda za zaposlovanje s povezavami do sistema vseživljenjskega učenja, sistema poklicnega svetovanja in drugih informacijskih sistemov držav.
188	G.1.2 Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke – G.1.2.2. Povečanje obsega in raznolikosti ukrepov za podporo zaposlovanju, prispevanje k ciljem digitalne in zelene preobrazbe ter spodbujanje krožnega gospodarstva	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje , ki ureja program podpore zaposlovanju za izvajanje pilotnih ukrepov (Spodbujanje podjetništva in podpora učenju, ki zagotavlja kvalifikacije in kompetence z visoko dodano vrednostjo, s poudarkom na digitalnem in zelenem prehodu)	Zakonodaja je začela veljati				Q2	2022	Začetek veljavnosti zakonodaje , ki določa : – Rok za uporabo novih ukrepov ; – Ciljna skupina. – Izbirnih merilih in zahtevah za skladnost s cilji digitalnega in zelenega prehoda ter krožnega gospodarstva; – zahteve glede trajnosti na novo ustvarjenih delovnih mest.
189	G.1.2 Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke – G.1.2.2. Povečanje obsega in raznolikosti ukrepov za podporo zaposlovanju, prispevanje k ciljem digitalne in zelene preobrazbe ter spodbujanje krožnega gospodarstva	cilj	Zaključek pilotnega projekta za spodbujanje podjetništva		Število podprtih udeležencev	0	1772	Q2	2026	Zaključek pilotnega projekta za spodbujanje podjetništva, ki omogoča podporo 1772 udeležencem (od tega 900 za delovna mesta v podporo digitalnemu prehodu in 872 za delovna mesta v podporo zelenemu prehodu in krožnemu gospodarstvu). Ciljna skupina ukrepa za spodbujanje podjetništva so osebe, ki spreminjajo svojo gospodarsko dejavnost, na katere vplivajo spremembe v dejavnostih podjetij ali prenehanje dejavnosti zaradi kriznih razmer, ki jih je povzročila pandemija.
190	G.1.2 Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke – G.1.2.2. Povečanje obsega in raznolikosti ukrepov za podporo zaposlovanju, prispevanje k ciljem digitalne in zelene preobrazbe ter spodbujanje krožnega gospodarstva	cilj	Zaključek pilotnega projekta za podporo usposabljanju za pridobitev kvalifikacij in/ali kompetenc		Število podprtih udeležencev	0	14 985	Q2	2025	Zaključek pilotnega projekta za podporo pridobivanju kvalifikacij in/ali kompetenc , ki omogoča usposabljanje 14 985 udeležencev (od tega 7643 za programe za pridobivanje digitalnih spretnosti in 7342 za programe za pridobitev drugih kvalifikacij in kompetenc z visoko dodano vrednostjo ). Pilotni projekt zajema izobraževanje odraslih, ki se izvaja z različnimi sredstvi, vključno s programi ali moduli poklicnega izobraževanja in usposabljanja, programi neformalnega izobraževanja odraslih in moduli visokošolskega izobraževanja. Ciljna skupina ukrepa so iskalci zaposlitve , ki si prizadevajo pridobiti kvalifikacije in kompetence z visoko dodano vrednostjo.
191	G.1.2 Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke – G.1.2.2. Povečanje obsega in raznolikosti ukrepov za podporo zaposlovanju, prispevanje k ciljem digitalne in zelene preobrazbe ter spodbujanje krožnega gospodarstva	cilj	Zaključek pilotnega projekta za podporo usposabljanju za pridobitev kvalifikacij in/ali kompetenc		Število podprtih udeležencev	14 985	19 350	Q2	2026	Zaključek pilotnega projekta za podporo pridobivanju kvalifikacij in/ali kompetenc , ki omogoča usposabljanje 19 350 udeležencev (od tega 10.000 za programe za pridobitev digitalnih spretnosti in 9.350 za programe za pridobitev drugih kvalifikacij in kompetenc z visoko dodano vrednostjo ). Pilotni projekt zajema izobraževanje odraslih, ki se izvaja z različnimi sredstvi, vključno s programi ali moduli poklicnega izobraževanja in usposabljanja, programi neformalnega izobraževanja odraslih in moduli visokošolskega izobraževanja. Ciljna skupina ukrepa so iskalci zaposlitve , ki si prizadevajo pridobiti kvalifikacije in kompetence z visoko dodano vrednostjo.

2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Litve znašajo 2 224 686 966 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1.Finančni prispevek

Obroki iz člena 2(2) se razporedijo na naslednji način:

1.1.Prvi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

21	B. 1.1 Bolj trajnostna električna energija, proizvedena v državi	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje za izboljšanje institucionalnih in pravnih mehanizmov za spodbujanje proizvodnje, prenosa in porabe električne energije iz obnovljivih virov
28	B.1.2 Neonesnaževanje okolja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnega okvira o določitvi postopka za določanje zahtev glede energetske učinkovitosti in varstva okolja pri nakupu vozil za cestni prevoz in v primerih, ko so obvezni
29	B.1.2 Neonesnaževanje okolja	mejnik	Vzpostavljen in operativen je sklad za trajnostno mobilnost, ki financira razvoj infrastrukture za alternativna goriva in vozila.
37	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	mejnik	Začetek delovanja informacijskega sistema za javne in poljavne polnilne postaje za električna vozila
43	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	mejnik	Sprejetje akcijskega načrta za vključitev infrastrukturnega omrežja za električno polnjenje
44	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.4. Podpora za povečanje lokalne proizvodnje goriv iz obnovljivih virov (biometanski plin, druga generacija tekočih biogoriv za promet in zeleni vodik)	mejnik	Začetek delovanja sistema IT obračunskih enot za goriva iz obnovljivih virov
70	C.1.3 Storitve, usmerjene k strankam	mejnik	Začetek delovanja strokovnega centra za odprte podatke in digitalno preobrazbo
83	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.1. Časovni načrt 5G	mejnik	Dodeljene radijske frekvence za vzpostavitev omrežij 5G
84	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.1. Časovni načrt 5G	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb ustreznih zakonov, ki omogočajo hitrejšo namestitev elektronske komunikacijske infrastrukture
89	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.3. Inovacije v mobilnosti	mejnik	Imenovanje organa, pristojnega za upravljanje inovativnih ukrepov na področju prometa
91	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.1 Izboljšanje kakovosti izobraževanja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o metodologiji postopka za zunanje ocenjevanje kakovosti dejavnosti izobraževalnih ustanov, ki izvajajo programe šolskega izobraževanja
93	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.2 Reorganizacija šolske mreže	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Pravilnika o vzpostavitvi mreže šol, ki izvajajo programe formalnega izobraževanja
94	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.2 Reorganizacija šolske mreže	mejnik	Načrti za preoblikovanje mreže šol splošnega izobraževanja, ki so jih pripravile in odobrile občine v skladu z novo odobrenimi pravili za razvoj mreže šol, ki izvajajo programe formalnega izobraževanja
95	D.1.1.Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.3: Program „Mednarodna šola“	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o programu napredka šole tisočletja
105	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.7 Izboljšanje predšolske vzgoje in varstva	mejnik	Študija o izvedljivosti razvoja infrastrukture za predšolsko vzgojo v občinah
110	D.1.3 Sistem poklicnega svetovanja za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja na trgu dela	mejnik	Začetek veljavnosti vladne resolucije o postopkih, ki urejajo sistem poklicnega usmerjanja (karierno svetovanje)
112	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.1 Nacionalna platforma za napredek poklicnega izobraževanja in usposabljanja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o vzpostavitvi nacionalne platforme o napredku na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja
116	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.3 Vajeništvo in učenje skozi delo	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o vzpostavitvi podporne sheme za vajeništvo in učenje na delovnem mestu
126	E.1.1 Kakovostno visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove – E.1.1.4. Sistematično spodbujanje raziskav in razvoja v visokošolskih ustanovah in raziskovalna analiza	mejnik	Začetek veljavnosti pravnega akta o ustanovitvi izvajalske agencije za znanstveno politiko
127	E.1.2 Učinkovito izvajanje inovacijske politike, večje povpraševanje po inovacijah, razvit ekosistem zagonskih podjetij in razvoj zelenih inovacij – E.1.2.1. Učinkovito izvajanje inovacijske politike z ustanovitvijo enotne agencije za spodbujanje inovacij in optimizacijo mreže obstoječih agencij	mejnik	Začetek veljavnosti resolucije vlade o ustanovitvi Agencije za inovacije in prenosu funkcij spodbujanja inovacij z drugih agencij
128	E.1.2 Učinkovito izvajanje inovacijske politike, večje povpraševanje po inovacijah, razvit ekosistem zagonskih podjetij in razvoj zelenih inovacij – E.1.2.1. Učinkovito izvajanje inovacijske politike z ustanovitvijo enotne agencije za spodbujanje inovacij in optimizacijo mreže obstoječih agencij	mejnik	Začetek veljavnosti revidirane zakonodaje o inovativnih dejavnostih
132	E.1.3 Skupne misije za znanost in inovacije na področju pametne specializacije – E.1.3.1. Opredelitev prednostnih nalog pametne specializacije	mejnik	Začetek veljavnosti revidiranega koncepta pametne specializacije
142	F.1.2 Pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem. – F.1.2.1. Odprava davčnih oprostitev in posebnih davčnih ureditev, ki so neučinkovite, ne odražajo več prednostnih nalog države ali niso skladne z zelenim dogovorom	mejnik	Predložitev predlogov parlamentu na podlagi poglobljene analize za odpravo davčnih oprostitev in posebnih davčnih režimov
144	F. 1.2. Pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem – F.1.2.2. Podukrep 2: Nadaljnja razširitev davčne osnove na vire, ki ne ovirajo gospodarske rasti	mejnik	Priprava predlogov za razširitev okoljskih davkov in obdavčitve drugih virov, ki manj škodujejo gospodarski rasti, na podlagi poglobljene analize za parlament
146	F.1.2 Pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem – F.1.2.3. Ocena učinkovitosti davkov in prispevkov za socialno varnost pri preprečevanju revščine in zmanjševanju dohodkovne neenakosti	mejnik	Izvedba študije o učinkovitosti dohodnine in prispevkov za socialno zavarovanje pri zmanjševanju revščine in dohodkovne neenakosti
152	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.4. Spodbujanje javno-zasebnih partnerstev	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb Pravilnika o pripravi in izvajanju javno-zasebnih partnerstev
155	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.1. Večja preglednost v trgovini z rabljenimi vozili	mejnik	Državni davčni inšpektorat in carina pridobivata podatke o lastnikih vozil iz računovodskega sistema lastnikov vozil
168	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.3. Robotizacija poslovnih procesov pri državnem davčnem inšpektoratu	mejnik	Dokončanje avtomatizacije dveh poslovnih procesov, ki ju izvaja državni davčni inšpektorat
179	F.1.9 Sistem arhivov za revizijo in nadzor	mejnik	Sistem arhiva za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja RRF
182	G.1.1 Zajamčena zaščita minimalnega dohodka – G.1.1.2. Dodatni ukrepi za povečanje ustreznosti in vzdržnosti socialnih prejemkov	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki uvaja dodatno dajatev za invalide in starejše samohranilce
185	G.1.1 Zajamčena zaščita minimalnega dohodka – G.1.1.3. Akreditacija socialnega varstva	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o zahtevah za zagotavljanje akreditiranega socialnega varstva
186	G.1.2 Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke – G.1.2.1. Optimizacija in izboljšanje operativnih postopkov služb za zaposlovanje, zagotavljanje sistematičnega usmerjanja k uporabnikom	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki ureja operativne postopke zavoda za zaposlovanje
188	G.1.2 Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke – G.1.2.2. Povečanje obsega in raznolikosti ukrepov za podporo zaposlovanju, prispevanje k ciljem digitalne in zelene preobrazbe ter spodbujanje krožnega gospodarstva	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje , ki ureja program podpore zaposlovanju za izvajanje pilotnih ukrepov (Spodbujanje podjetništva in podpora učenju, ki zagotavlja kvalifikacije in kompetence z visoko dodano vrednostjo, s poudarkom na digitalnem in zelenem prehodu)
		Znesek obroka	649 543 707 00 EUR

