EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.6.2021

COM(2021) 332 final

2021/0160(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Luksemburg

{SWD(2021) 159 final}

2021/0160 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Luksemburg

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Izbruh COVID-19 negativno vpliva na gospodarstvo Luksemburga. V letu 2019 je bruto domači proizvod na prebivalca (BDP na prebivalca) Luksemburga znašal 328 % povprečja EU. V skladu s pomladansko napovedjo Komisije 2021 se je realni BDP Luksemburga v letu 2020 zmanjšal za 1,3 %, v letih 2020 in 2021 pa naj bi se skupno povečal za 3,1 %. Dolgoročnejši vidiki z učinkom na srednjeročno gospodarsko uspešnost vključujejo predvsem razmeroma nizke stopnje delovne aktivnosti, zlasti pri starejših delavcih, in pomanjkanje kvalificirane delovne sile, kar zaostrujejo rastoče cene nepremičnin; vse to podjetjem preprečuje, da bi v celoti izkoristila priložnosti, ki jih ponujata zeleni in digitalni prehod za diverzifikacijo gospodarstva.

(2)Svet je 9. julija 2019 in 20. julija 2020 v okviru evropskega semestra na Luksemburg naslovil priporočila. Priporočil je zlasti, naj (i) sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na epidemijo, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo; če gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb; izboljša odpornost zdravstvenega sistema z zagotovitvijo zadostnega števila zdravstvenih delavcev ter pospeši reforme za izboljšanje upravljanja zdravstvenega sistema in e-zdravja; (ii) ublaži posledice krize za zaposlovanje, s posebnim poudarkom na ljudeh, ki so v težkem položaju na trgu dela; (iii) zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov za podporo likvidnosti podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij ter samozaposlenih; da prednost zrelim javnim naložbenim projektom, spodbuja zasebne naložbe za pospešitev gospodarskega okrevanja; osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na trajnostni promet in stavbe ter čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, in na ta način prispeva k postopnemu razogljičenju gospodarstva ter spodbuja inovacije in digitalizacijo, zlasti v poslovnem sektorju; (iv) zagotovi učinkovit nadzor in izvrševanje okvira za boj proti pranju denarja, kar zadeva strokovnjake, ki ponujajo storitve za sklade in družbe ter investicijske storitve, ter pospeši ukrepe za obravnavo elementov davčnega sistema, ki spodbujajo agresivno davčno načrtovanje, zlasti s plačili v tujino. Po oceni napredka pri izvajanju teh priporočil za posamezne države ob predložitvi načrta za okrevanje in odpornost Komisija ugotavlja, da je bilo priporočilo o sprejetju vseh potrebnih ukrepov v skladu s splošno odstopno klavzulo za učinkovit odziv na pandemijo, ohranjanje gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo, izvedeno v celoti. V zvezi s priporočilom o podpori likvidnosti podjetij in priporočilom o dajanju prednosti zrelim javnim naložbenim projektom za pospešitev gospodarskega okrevanja je bil dosežen znaten napredek.

(3)[V priporočilu Sveta o ekonomski politiki euroobmočja 2 je bilo državam članicam euroobmočja priporočeno, naj ukrepajo, tudi prek načrtov za okrevanje in odpornost, da bi med drugim zagotovile naravnanost politike, ki podpira okrevanje, ter nadalje povečale konvergenco, odpornost ter trajnostno in vključujočo rast. V priporočilu Sveta je bila priporočena tudi okrepitev nacionalnih institucionalnih okvirov, zagotovitev makrofinančne stabilnosti ter dokončanje ekonomske in monetarne unije (EMU) in okrepitev mednarodne vloge eura.] [Če priporočilo Sveta ne bo sprejeto do sprejetja tega izvedbenega sklepa Sveta, se ta uvodna izjava izbriše.]

(4)Luksemburg je 30. aprila 2021 Komisiji predložil nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Načrt je bil predložen po postopku posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, mladinskimi organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki, izvedenem v skladu z nacionalnim pravnim okvirom. Nacionalna odgovornost za načrte za okrevanje in odpornost je podlaga za njihovo uspešno izvajanje in trajni učinek na nacionalni ravni ter verodostojnost na evropski ravni. Komisija je na podlagi člena 19 navedene uredbe ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi.

(5)Načrti za okrevanje in odpornost bi morali slediti splošnim ciljem mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241, in instrumenta EU za okrevanje, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094, da bi podprli okrevanje po krizi zaradi COVID-19. Morali bi spodbujati ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo s prispevanjem k šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241.