1.2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.1. Zakonodajni okvir, ki ureja organizacijo, upravljanje in zagotavljanje storitev reševalnih vozil	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o nujnih zdravstvenih storitvah in s tem povezane zakonodaje
2	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij – A.1.1.2. Razvoj digitalnega zdravstvenega sistema, ki omogoča sekundarno uporabo zdravstvenih podatkov	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki ureja sekundarno uporabo zdravstvenih podatkov
3	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij – A.1.1.3. Akcijski načrt za razvoj družinske medicine za obdobje 2016–2025	mejnik	Sprejetje posodobljenega akcijskega načrta za razvoj družinske medicine za obdobje 2016–2025
27	B.1.1 Močnejša proizvodnja električne energije v državi – B.1.1.3 Vgradnja druge infrastrukture za shranjevanje električne energije	cilj	Inštalirana zmogljivost novih objektov za shranjevanje električne energije (MW)
50	B.1.3 Pospeševanje prenove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.2. Orodja za lažje usklajevanje prenove stavb in tehnično pomoč	mejnik	Ustanovi se in deluje strokovni center za prenovo stavb.
57	B.1.4 Povečanje absorpcijske sposobnosti toplogrednih plinov	mejnik	Začela je veljati zakonodaja, ki ureja obnovo mokrišč (otokov) ter njihovo nadaljnje varstvo in trajnostno rabo .
64	C.1.2 Zagotavljanje učinkovitosti upravljanja podatkov in odprtih podatkov	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o učinkoviti obdelavi podatkov.
67	C.1.2 Zagotavljanje učinkovitosti upravljanja podatkov in odprtih podatkov	cilj	Začetek delovanja orodja za izmenjavo podatkov
80	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.4. Finančni instrumenti za ustanavljanje podjetij in digitalne inovacije	mejnik	Objava javnega razpisa in odobritev pogojev financiranja za razvoj in uvajanje inovativnih tehnoloških rešitev v podjetjih
92	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.1 Izboljšanje kakovosti izobraževanja	mejnik	Začetek veljavnosti revidiranih programov predšolskega, osnovnošolskega, nižjega sekundarnega in srednješolskega izobraževanja (kurikulum)
99	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.4 Krepitev kompetenc učiteljev, namestnikov in vodstvenih delavcev	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki določa kvalitativne zahteve za pripravo in izvajanje nacionalnih programov za razvoj kvalifikacij za učitelje
107	D.1.2 Dostop do razvoja kompetenc in priznavanje kvalifikacij odraslih	mejnik	Začetek veljavnosti zakona o izobraževanju odraslih, ki vzpostavlja model usklajenega sistema vseživljenjskega učenja in določa načela za delovanje
115	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.2 Ocenjevanje kompetenc	mejnik	Začetek veljavnosti spremembe zakona o poklicnem usposabljanju o centrih odličnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju
129	E.1.2 Učinkovito izvajanje inovacijske politike, večje povpraševanje po inovacijah, razvit ekosistem zagonskih podjetij in razvoj zelenih inovacij – E.1.2.1. Učinkovito izvajanje inovacijske politike z ustanovitvijo enotne agencije za spodbujanje inovacij in optimizacijo mreže obstoječih agencij	mejnik	Začetek veljavnosti prenovljenega okvira spodbud za podjetja za naložbe v raziskave in razvoj
147	F.1.2 Pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem – F.1.2.3. Ocena učinkovitosti davkov in prispevkov za socialno varnost pri preprečevanju revščine in zmanjševanju dohodkovne neenakosti	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb zakonodaje o dohodnini in prispevkih za socialno zavarovanje z namenom začetka veljavnosti ne pred letom 2024
153	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.4. Spodbujanje javno-zasebnih partnerstev	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnega svežnja o vzpostavitvi okrepljenega okvira za uporabo strateških in dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev
158	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.3. Omejitev uporabe gotovine	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki omejuje gotovinska plačila v tveganih gospodarskih sektorjih in/ali posameznih vrstah transakcij
180	G.1.1 Zajamčena zaščita minimalnega dohodka – G.1.1.1. Študija o shemi minimalnega dohodka in s tem povezane spremembe zakonodaje	mejnik	Dokončanje študije o ustreznosti sheme minimalnega dohodka
		Znesek obroka	322 803 539,00 EUR

1.3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

4	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.4 Vzpostavitev osnovnega modela zagotavljanja javnih zdravstvenih storitev	mejnik	Začetek veljavnosti osnovnega modela zagotavljanja javnih zdravstvenih storitev, ki vzpostavlja enake pogoje za prejemanje potrebnih in visokokakovostnih storitev za vse skupine v družbi, zlasti ranljive in socialno izključene
5	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.5 Izboljšanje delovnih pogojev in poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o izboljšanju delovnih pogojev in poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev
18	A.1.3 Sistemsko izboljšanje odpornosti zdravstvenega sistema na delo v izrednih razmerah A.1.3.1 Akcijski načrt za izboljšanje sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami in posodobitev infrastrukture za izredne razmere	mejnik	Začetek veljavnosti akcijskega načrta za izboljšanje sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami in posodobitev infrastrukture za izredne razmere
30	B. 1.2 Neonesnaževanje okolja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o uvedbi elektronskega cestninskega sistema na podlagi načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“
48	B.1.3 Pospeševanje obnove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.1. Posodobitev in preskušanje svežnjev in standardov prenove stavb v praksi ter oblikovanje metodologije za razvoj trajnostnih mest	mejnik	Začetek veljavnosti naslednjih zakonodajnih aktov: a) načrt izvajanja dolgoročne strategije za prenovo stavb, b) sprememba gradbenega tehničnega predpisa „Oblikovanje in certificiranje energetske učinkovitosti stavb“, odobrena z odredbo ministra za okolje 2016-11-11 št. D1-754 za obdobje. c) Smernice za trajnostni razvoj mest , odobrene z resolucijo litovskega parlamenta d) sprememba gradbenega tehničnega predpisa CTR 2.05.07:2005 „Zasnova lesenih konstrukcij“, odobrena z Odredbo št. D1-79 ministra za okolje 2005-02-10
58	B.1.5 Na poti h krožnemu gospodarstvu	mejnik	Začetek veljavnosti akcijskega načrta za prehod na krožno gospodarstvo
68	C.1.3 Storitve, usmerjene k strankam	mejnik	Začetek veljavnosti spremenjene uredbe o zagotavljanju informacij invalidom
69	C.1.3 Storitve, usmerjene k strankam	mejnik	Objava javnega razpisa za inovativne rešitve in orodja za zagotavljanje boljših komunikacijskih priložnosti za invalide
108	D.1.2 Dostop do razvoja kompetenc in priznavanje kvalifikacij odraslih	mejnik	Začetek uporabe informacijskega sistema za vseživljenjsko učenje „vse na enem mestu“
121	E.1.1 Kakovostno visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove – E.1.1.1. Izboljšanje financiranja visokošolskega izobraževanja in sistemov za sprejem študentov	mejnik	Začetek veljavnosti pravnih aktov o vzpostavitvi sistema pogodb z visokošolskimi ustanovami
122	E.1.1 Kakovostno visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove – E.1.1.1. Izboljšanje financiranja visokošolskega izobraževanja in sistemov za sprejem študentov – E.1.1.2. Izboljšanje učinkovitosti mreže visokega šolstva z izboljšanjem poslanstev univerz in visokošolskih ustanov	mejnik	Začetek veljavnosti spremenjenega zakona o raziskavah in študijah, ki spreminja sistem financiranja in vpisa v visokošolsko izobraževanje
143	F.1.2 Pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem – F.1.2.1. Odprava davčnih oprostitev in posebnih davčnih ureditev, ki so neučinkovite, ne odražajo več prednostnih nalog države ali niso skladne z zelenim dogovorom	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb davčne zakonodaje o odpravi davčnih oprostitev in posebnih davčnih ureditev
145	F. 1.2. Pravičnejši in rasti prijaznejši davčni sistem – F.1.2.2. Podukrep 2: Nadaljnja razširitev davčne osnove na vire, ki ne ovirajo gospodarske rasti	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb zakonodaje o trošarinah, okoljskih davkih in davkih na nepremičnine
151	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.3. Izboljšanje strukture občinskih prihodkov	mejnik	Začetek veljavnosti spremembe zakona o metodologiji določanja občinskih proračunskih prihodkov ter objava ugotovitev sistematične primerjave občinskih davčnih kazalnikov in ocene občinske zmogljivosti za povečanje prihodkov
156	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.2. Pravično obdavčenje spletnih gospodarskih dejavnosti	mejnik	Začetek veljavnosti pravne zahteve za ponudnike spletnih platform, da zbirajo in davčnim organom sporočajo podatke o transakcijah, opravljenih na spletnih platformah
177	F.1.8 Enotno okence za plačilo glob	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb pravnih aktov, ki dopuščajo, da državni davčni inšpektorat upravlja večino denarnih kazni in gospodarskih sankcij
183	G.1.1 Zajamčena zaščita minimalnega dohodka – G.1.1.2. Dodatni ukrepi za povečanje ustreznosti in vzdržnosti socialnih prejemkov	mejnik	Začetek veljavnosti spremembe zakona o socialnem zavarovanju za primer brezposelnosti, s katero se poveča kritje sistema socialne varnosti za primer brezposelnosti
		Znesek obroka	334 613 425,00 EUR