(6)Izvajanje načrtov držav članic za okrevanje in odpornost bo pomenilo usklajena prizadevanja za naložbe in reforme po vsej Uniji. Z usklajenim in hkratnim izvajanjem teh reform in naložb ter izvajanjem čezmejnih projektov se bodo te reforme in naložbe medsebojno krepile in ustvarile pozitivne učinke prelivanja po vsej Uniji. Zato bo približno tretjina učinka mehanizma na rast in ustvarjanje delovnih mest v državah članicah posledica prelivanja iz drugih držav članic.

Uravnotežen odziv, ki prispeva k šestim stebrom

(7)V skladu s členom 19(3)(a) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.1 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 navedene uredbe ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice.

(8)Luksemburg v načrtu za okrevanje in odpornost predstavlja širok nabor naložb in reform. Poleg tega namerava Luksemburg dopolniti podporo na podlagi Uredbe (EU) 2021/241 z uporabo dodatnih nacionalnih sredstev za izvajanje naložb in reform, vključenih v načrt. Ta struktura z dodatnimi nacionalnimi sredstvi omogoča Luksemburgu, da kljub omejenemu najvišjemu finančnemu prispevku vključuje ukrepe, ki razumno prispevajo k vsem šestim stebrom člena 3 navedene uredbe.

(9)Luksemburg pri izbiri ukrepov močno poudarja zeleni in digitalni prehod s 60,9-odstotnim podnebnim prispevkom in 31,6-odstotnim digitalnim prispevkom, kar je precej več od ustreznih najnižjih dodeljenih sredstev v višini 37 % oziroma 20 %. Zelene komponente načrta za okrevanje in odpornost so tudi na splošno skladne z luksemburškim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, nekateri projekti, predlagani v načrtu, pa so tudi del širših strategij, kot je projekt, namenjen na znanju temelječemu gospodarstvu. Načrt za okrevanje in odpornost ima tudi razmeroma močno socialno razsežnost (znanja in spretnosti, zdravje ter stanovanja), s čimer bo okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Obravnavanje vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezne države

(10)V skladu s členom 19(3)(b) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.2 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov (ocena A), opredeljenih v zadevnih priporočilih za posamezno državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, naslovljenih na Luksemburg, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra.

(11)Za priporočila v zvezi s takojšnjim odzivom fiskalne politike na pandemijo se lahko šteje, da ne spadajo na področje uporabe luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost, ne glede na dejstvo, da se je Luksemburg na splošno ustrezno in zadostno odzval na takojšnjo potrebo po podpori gospodarstvu s fiskalnimi sredstvi v letih 2020 in 2021 v skladu z določbami splošne odstopne klavzule.

(12)Načrt vključuje obsežen sklop reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in prispevajo k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezno državo, ki jih je Svet v okviru evropskega semestra leta 2019 in leta 2020 naslovil na Luksemburg, glede (i) politik trga dela (obravnavanje neskladij v znanju in spretnostih, povečanje zaposljivosti starejših delavcev), (ii) odpornosti zdravstvenega sistema, (iii) povečanja števila razpoložljivih stanovanj, (iv) zelenega prehoda (naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, trajnostni promet, varstvo okolja in biotsko raznovrstnost), (v) digitalnega prehoda (izboljšanje povezljivosti ter digitalnih spretnosti in znanj prebivalstva, spodbujanje digitalizacije podjetij in javne uprave), (vi) učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja.

(13)Naložbe v programe poklicnega usposabljanja za iskalce zaposlitve oziroma delavce, vključene v shemo skrajšanega delovnega časa, veliko prispevajo k razvoju znanj in spretnosti. Ti programi poklicnega usposabljanja bi morali prispevati tudi k ublažitvi posledic krize za zaposlovanje. Načrt vključuje tudi dopolnilno reformo, s katero bi se morali oblikovati nadaljnji programi poklicnega usposabljanja za najbolj obetavne profile delovnih mest.

(14)Odpornost in upravljanje zdravstvenega sistema naj bi se okrepila z reformami in naložbami, namenjenimi reševanju nekaterih strukturnih težav zdravstvenega sektorja v Luksemburgu – pomanjkanja zdravstvenih delavcev in potrebe po povečanju učinkovitosti zdravstvenega sistema – zlasti z njegovo digitalizacijo. Reforma za zakonodajno preoblikovanje kompetenc različnih zdravstvenih delavcev bi morala povečati privlačnost zdravstvenih poklicev in ponuditi odziv na pomanjkanje zdravstvenih delavcev glede na vse večje povpraševanje po oskrbi. Naložbe bi morale prispevati tudi k razvoju digitalizacije zdravstvenega sektorja, vključno z interoperabilnostjo. Enotni digitalni register zdravstvenih poklicev bi moral omogočiti upravljanje podatkov o zdravstvenih delavcih v Luksemburgu, kar bo omogočilo kratkoročne in srednjeročne demografske projekcije ter boljše ugotavljanje potreb po zdravnikih po strokovnih področjih in geografskih območjih. To bi moralo prispevati k predvidevanju pomanjkanja strokovnjakov. Tudi razvoj posvetovanj na daljavo je način za omejitev pritiska na zdravstvene delavce, hkrati pa zmanjšuje potrebo po fizičnem potovanju med pandemijo COVID-19.

(15)Načrt za okrevanje in odpornost bi moral prispevati k izboljšanju trajnostnosti prometa. Vključuje reformo za spodbujanje javnih naročnikov k nakupu brezemisijskih ali nizkoemisijskih vozil ter naložbo v nadaljnjo razširitev omrežja polnilnih postaj za električna vozila po vsej državi.

(16)Za varstvo naravnega okolja in biotske raznovrstnosti se prizadeva z ukrepi, ki spodbujajo občine, da vlagajo v izboljšanje naravnega okolja in stanja biotske raznovrstnosti svojih mestnih, odprtih, vodnih in gozdnih območij.

(17)Z naložbami in reformami bi bilo treba podpreti povečanje ponudbe stanovanj, zlasti s povečanjem spodbud in odpravo ovir za gradnjo. Zakonodajna prenovitev stanovanjskega pakta bi morala spodbuditi občine k ustvarjanju cenovno dostopnih stanovanj. Proizvodnja energije iz obnovljivih virov v okviru naložbenega projekta „Neischmelz“ bi morala podpreti vzpostavitev novega stanovanjskega okrožja ter prispevati k čisti proizvodnji energije.

(18)Načrt za okrevanje in odpornost vključuje naložbe v digitalizacijo in inovacije ter prispeva k digitalnemu prehodu. V programih usposabljanja „FutureSkills“ in „Digital Skills“ je poudarek na razvoju digitalnih znanj in spretnosti. Naložbe v interoperabilen digitalni register zdravstvenih delavcev in telemedicino bi morale podpreti digitalizacijo zdravstva. Ukrepi za spodbujanje na podatkih temelječega gospodarstva bi morali okrepiti varnost osebnih podatkov z uvedbo zelo inovativnih izjemno varnih kvantnokomunikacijskih rešitev. Z digitalizacijo in izboljšanjem interoperabilnosti naj bi se povečali uspešnost in učinkovitost javnih uprav in njihovih storitev.

(19)Načrt vključuje tudi več reform v podporo izvajanju priporočila za posamezno državo, naj Luksemburg zagotovi učinkovit nadzor in izvrševanje okvira za boj proti pranju denarja, kar zadeva strokovnjake, ki ponujajo storitve za sklade in družbe ter investicijske storitve. Namen teh reform je okrepiti okvir za boj proti pranju pranja denarja in njegovo izvrševanje, bolje uporabljati evidentirane podatke o pravnih osebah, bolje razumeti tveganja pranja denarja in financiranja terorizma kot podlago za ciljno usmerjene ukrepe za zmanjšanje teh tveganj ter pojasniti veljavne sankcije. Poleg tega bo ureditev, ki se uporablja za ponudnike storitev za sklade in družbe, pregledana in okrepljena s spremembo ustrezne zakonodaje.

(20)Načrt vključuje zakonodajni ukrep, ki je začel veljati 1. marca 2021, o prepovedi odbitnosti v tujino usmerjenih licenčnin in plačil obresti nekooperativnim davčnim jurisdikcijam. Vendar ta ukrep ustreza izvajanju dogovora, doseženega na ravni Sveta EU decembra 2019, ki velja za vse države članice ne glede na to, ali jim je bilo izdano priporočilo glede obravnave agresivnega davčnega načrtovanja v okviru evropskega semestra.

Prispevek k potencialu rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti

(21)V skladu s členom 19(3)(c) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.3 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost velik vpliv (ocena A) na krepitev potenciala rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost Luksemburga, za kar je bistvenega pomena dobro delujoč notranji trg, s tem pa bo načrt prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade; poleg tega se pričakuje, da bo imel načrt velik vpliv na ublažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji.

(22)Simulacije, ki so jih opravile službe Komisije, kažejo, da bi lahko načrt do leta 2026 povečal BDP Luksemburga za 0,5 % do 0,8 % 3 . Načrt za okrevanje in odpornost vključuje znatno število reform in naložb, ki bodo odpravljale posledice krize, pa tudi okrepile potencial Luksemburga za rast ter njegovo gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost. Naložbe in reforme iz načrta naj bi spodbujale okrevanje, skladno z zelenim in digitalnim prehodom. Prispevale naj bi tudi k reševanju vztrajnega pomanjkanja kvalificirane delovne sile, ki je omejujoč dejavnik za rast in naložbe, zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter zdravja. Načrt predvsem vključuje več ukrepov, ki iskalcem zaposlitve zagotavljajo stalne spletne programe za razvoj digitalnih in drugih v prihodnost usmerjenih znanj in spretnosti, ki jih je razvila prenovljena agencija za razvoj zaposlovanja (ADEM) za povečanje zaposlitvenih možnosti. Drugi ukrepi širše strategije digitalnega upravljanja naj bi prispevali k spodbujanju digitalnega povezovanja v zasebnem sektorju, zlasti z umestitvijo uporabniške izkušnje v središče. Ukrepi, vključeni v načrt, poleg tega podpirajo boljšo dostopnost stanovanj, čistejše in učinkovitejše prometne sisteme ter boljšo dostopnost in kakovost zdravstvenega sistema.