1.4.Četrta zaposlitev (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

6	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.6 Vzpostavitev mreže ustanov za osebno zdravstveno varstvo na podlagi modela regionalnega sodelovanja	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o vzpostavitvi in ureditvi mreže ustanov za osebno zdravstveno varstvo na podlagi modela centrov odličnosti in regionalnega sodelovanja
10	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.9 Vzpostavitev strokovne platforme zdravstvenih delavcev	mejnik	Vzpostavitev strokovne platforme za zdravstvene delavce
22	B. 1.1 B.1.1.1 Pripravljalni ukrepi za razvoj vetrne infrastrukture na morju	mejnik	Izvedba in zaključek pripravljalnih del za razvoj vetrnih elektrarn na morju in postavitev infrastrukture
76	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.2. Digitalizacija in dostopnost kulturnih virov	mejnik	Oddaja javnih naročil za digitalizacijo kulturnih virov
106	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.7 Izboljšanje predšolske vzgoje in varstva	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o merilih (smernicah) za predšolski izobraževalni program
125	E.1.1 Kakovostno visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove – E.1.1.3. Krepitev mednarodne konkurenčnosti visokošolskih ustanov	cilj	Število ljudi, ki so prejeli podporo za vključevanje tujih študentov
150	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.2. Pregledi porabe	mejnik	Zaključek celovitega pregleda proračunskih odhodkov
154	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.5. Konsolidacija nacionalnih spodbujevalnih ustanov	mejnik	Začetek veljavnosti vladnih resolucij o odpravi štirih nacionalnih razvojnih institucij in ustanovitvi ene institucije
159	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.4. Finančno pismeni bodoči davkoplačevalci	cilj	Število učencev od prvega do dvanajstega razreda, ki imajo elektronsko izkaznico z integrirano plačilno funkcijo
160	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.4. Podukrep 4: Finančno pismeni bodoči davkoplačevalci	cilj	Število šol (primarno, sekundarno, progimnazij, telovadnica) z novo ali posodobljeno infrastrukturo za negotovinska plačila
		Znesek obroka	149 591 884,00 EUR

1.5. Peti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

11	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.10 Razvoj modela ocenjevanja kakovosti zdravstvenega varstva	cilj	Delež zdravstvenih ustanov, vključenih v razstavno ploščo litovskega nacionalnega zdravstvenega sistema na podlagi sklopa kazalnikov uspešnosti
15	A.1.2 Reforma storitev dolgotrajne oskrbe A.1.2.1 Sprejetje modela dolgotrajne oskrbe	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki ureja izvajanje modela dolgotrajne oskrbe
79	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.3. Produkcija digitalnih izobraževalnih vsebin in virov	cilj	Začetek delovanja digitalnih učnih zmogljivosti
103	D.1.1.Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.6 Preobrazba digitalnega izobraževanja	cilj	Število visokošolskih učiteljev, ki so zaključili tečaj za izboljšanje digitalnih kompetenc
104	D.1.1.Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.6 Preobrazba digitalnega izobraževanja	cilj	Število učiteljev, usposobljenih za učitelja IT, in pridobljeni magisterij iz IT
124	E.1.1 Kakovostno visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove – E.1.1.3. Krepitev mednarodne konkurenčnosti visokošolskih ustanov	cilj	Število projektov internacionalizacije, ki so jih zaključile visokošolske ustanove
138	F.1.1 Učinkovit javni sektor – F.1.1.1 Vzpostavitev naprednega sistema za upravljanje človeških virov v javnem sektorju	mejnik	Začetek delovanja izobraževalnega sistema centraliziranega upravljanja in njegovih modulov za izboljšanje usposobljenosti upraviteljev javnega sektorja
139	F.1.1 Učinkovit javni sektor – F.1.1.2 Vzpostavitev centraliziranega mehanizma za razvoj kompetenc upravljavcev javnega sektorja	mejnik	Začetek veljavnosti okvira za razvoj strateških kompetenc v javnem sektorju
140	F.1.1 Učinkovit javni sektor – F.1.1.3. Vzpostavitev okvira za razvoj strateških kompetenc v javnem sektorju	mejnik	Začetek veljavnosti okvira za razvoj strateških kompetenc v javnem sektorju
148	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.1. Izboljšave proračunskega okvira	mejnik	Začetek veljavnosti srednjeročne proračunske metodologije, metodologije za izračun osnovnih stroškov in sprememb zakona o proračunski strukturi v zvezi z revizijo državnega proračuna ter začetek delovanja avtomatiziranega orodja za srednjeročno proračunsko načrtovanje
157	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.2. Pravično obdavčenje spletnih gospodarskih dejavnosti	mejnik	Državni davčni inšpektorat prejema podrobne podatke o transakcijah, opravljenih na spletnih platformah
164	F.1.5 Orodja, ki so na voljo podjetjem za obvladovanje tveganja insolventnosti	mejnik	Začetek delovanja štirih digitalnih orodij, razvitih za upravljanje tveganj v primeru insolventnosti podjetij in prispevanje k njihovemu upravljanju
169	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.4. Digitalizacija davčnih znamk	mejnik	Zaključek pilotnega projekta o nadomestitvi fizičnih davčnih znamk za alkoholne pijače z digitalnimi rešitvami
181	G.1.1 Zajamčena zaščita minimalnega dohodka – G.1.1.1. Študija o shemi minimalnega dohodka in s tem povezane spremembe zakonodaje	mejnik	Začetek veljavnosti sprememb ustreznih zakonov, ki urejajo zaščito minimalnega dohodka
184	G.1.1 Zajamčena zaščita minimalnega dohodka – G.1.1.2. Dodatni ukrepi za povečanje ustreznosti in vzdržnosti socialnih prejemkov	mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o spremembah mehanizma za indeksacijo pokojnin
		Znesek obroka	216 514 569,00 EUR

1.6. Šesti obrok (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

7	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.7 Ustanovitev centra za napredno zdravljenje	mejnik	Ustanovitev centra za napredno zdravljenje
19	A.1.3 Sistemsko izboljšanje odpornosti zdravstvenega sistema na delo v izrednih razmerah A.1.3.2 Posodobitev strokovnih centrov za skupino nalezljivih bolezni	cilj	Število posodobljenih zdravstvenih ustanov, ki vključujejo centre strokovnega znanja v grozdu nalezljivih bolezni
20	A.1.3 Sistemsko izboljšanje odpornosti zdravstvenega sistema na delo v izrednih razmerah A.1.3.3 Posodobitev oddelkov za nujno pomoč in enot za oživljanje v regionalnih bolnišnicah	cilj	Število posodobljenih zdravstvenih ustanov v enotah za nujne primere, oživljanje in intenzivno nego v bolnišnicah
34	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.2. Podpora za nakup vozil javnega prevoza brez emisij	mejnik	Začetek veljavnosti reforme sistema mobilnosti med mesti
52	B.1.3 Pospeševanje obnove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.3. Spodbujanje dobave gradbenih proizvodov in storitev, ki pospešujejo prenovo stavb	cilj	Operativna zmogljivost za proizvodnjo modularnih struktur iz organskih materialov
55	B.1.4 Povečanje absorpcijske sposobnosti toplogrednih plinov	cilj	Območje ponovno namočenih šotišč, ha
65	C.1.2 Zagotavljanje učinkovitosti upravljanja podatkov in odprtih podatkov	cilj	Začetek delovanja modela upravljanja podatkov
81	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.4. Finančni instrumenti za ustanavljanje podjetij in digitalne inovacije	cilj	Začetek veljavnosti pogodb o finančnih spodbudah za ustanavljanje podjetij in digitalne inovacije
82	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.5. Center odličnosti omrežja IKT	cilj	Začetek delovanja centra odličnosti
102	D.1.1.Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.6 Preobrazba digitalnega izobraževanja	cilj	Število učiteljev, ki so zaključili tečaj za izboljšanje digitalnih kompetenc
111	D.1.3 Sistem poklicnega svetovanja za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja na trgu dela	cilj	Število poklicnih strokovnjakov, ki zagotavljajo storitve v šolah
123	E.1.1 Kakovostno visokošolsko izobraževanje in močne visokošolske ustanove – E.1.1.2. Izboljšanje učinkovitosti mreže visokega šolstva z izboljšanjem poslanstev univerz in visokošolskih ustanov	cilj	Zaključeni projekti za reorganizacijo kolegijev (prenovljene misije)
141	F.1.1 Učinkovit javni sektor – F.1.1.3 Vzpostavitev okvira za razvoj strateških kompetenc v javnem sektorju	cilj	Zaposleni v javnem sektorju, ki so zaključili usposabljanje o digitalnih, finančno–analitičnih in vodstvenih spretnostih
149	F.1.3 Dolgoročna vzdržnost in preglednost nacionalnega proračuna – F.1.3.1. Izboljšave proračunskega okvira	mejnik	Začetek veljavnosti vladne resolucije o potrditvi prvega podrobnega srednjeročnega proračunskega projekta za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2027
162	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.5. Večja preglednost v gradbeništvu	mejnik	Začetek delovanja digitalnih orodij, ki omogočajo registracijo v realnem času zaposlenih v gradbenem sektorju in identifikacijo tistih, ki nezakonito delajo na gradbiščih
172	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.6. Izboljšanje usposobljenosti osebja državnega davčnega inšpektorata in litovske carine	mejnik	Začetek delovanja orodij za učinkovito upravljanje pristojnosti državnega davčnega inšpektorata in carinskega osebja ter carinskih strank, potrebnih za učinkovito davčno in carinsko upravo
175	F.1.7 Razvoj ekosistema elektronskih dokumentov – F.1.7.1. podukrep 1, Oblikovanje rešitve, ki bo omogočila e-prejeme	mejnik	Začetek delovanja tehnoloških rešitev, da se omogoči praktična uporaba e-prejemkov v poslovnih procesih
187	G.1.2 Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke – G.1.2.1. Optimizacija in izboljšanje operativnih postopkov služb za zaposlovanje, zagotavljanje sistematičnega usmerjanja k uporabnikom	cilj	Zaključek digitalne preobrazbe Zavoda za zaposlovanje
		Znesek obroka	165 338 398,00 EUR