(23)Načrt za okrevanje in odpornost predvideva znatne naložbe za reševanje socialnih izzivov ter izboljšanje socialne kohezije in vključevanja ranljivih skupin. Eden od ukrepov iz načrta na primer vključuje cilj glede udeležbe starejših delavcev za spodbujanje njihove udeležbe in lajšanje vključevanja oseb, ki bodo bolj verjetno brez najnovejših digitalnih znanj in spretnosti, na trg dela. Cilj načrta je do leta 2030 doseči enega od krovnih ciljev akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic za EU do leta 2030, in sicer, da bi se moralo vsako leto vsaj 60 % odraslih udeležiti programov usposabljanja. Poleg tega naj bi naložbe v načrt za okrepitev zdravstvenega sistema koristile najranljivejšim osebam. To naj bi prispevalo tudi k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic in socialni koheziji z izboljšanjem dostopnosti zdravstvenega varstva na manj pokritih območjih.

Načelo, da se ne škoduje bistveno

(24)V skladu s členom 19(3)(d) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.4 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep (ocena A) za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 4 (načelo, da se ne škoduje bistveno).

(25)Luksemburški načrt za okrevanje in odpornost vključuje sistematično oceno vsakega ukrepa glede na „načelo, da se ne škoduje bistveno“. Na podlagi predloženih informacij je mogoče oceniti, da bodo ukrepi skladni z načelom, na primer zaradi utemeljitve načinov izvajanja obstoječega zakonodajnega okvira EU in luksemburškega zakonodajnega okvira, s katerimi se preprečuje kakršna koli znatna škoda.

Prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo

(26)V skladu s členom 19(3)(e) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.5 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 60,9 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, izračunano po metodologiji iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241. V skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2021/241 je načrt za okrevanje in odpornost skladen z informacijami iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030.

(27)V luksemburškem načrtu za okrevanje in odpornost je velik poudarek na zelenem prehodu. Velik del naložb bo namenjen projektom na tem področju. Načrt vključuje ukrep za inovativen razvoj zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na specifični lokaciji. Luksemburg bo uvedel program podpore za polnilne postaje za električna vozila. Podprl bo tudi ukrepe za varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti s konvencijami med vlado in občinami. Drugi izzivi, kot je energijska prenova stavb, niso v ospredju pri nobenem naložbenem ukrepu, kar je v veliki meri posledica nizkega najvišjega finančnega prispevka. Enako velja za razvoj infrastrukture javnega prevoza, ki pa ga Luksemburg izvaja neodvisno od podpore na podlagi Uredbe (EU) 2021/241.

(28)Na splošno naj bi imeli ukrepi, opisani v načrtu, trajen učinek pri prehodu na zeleno gospodarstvo. Znatno naj bi prispevali k napredku pri doseganju nacionalnih podnebnih in energetskih ciljev, kot so določeni v luksemburškem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, za kar so potrebni dodatni ukrepi. Prispevali naj bi tudi k energetskim in podnebnim ciljem Unije za leto 2030 in cilju podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050.

Prispevek k digitalnemu prehodu

(29)V skladu s členom 19(3)(f) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.6 Priloge V k navedeni uredbi načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 31,6 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, izračunano po metodologiji iz Priloge VII k Uredbi (EU) 2021/241.

(30)K digitalnemu prehodu prispeva sklop ukrepov, vključenih v luksemburški načrt za okrevanje in odpornost. Številne naložbe so namenjene digitalizaciji javne uprave in ponujenih storitev ter zdravstvenega sistema, da bi se povečale njihova uspešnost, učinkovitost in interoperabilnost. Načrt vključuje tudi naložbe za razvoj osnovnih in naprednih digitalnih znanj in spretnosti. To bi moralo spodbuditi digitalizacijo in inovacije ter prispevati k zadovoljevanju povpraševanja na trgu dela.

(31)Luksemburški načrt za okrevanje in odpornost vključuje tudi ukrepe za obravnavanje izzivov, ki so posledica digitalnega prehoda. Ena od vključenih naložb je razvoj izjemno varne komunikacijske infrastrukture, ki temelji na kvantni tehnologiji in bi morala prispevati k varnosti osebnih podatkov, kar je velik izziv prehoda. Cilj načrta je tudi digitalizacija Agencije za razvoj zaposlovanja (ADEM), da se izboljša učinkovitost javnih organov pri zadovoljevanju potreb trga dela.