1.7.Sedmi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

8	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.8 Oblikovanje reprezentativne zbirke referenčnih podatkov o genomih v okviru zdravstvenega projekta „Genome Europe“	cilj	Število preskusov zaporedja, izvedenih za celoten človeški genom
16	A.1.2 Reforma storitev dolgotrajne oskrbe A.1.2.2 Povečanje človeških virov in zmogljivosti infrastrukture za zagotavljanje	cilj	Delež bolnikov z dolgotrajno oskrbo, ki prejemajo ambulantne storitve dolgotrajne oskrbe (%)
23	B. 1.1 Več trajnostna električna energija, proizvedena v državi – B.1.1.2 Podpora za izgradnjo kopenskih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (sončna in vetrna energija) in posameznih skladiščnih objektov	cilj	Vzpostavitev novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz OVE (MW)
25	B.1.1 Več trajnostna električna energija, proizvedena v državi – B.1.1.2 Podpora za izgradnjo kopenskih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (sončna in vetrna energija) in posameznih skladiščnih objektov	cilj	Vzpostavitev novih (posameznih) skladiščnih zmogljivosti za električno energijo iz obnovljivih virov (MWh)
31	B. 1.2. Premikanje brez onesnaževanja okolja – B.1.2.1. Podpora javnemu sektorju in podjetjem za nakup čistih vozil	cilj	Število čistih prevoznih sredstev, kupljenih in registriranih v Litvi
35	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.2. Podpora za nakup vozil javnega prevoza brez emisij	cilj	Dostava električnih vozil javnega prevoza (avtobusov)
38	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	cilj	Začetek opravljanja storitev javnih in poljavnih polnilnih postaj ter zelo visoko zmogljivih polnilnih postaj za tovor in avtobuse
40	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	cilj	Začetek opravljanja storitve zasebnih polnilnih postaj v gospodinjstvih, na stanovanjskih postajah, na delovnih mestih
53	B.1.3 Pospeševanje obnove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.4. Podpora za hitrejšo prenovo stavb v skladu s posodobljenimi standardi prenove stavb	cilj	Ares prenovljenih večstanovanjskih stavb
62	C.1.1 Preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije	cilj	Oddelek za državne storitve informacijske tehnologije zagotavlja storitve IT vsem proračunskim institucijam na konsolidirani podlagi.
71	C.1.3 Storitve, usmerjene k strankam	cilj	Začetek delovanja rešitev za digitalne javne storitve za invalide
96	D.1.1.Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.3: Program „Mednarodna šola“	cilj	Število podprtih šol za izboljšanje kakovosti dejavnosti
135	E.1.3 Skupne misije za znanost in inovacije na področju pametne specializacije – E.1.3.3. Spodbujanje znanosti in podjetij k sodelovanju v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa in drugih mednarodnih programih financiranja	cilj	Projekti in svetovalne storitve za potencialne prosilce za program Obzorje Evropa s strani visokošolskih ustanov in MSP, ki se financirajo
190	G.1.2 Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke – G.1.2.2. Povečanje obsega in raznolikosti ukrepov za podporo zaposlovanju, prispevanje k ciljem digitalne in zelene preobrazbe ter spodbujanje krožnega gospodarstva	cilj	Zaključek pilotnega projekta za podporo usposabljanju za pridobitev kvalifikacij in/ali kompetenc
		Znesek obroka	55 112 799,00 EUR

1.8. Osma namestitev (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

12	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.11 Digitalizacija zdravstvenega sektorja	cilj	Delež prebivalstva države, ki zagotavlja elektronske storitve v zvezi z zdravstveno oskrbo
13	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.11 Digitalizacija zdravstvenega sektorja	cilj	Delež ambulantnih in bolnišničnih ustanov za osebno zdravstveno varstvo, ki uporabljajo izdelke e-zdravja
45	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.4. Podpora za povečanje lokalne proizvodnje goriv iz obnovljivih virov (biometanski plin, druga generacija tekočih biogoriv za promet in zeleni vodik)	cilj	Inštalirana skupna zmogljivost novih obratov za proizvodnjo biometana, MW
46	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.4. Podpora za povečanje lokalne proizvodnje goriv iz obnovljivih virov (biometanski plin, druga generacija tekočih biogoriv za promet in zeleni vodik)	cilj	Letna dodatna proizvodnja tekočih biogoriv druge generacije, ktoe
49	B.1.3 Pospeševanje obnove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.1. Posodobitev in preskušanje svežnjev in standardov prenove stavb v praksi ter oblikovanje metodologije za razvoj trajnostnih mest	cilj	Površina predstavitvenih stavb, katerih cilj je zmanjšati povprečno vsaj 30 % porabe primarne energije, kot je opredeljeno v Priporočilu Komisije (EU) 2019/786 o prenovi stavb
51	B.1.3 Pospeševanje prenove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.2. Orodja za lažje usklajevanje prenove stavb in tehnično pomoč	cilj	Operacionalizacija in zagotavljanje storitev treh informacijskih sistemov za načrtovanje prenove stavb, upravljanje projektov prenove in litovska banka podatkov o stavbah
74	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.1. Razvoj tehnoloških virov v litvanščini	mejnik	Zagotavljanje litovskih jezikovnih virov za razvoj umetne inteligence in inovativnih tehnologij
75	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.1. Razvoj tehnoloških virov v litvanščini	cilj	Zaključeni projekti za oblikovanje litovskih jezikovnih virov, potrebnih za razvoj rešitev umetne inteligence
77	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.2. Digitalizacija in dostopnost kulturnih virov	cilj	Zaključeni projekti za digitalizacijo kulturnih virov
78	C.1.4 Pogoji za inovativne tehnološke rešitve v poslovnem in vsakdanjem življenju – C.1.4.2. Digitalizacija in dostopnost kulturnih virov	cilj	Digitalni (elektronski) viri, ki so na voljo invalidom
85	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.1. Časovni načrt 5G	cilj	Začetek izvajanja storitev 5G na mestnih območjih in drugih magistralnih cestah in železniških progah nacionalnega pomena, letališčih in morskih pristaniščih
86	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.2. Nadaljnji razvoj zelo visokozmogljivih omrežij	cilj	Vzpostavitev infrastrukture za gigabitne hitrosti
87	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.2. Nadaljnji razvoj zelo visokozmogljivih omrežij	cilj	Vzpostavitev infrastrukture za gigabitne hitrosti
88	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.2. Nadaljnji razvoj zelo visokozmogljivih omrežij	cilj	Povezovanje z gigabitnimi hitrostmi zasebnih in javnih podjetij, nevladnih in vladnih organizacij ter občinskih institucij (spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja)
90	C.1.5 korak proti 5G – C.1.5.3. Inovacije v mobilnosti	cilj	Začetek delovanja digitalnih rešitev za inovacije na področju mobilnosti
133	E.1.3 Skupne misije za znanost in inovacije na področju pametne specializacije – E.1.3.2. Podpora izvajanju programov na področju znanosti in inovacij, ki temeljijo na nalogah, na področju pametne specializacije	cilj	Število delujočih centrov odličnosti
163	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.5. Večja preglednost v gradbeništvu	cilj	Delež elektronsko prepoznavnih delavcev na gradbiščih kot delež skupnega števila delavcev
170	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.5. Nova orodja za analizo podatkov in nadgradnja informacijskih sistemov carinskih organov	mejnik	Začetek delovanja petih novih metod za analizo podatkov za obdelavo podatkov iz obstoječih in petih novih virov podatkov
171	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.5. Nova orodja za analizo podatkov in nadgradnja informacijskih sistemov carinskih organov	cilj	Vmesniki, vzpostavljeni z informacijskimi sistemi zunanjih organov, ki upravljajo podatke, vozila in blago ter sisteme upravljanja prometa
173	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.6. Izboljšanje usposobljenosti osebja državnega davčnega inšpektorata in litovske carine	cilj	Osebe, usposobljene pri litovski carinski upravi in državnem davčnem inšpektoratu
174	F.1.7 Razvoj ekosistema elektronskih dokumentov	mejnik	Začetek veljavnosti niza zakonodajnih aktov o obdelavi elektronskih dokumentov o poravnavi in njihovih davčnih podatkov (dnevnik gotovine, e-prejemki, mednarodni elektronski tovorni listi)
176	F.1.7 Razvoj ekosistema elektronskih dokumentov – F.1.7.2. podukrep 2, Oblikovanje rešitve, ki bo omogočila mednarodne e-pošiljke	mejnik	Začetek delovanja tehnoloških rešitev za praktično uporabo mednarodnih e-pošiljk v poslovnih procesih
		Znesek obroka	118 098 856,00 EUR

1.9. Deveta zaposlitev (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

9	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.8 Oblikovanje reprezentativne zbirke referenčnih podatkov o genomih v okviru zdravstvenega projekta „Genome Europe“	cilj	Število preskusov zaporedja, izvedenih za celoten človeški genom
14	A.1.1 Izboljšanje kakovosti in dostopnosti storitev ter spodbujanje inovacij A.1.1.11 Digitalizacija zdravstvenega sektorja	cilj	Delež zdravstvenih delavcev, katerih licenca se evidentira in digitalno spremlja
17	A.1.2 Reforma storitev dolgotrajne oskrbe A.1.2.2 Povečanje človeških virov in zmogljivosti infrastrukture za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe	cilj	Delež bolnikov z dolgotrajno oskrbo, ki prejemajo ambulantne storitve dolgotrajne oskrbe (%)
24	B. 1.1 Več trajnostna električna energija, proizvedena v državi – B.1.1.2 Podpora za izgradnjo kopenskih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (sončna in vetrna energija) in posameznih skladiščnih objektov	cilj	Vzpostavitev novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (MW)
26	B.1.1 Več trajnostna električna energija, proizvedena v državi – B.1.1.2 Podpora za izgradnjo kopenskih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (sončna in vetrna energija) in posameznih skladiščnih objektov	cilj	Vzpostavitev novih (posameznih) skladiščnih zmogljivosti za električno energijo iz obnovljivih virov (MWh)
32	B. 1.2. Premikanje brez onesnaževanja okolja – B.1.2.1. Podpora javnemu sektorju in podjetjem za nakup čistih vozil	cilj	Število čistih prevoznih sredstev, kupljenih in registriranih v Litvi
33	B. 1.2. Premikanje brez onesnaževanja okolja – B.1.2.1. Podpora javnemu sektorju in podjetjem za nakup čistih vozil	cilj	Število (sestavljenih) električnih avtobusov v Litvi
36	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.2. Podpora za nakup vozil javnega prevoza brez emisij	cilj	Dostava električnih vozil javnega prevoza (avtobusov)
39	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	cilj	Začetek opravljanja storitev javnih in poljavnih polnilnih postaj ter zelo visoko zmogljivih polnilnih postaj za tovor in avtobuse
41	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	cilj	Začetek opravljanja storitve zasebnih polnilnih postaj v gospodinjstvih, na stanovanjskih postajah, na delovnih mestih
42	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.3. Namestitev infrastrukture za polnjenje vozil/infrastrukture za polnjenje alternativnih goriv	cilj	Začetek obratovanja javnih obratov za stisnjeni bioplin in vodik
47	B. 1.2 Prehod brez onesnaževanja okolja – B.1.2.4. Podpora za povečanje lokalne proizvodnje goriv iz obnovljivih virov (biometanski plin, druga generacija tekočih biogoriv za promet in zeleni vodik)	cilj	Skupna količina proizvedenega „zelenega vodika“
54	B.1.3 Pospeševanje obnove stavb in trajnostnega urbanega okolja – B.1.3.4. Podpora za hitrejšo prenovo stavb v skladu s posodobljenimi standardi prenove stavb	cilj	Površina prenovljenih večstanovanjskih stavb
56	B.1.4 Povečanje absorpcijske sposobnosti toplogrednih plinov	cilj	Območje ponovno namočenih šotišč, ha
59	C.1.1 Preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije	mejnik	Vsi sistemi, ki jih upravljajo državne proračunske institucije, so prešli na novo vladno infrastrukturo za računalništvo v oblaku.
60	C.1.1 Preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije	mejnik	Začetek delovanja nacionalnega sistema upravljanja kibernetske varnosti
61	C.1.1 Preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije	cilj	Zaključeno usposabljanje na področju kibernetske varnosti
63	C.1.1 Preoblikovanje upravljanja javne informacijske tehnologije	cilj	Oddelek za državne storitve informacijske tehnologije zagotavlja storitve IT vsem proračunskim institucijam na konsolidirani podlagi.
66	C.1.2 Zagotavljanje učinkovitosti upravljanja podatkov in odprtih podatkov	cilj	Vključevanje informacijskih virov v podatkovno jezero
72	C.1.3 Storitve, usmerjene k strankam	cilj	Zadovoljiva uporaba javnih storitev s strani invalidov
73	C.1.3 Storitve, usmerjene k strankam	cilj	Zaključeni projekti za digitalizacijo storitev in izboljšanje ravni zrelosti zagotovljenih storitev
97	D.1.1.Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.3: Program „Mednarodna šola“	cilj	Število podprtih šol za izboljšanje kakovosti dejavnosti
98	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.4 Krepitev kompetenc učiteljev, namestnikov in vodstvenih delavcev	cilj	Število učiteljev, ki so zaključili programe za razvoj kvalifikacij
100	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.5 Razvoj ekosistema STEAM	cilj	Število posodobljenih centrov STEAM
101	D.1.1 Sodobno splošno izobraževanje – Ozadje do osnovnih kompetenc D.1.1.5 Razvoj ekosistema STEAM	cilj	Število mobilnih laboratorijev
109	D.1.2 Dostop do razvoja kompetenc in priznavanje kvalifikacij odraslih	cilj	18–65-letniki opravijo zagotovljeno kakovostno usposabljanje, od tega vsaj 40 %, namenjenih digitalnim spretnostim, z uporabo enotnega okvira vseživljenjskega učenja.
113	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.1 Nacionalna platforma za napredek poklicnega izobraževanja in usposabljanja	cilj	Registrirani novi/posodobljeni programi poklicnega usposabljanja, ki so na voljo ponudnikom usposabljanja
114	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.1 Nacionalna platforma za napredek poklicnega izobraževanja in usposabljanja	cilj	Vodje usposabljanja in/ali magisteri, vključeni v usposabljanje vajencev in udeležencev usposabljanja
117	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.3 Vajeništvo in učenje skozi delo	cilj	Opravljeno vajeništvo