Trajen učinek

(32)V skladu s členom 19(3)(g) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.7 Priloge V k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri (ocena A) trajen učinek na Luksemburg.

(33)Izvajanje naložb in reform, ki jih je predvidel Luksemburg v svojem načrtu, je bilo zasnovano kot dodaten vzvod v podporo Luksemburgu pri doseganju dolgoročnih ciljev. Ukrepi, predstavljeni v načrtu, se osredotočajo na inovativne in trajnostne gospodarske dejavnosti z znatnim potencialom izkoriščanja. Luksemburg s številnimi inovativnimi projekti diverzificira svojo gospodarsko dejavnost, ustvarja nove naložbene priložnosti in se podaja na pot odpornejše rasti. Poleg tega je cilj načrta za okrevanje in odpornost zagotoviti ustrezen odziv na trenutno zdravstveno krizo, ki bo verjetno še povečala obstoječe neenakosti. Trajni učinek načrta se lahko poveča tudi s sinergijami med načrtom in drugimi programi, vključno s tistimi, ki se financirajo iz skladov kohezijske politike.

(34)Vsi trije stebri načrta za okrevanje in odpornost so namenjeni strukturnim spremembam politik. Pobude, ki spodbujajo digitalna znanja in spretnosti, so namenjene krepitvi in diverzifikaciji poklicnih znanj in spretnosti iskalcev zaposlitve in zaposlenih v shemah skrajšanega delovnega časa, s posebnim poudarkom na razvoju digitalnih znanj in spretnosti. Dolgoročneje bi morale reforme, vključene v načrt za spodbujanje vseživljenjskega učenja in izboljšanje ustreznosti usposabljanj glede na potrebe trga dela, povečati odpornost trga dela. Ukrepi, vključeni v načrt, bi morali prispevati k izboljšanju odpornosti in uspešnosti zdravstvenega sektorja z odpravljanjem pomanjkanja zdravstvenih delavcev ter znanj in spretnosti, spodbujanjem boljšega upravljanja in digitalizacije zdravstvenega sektorja, vključno s telemedicino. Pričakuje se, da bodo ukrepi za pospešitev razogljičenja prometa pozitivno prispevali k zelenemu prehodu s spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije in ustvarjanjem novih „zelenih“ delovnih mest. Poleg tega naj bi za spodbujanje preglednejšega in pravičnejšega gospodarstva reforme, vključene v načrt, okrepile pravni nadzorni okvir za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Zato je mogoče skleniti, da naj bi reforme in naložbe v zadevne politike vnesle trajne strukturne spremembe.

Spremljanje in izvajanje

(35)V skladu s členom 19(3)(h) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.8 Priloge V k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki, ustrezne (ocena A).

(36)Luksemburg je predstavil zanesljiv sistem revizij in kontrol z jasno institucionalno strukturo, dodelitvijo nalog in mehanizmi poročanja, ki bi morali zagotoviti pozorno spremljanje doseganja mejnikov in ciljev. Splošno odgovornost za načrt nosi direktorat za gospodarske in proračunske zadeve na ministrstvu za finance, ki deluje kot enotna kontaktna točka za Komisijo. Opravlja nalogo upravljavske službe, odgovoren je tudi za pripravo zahtevka za plačilo in izjav o upravljanju ter usklajuje in spremlja izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Upravljavska služba je odgovorna za združevanje vseh informacij v zvezi s kazalniki, za katere izvaja tudi preverjanja skladnosti in splošneje nadzor kakovosti. Luksemburg je navedel, da že poteka razvoj informacijskega sistema za upravljanje in poročanje glede mejnikov in ciljev, da bodo izpolnjene posebne zahteve glede upravljanja in poročanja, opisane v načrtu. Luksemburg bi moral v skladu s členom 20(5)(e) Uredbe (EU) 2021/241 ta ukrep izvesti zaradi skladnosti s členom 22 navedene uredbe, in sicer tako, da pred prvim zahtevkom za plačilo potrdi status njegovega izvajanja. Opravljena bo namenska revizija sistema. V poročilu bi bilo treba analizirati vse s tem povezane ugotovljene pomanjkljivosti in sprejete ali načrtovane popravljalne ukrepe. To bi moralo zlasti zagotoviti, da ima Luksemburg sistem, ki izpolnjuje ustrezne zahteve. V skladu s tem je bil uveden mejnik za zagotovitev, da se sistem uvede pred prvim zahtevkom za plačilo.

(37)Splošni finančni inšpektorat (Inspection Générale des Finances – IGF), ki je tudi revizijski organ za sklade z deljenim upravljanjem, bi moral delovati kot revizijski organ za izvajanje načrta. Na podlagi odločitve Luksemburga, da predloži en zahtevek za plačilo na leto, bi moral revizijski organ vsako leto izvesti revizije operacij in revizijo sistema, na podlagi katerih bi pripravil letno revizijsko poročilo. V tem poročilu bo ocenil, ali upravljavski in kontrolni sistem deluje učinkovito, da lahko razumno zagotovi, da so mejniki in cilji, navedeni v Komisiji predloženih zahtevkih za plačilo pravilni. Revizijski organ je neodvisen od upravljavske službe, kar zagotavlja ustrezno ločitev nalog.

(38)Mejniki in cilji so pomembni tudi za že izvedene ukrepe, ki so upravičeni v skladu s členom 17(2) Uredbe. Da se upraviči zahtevek za izplačilo, je potrebno zadovoljivo doseganje teh mejnikov in ciljev v daljšem časovnem obdobju.

(39)Države članice bi morale zagotoviti, da se finančna podpora v okviru mehanizma sporoči in potrdi v skladu s členom 34 Uredbe (EU) 2021/241. Tehnična podpora se lahko zahteva v okviru Instrumenta za tehnično podporo, da se državam članicam pomaga pri izvajanju njihovega načrta.

Izračun stroškov

(40)V skladu s členom 19(3)(i) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.9 Priloge V k navedeni uredbi je utemeljitev v načrtu o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost v srednji meri (ocena B) razumna in verjetna, skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

(41)Luksemburg je za vsako reformo in naložbo v načrtu za okrevanje in odpornost predložil pojasnilo in dokumentacijo za utemeljitev ocen stroškov. Prejete informacije o stroških se na splošno štejejo za popolne in razumljive, čeprav bi bilo mogoče za nekatere ukrepe zagotoviti dodatne dokaze in boljšo razlago osnovnih predpostavk ter s tem doseči oceno A. Splošni finančni inšpektorat je preveril vse ukrepe, zajete v načrtu za okrevanje in odpornost, da bi zagotovil, da so ocenjeni stroški razumni in verjetni. Vendar dokazila o tem preverjanju niso bila predložena. Na podlagi prejetih informacij so ocenjeni stroški za veliko večino reform in naložb v srednji meri „razumni“. Luksemburg je na splošno predložil omejene pretekle in primerjalne informacije o stroških, da bi se ocenila verjetnost ocen stroškov. Za ukrepe, ki so se začeli izvajati od 1. februarja 2020, so bili predloženi računi, razpisna dokumentacija in projektni načrti načrtovanih naložb. Zato so ocenjeni stroški za veliko večino reform in naložb v srednji meri „verjetni“. Poleg tega so ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerni s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

(42)Luksemburg je predložil zadostne informacije in dokaze, da se znesek ocenjenih stroškov reform in naložb iz načrta za okrevanje in odpornost, ki naj bi se financirale na podlagi Uredbe (EU) 2021/241, ne bo kril z obstoječim ali načrtovanim financiranjem Unije.

Zaščita finančnih interesov

(43)V skladu s členom 19(3)(j) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.10 Priloge V k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v načrtu za okrevanje in odpornost, ter dodatni ukrepi iz tega sklepa ustrezni (ocena A) za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v skladu z navedeno uredbo, in pričakuje se, da se bo z ureditvami učinkovito preprečilo dvojno financiranje iz navedene uredbe in drugih programov Unije. To ne posega v uporabo drugih instrumentov in orodij za spodbujanje in uveljavljanje skladnosti s pravom EU, vključno z instrumenti in orodji za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov ter za zaščito finančnih sredstev Unije v skladu z Uredbo (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta.

(44)Kar zadeva preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje resnih nepravilnosti, je v načrtu opisana nacionalna organizacijska struktura, ki zajema naloge, ki jih je treba opraviti na podlagi kartiranja tveganj, odgovornosti in načinov za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov, ne glede na to, kje se pojavijo. Potrjena je tudi uporaba enotnega orodja za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja, ki naj bi ga zagotovila Komisija. Rezultate kontrol bi bilo treba povzeti v poročilu, sestavljenem med kontrolo odhodkov. Vendar vsi postopki za zaščito finančnih interesov Unije, opisani v načrtu, še niso vzpostavljeni; zaključeni naj bi bili do četrtega četrtletja 2021. Luksemburg bi moral v skladu s členom 20(5)(e) Uredbe (EU) 2021/241 te postopke izvesti zaradi skladnosti s členom 22 navedene uredbe, in sicer tako, da pred prvim zahtevkom za plačilo potrdi status njihovega izvajanja. To bi moralo zlasti zagotoviti, da ima Luksemburg sistem, ki izpolnjuje ustrezne zahteve. V skladu s tem je bil uveden mejnik za zagotovilo glede zaščite finančnih interesov Unije pred prvim zahtevkom za plačilo.