118	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.4 Program mobilnosti	cilj	Študenti, ki so sodelovali v nacionalnem programu mobilnosti v centrih sektorskega praktičnega usposabljanja in so prejeli potrdilo o izboljšanju svojih praktičnih in digitalnih spretnosti (vsaj 40 % udeležencev izboljša svoje digitalne spretnosti)
119	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.5 Več priložnosti za pridobitev poklica za učence	cilj	Učenci, vpisani v nižje in višje šole splošnega srednješolskega izobraževanja, so zaključili module začetnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja
120	D.1.4 Kompetence za zeleno in digitalno preobrazbo, pridobljene v poklicnem izobraževanju in usposabljanju D.1.4.5 Več priložnosti za pridobitev poklica za učence	cilj	Dijaki nižjega sekundarnega izobraževanja , vpisani v poskusne programe poklicnega usposabljanja, so prejeli podporo
130	E.1.2 Učinkovito izvajanje inovacijske politike, večje povpraševanje po inovacijah, razvit ekosistem zagonskih podjetij in razvoj zelenih inovacij – E.1.2.2. Povečanje povpraševanja po inovacijah v Litvi z izkoriščanjem potenciala javnih naročil – E.1.2.4. Spodbujanje razvoja zelenih inovacij	cilj	Število izvedenih inovativnih projektov
131	E.1.2 Učinkovito izvajanje inovacijske politike, večje povpraševanje po inovacijah, razvit ekosistem zagonskih podjetij in razvoj zelenih inovacij – E.1.2.3. Spodbujanje razvoja ekosistema zagonskih podjetij	cilj	Število zagonskih podjetij, ki so prejela naložbo
134	E.1.3 Skupne misije za znanost in inovacije na področju pametne specializacije – E.1.3.2. Podpora izvajanju programov na področju znanosti in inovacij, ki temeljijo na nalogah, na področju pametne specializacije	cilj	Projekti na področju raziskav in razvoja, zaključeni v okviru treh programov na področju znanosti in inovacij, ki temeljijo na nalogah
136	E.1.3 Skupne misije za znanost in inovacije na področju pametne specializacije – E.1.3.3. Spodbujanje znanosti in podjetij k sodelovanju v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa in drugih mednarodnih programih financiranja	cilj	Projekti in svetovalne storitve za potencialne prosilce za program Obzorje Evropa iz visokošolskih in raziskovalnih ustanov ter financiranih MSP
137	E.1.3 Skupne misije za znanost in inovacije na področju pametne specializacije – E.1.3.3. Spodbujanje znanosti in podjetij k sodelovanju v programu EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa in drugih mednarodnih programih financiranja	cilj	Ustvarjena delovna mesta znanstvenih uradnikov in nacionalnih kontaktnih točk
161	F.1.4 Izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti – F.1.4.4. Podukrep 4: Finančno pismeni bodoči davkoplačevalci	mejnik	Zagotavljanje izobraževalnih orodij in metodološkega gradiva za formalno in/ali neformalno izobraževanje za razvoj davčne pismenosti otrok in mladih ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter izvedba informacijske kampanje za ozaveščanje o davčnem sistemu in storitev državnega davčnega inšpektorata
165	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.1. Uvedba novih orodij za analizo podatkov v državnem davčnem inšpektoratu	mejnik	Začetek delovanja rešitev za analitične izzive v davčni upravi za zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV z uporabo naprednih analiznih tehnik in ozaveščanjem davkoplačevalcev
166	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.1. Uvedba novih orodij za analizo podatkov v državnem davčnem inšpektoratu	cilj	Merila tveganja, vključena v profil tveganja davkoplačevalcev
167	F.1.6 Pametna davčna uprava za hitrejše zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV – F.1.6.2. Izboljšanje kakovosti podatkov državnega davčnega inšpektorata in drugih institucij	mejnik	Začetek delovanja integrirane podatkovne zbirke metapodatkov državnega davčnega inšpektorata in predložitev metodologij/priporočil drugim državnim finančnim institucijam
178	F.1.8 Enotno okence za plačilo glob	cilj	Globe in gospodarske sankcije, ki jih naloži 37 organov, upravlja en davčni organ – državni davčni inšpektorat
189	G.1.2 Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke – G.1.2.2. Povečanje obsega in raznolikosti ukrepov za podporo zaposlovanju, prispevanje k ciljem digitalne in zelene preobrazbe ter spodbujanje krožnega gospodarstva	cilj	Zaključek pilotnega projekta za spodbujanje podjetništva
191	G.1.2 Podpora zaposlovanju, usmerjena v stranke – G.1.2.2. Povečanje obsega in raznolikosti ukrepov za podporo zaposlovanju, prispevanje k ciljem digitalne in zelene preobrazbe ter spodbujanje krožnega gospodarstva	cilj	Zaključek pilotnega projekta za podporo usposabljanju za pridobitev kvalifikacij in/ali kompetenc
		Znesek obroka	212 577 942,00 EUR

ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Litve potekata v skladu z naslednjimi ureditvami:

Izvajanje načrta usklajuje ministrstvo za finance, ki opravlja tudi naloge organa upravljanja. Naloge, ki jih kot organ upravljanja izvaja Ministrstvo za finance, so ločene od njegovih drugih nalog, vključno z nalogami revizijskega organa. Revizijski organ, ki ga sestavljata dve službi Ministrstva za finance in je neodvisen od drugih oddelkov ministrstva, izvaja revizije v skladu s sprejeto revizijsko strategijo in pripravi povzetek revizij, ki se priloži vsakemu zahtevku za plačilo. Sektorska ministrstva izvajajo pristojnosti, ki so jim dodeljene in so večinoma povezane s praktičnim izvajanjem načrta. Javni organ Osrednja agencija za vodenje projektov (CPMA) je upravni organ, odgovoren za spremljanje in nadzor projektov, vključno s pregledi na kraju samem, ter za pripravo in predložitev zahtevka za plačilo.

Za izvajanje in spremljanje načrta so potrebni dodatni človeški viri. V organu upravljanja se v okviru obstoječih virov institucije dodeli približno 16 delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa, v CPMA pa se zaposli približno 100 novih zaposlenih za izvajanje nalog, povezanih z načrtom.