(45)Izvajajo se posebni ukrepi za preverjanje skladnosti s pravili v zvezi z javnimi naročili, da se prepreči korupcija in zaščitijo finančni interesi. Revizijski pristop splošnega finančnega inšpektorata bi moral temeljiti na letni reviziji sistema, ki bi zajemala vzpostavljeni sistem poročanja o mejnikih in ciljih, pa tudi sistem notranje kontrole za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, nasprotij interesov, korupcije in dvojnega financiranja, ter letnih revizijah operacij na podlagi ustreznega vzorca.

Skladnost načrta

(46)V skladu s členom 19(3)(k) Uredbe (EU) 2021/241 in oddelkom 2.11 Priloge V k navedeni uredbi načrt v veliki meri (ocena A) vključuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.

(47)Luksemburški načrt za okrevanje in odpornost sestavlja osem komponent z uravnoteženo kombinacijo naložb in reform. Vsaka komponenta je oblikovana kot skladna kombinacija ukrepov in ima tudi sinergije s preostalim načrtom. Tako se naložbe in reforme, vključene v načrt, bodisi v isti komponenti bodisi v različnih komponentah, medsebojno krepijo ali dopolnjujejo, in noben ukrep ne nasprotuje drugemu ali spodkopava učinkovitosti drugega ukrepa.

Enakost

(48)Enake možnosti v obliki enakega dostopa za vse do postopkov javne uprave in usposabljanja ter digitalnega vključevanja so bile upoštevane predvsem pri zasnovi komponent 1A („Usposabljanje, preusposabljanje in izpopolnjevanje“) in 3B („Posodabljanje javne uprave“). Osebe z manj digitalnimi znanji in spretnostmi, starejše osebe in osebe brez pametnega telefona so bile deležne posebne pozornosti pri zasnovi ukrepov, ki sestavljajo ti komponenti. Poleg tega naložba v telemedicino kot del komponente 1B („Povečanje odpornosti zdravstvenega sistema“) zagotavlja razpoložljivost storitev prek telefona in elektronske pošte za digitalno vključevanje oseb z manj digitalnimi znanji in spretnostmi ter starejših. Nazadnje, cilj stanovanjskega pakta 2.0 v komponenti 1C („Povečanje ponudbe cenovno dostopnih in trajnostnih javnih stanovanj“) je razširiti dostop do stanovanj za gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki imajo težave pri nakupu ali najemu stanovanja na zasebnem trgu.

Samoocena varnosti

(49)Samoocena varnosti v skladu s členom 18(4)(g) Uredbe (EU) 2021/241 ni bila predložena, saj je Luksemburg ni štel za potrebno.

Čezmejni in večdržavni projekti

(50)Znaten znesek v načrtu za okrevanje in odpornost je namenjen naložbi v infrastrukturo za kvantno komunikacijo, ki spada pod pobudo za evropsko infrastrukturo za kvantno komunikacijo (EuroQCI). To namensko financiranje in naložbe so usmerjeni na strateško področje, kot je opredeljeno v posodobljeni evropski industrijski strategiji, ter bodo prispevali h krepitvi zmogljivosti in postavljanju temeljev za povečanje odpornosti. Vzpostavili bodo nov ekosistem v Luksemburgu, ki bo ustvaril visoko kvalificirano strokovno znanje in delovna mesta na področju napredne digitalne tehnologije. Vključevali bodo tudi razvoj in vzpostavitev čezmejnih povezav med sosednjimi nacionalnimi mrežami za kvantne komunikacije.

Postopek posvetovanja

(51)Osnutek načrta za okrevanje in odpornost je bil predložen parlamentarnemu odboru za finance in proračun, njegove povratne informacije pa so bile vključene v dokončanje načrta. Potem ko je vlada načrt sprejela, je bil predstavljen zadevnim parlamentarnim odborom in na plenarnem zasedanju. Poslanci so izrazili svoja stališča v razpravi, ki je sledila pred uradno predložitvijo. Osnutek načrta za okrevanje in odpornost je bil predložen tudi socialnim partnerjem, ki so izrazili svoja stališča o prednostnih nalogah, ki bi jih bilo treba upoštevati v načrtu. Potem ko je vlada načrt sprejela, je bil ponovno predložen socialnim partnerjem. Da bi se zagotovila odgovornost ustreznih akterjev, je nujno vključiti vse lokalne organe in zadevne deležnike, tudi socialne partnerje, v celotno izvajanje naložb in reform, vključenih v načrt.

Pozitivna ocena

(52)Potem ko je Komisija v skladu s členom 20(2) Uredbe (EU) 2021/241 pozitivno ocenila luksemburški načrt za okrevanje in odpornost z ugotovitvijo, da načrt zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz navedene uredbe, bi bilo treba v tem sklepu določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje načrta, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo za izvajanje načrta v obliki nepovratne finančne podpore.

Finančni prispevek

(53)Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Luksemburga znašajo 93 354 077 EUR. Ker načrt za okrevanje in odpornost zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241 in ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost nižji od najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Luksemburg, bi moral biti finančni prispevek, dodeljen za načrt za okrevanje in odpornost Luksemburga, enak znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost.

(54)V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 je treba izračun najvišjega finančnega prispevka za Luksemburg posodobiti do 30. junija 2022. Zato bi bilo treba v skladu s členom 23(1) navedene uredbe za Luksemburg dati na voljo znesek za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022. Po potrebi bi moral Svet po posodobitvi najvišjega finančnega prispevka na predlog Komisije brez nepotrebnega odlašanja spremeniti ta sklep tako, da vanj vključi posodobljeni najvišji finančni prispevek.

(55)Podpora, ki se zagotovi, se financira z izposojanjem sredstev s strani Komisije v imenu Unije na podlagi člena 5 Sklepa Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 5 . Podpora bi se morala izplačati v obrokih, ko Luksemburg zadovoljivo izpolni ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost.

(56)Luksemburg je zaprosil za predhodno financiranje v višini 13 % finančnega prispevka. Ta znesek bi se moral dati Luksemburgu na voljo pod pogojem, da začne veljati sporazum o financiranju iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2021/241, in v skladu z navedenim sporazumom.

(57)Ta sklep ne bi smel posegati v izid postopkov v zvezi z dodeljevanjem sredstev Unije v okviru katerega koli drugega programa Unije poleg tistega iz Uredbe (EU) 2021/241 ali v postopke v zvezi z izkrivljanjem delovanja notranjega trga, ki se morda izvajajo, zlasti na podlagi členov 107 in 108 Pogodbe. Sklep ne prevlada nad zahtevo, da države članice Komisijo na podlagi člena 108 Pogodbe obvestijo o primerih morebitne državne pomoči –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1
Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost

Ocena načrta za okrevanje in odpornost Luksemburga na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2
Finančni prispevek

1.Unija da Luksemburgu na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 93 354 077 EUR. Znesek v višini 76 625 886 EUR se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022 6 . Ob upoštevanju posodobitve iz člena 11(2) Uredbe (EU) 2021/241, pri kateri se za Luksemburg izračuna znesek, ki je enak ali višji od navedenega zneska, se da na voljo dodaten znesek v višini 16 728 191 EUR za pravno prevzeto obveznost, ki se sprejme med 1. januarjem 2023 in 31. decembrom 2023.

2.Komisija da Luksemburgu na voljo finančni prispevek Unije v obrokih v skladu s Prilogo. Znesek v višini 12 136 030 EUR se izplača kot predhodno financiranje in je enak 13 odstotkom finančnega prispevka. Komisija lahko predhodno financiranje in obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.

3.Predhodno financiranje se izplača pod pogojem, da začne veljati sporazum o financiranju iz člena 23(1) Uredbe (EU) 2021/241, in v skladu z navedenim sporazumom. Predhodno financiranje se obračuna tako, da se sorazmerno odšteje od plačila obrokov.

4.Izplačilo obrokov v skladu s sporazumom o financiranju je pogojeno z razpoložljivim financiranjem in sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2021/241, da Luksemburg zadovoljivo izpolnjuje ustrezne mejnike in cilje, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost. S pridržkom začetka veljavnosti pravnih obveznosti iz odstavka 1 je za upravičenost do plačila mejnike in cilje treba doseči najpozneje do 31. avgusta 2026.

Člen 3
Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Veliko vojvodstvo Luksemburg.

V Bruslju,

Za Svet

predsednik

(1) UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2) V pričakovanju dokončnega sprejetja s strani Sveta, potem ko ga bo potrdil Evropski svet. Besedilo, o katerem se je Euroskupina dogovorila 16. decembra 2020, je na voljo na: https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14356-2020-INIT/sl/pdf.

(3) Takšne simulacije odražajo splošni učinek instrumenta Next Generation EU, ki vključuje tudi financiranje za ReactEU, ter povečanje financiranja za Obzorje, InvestEU, Sklad za pravični prehod, razvoj podeželja in rescEU. Takšne simulacije ne vključujejo morebitnega pozitivnega učinka strukturnih reform, ki je lahko znaten.

(4) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(5) UL L 424, 15.12.2020, str. 1.

(6) Ta znesek ustreza znesku, ki je na voljo za prevzem pravne obveznosti do 31. decembra 2022, po odbitku sorazmernega deleža stroškov Luksemburga v skladu s členom 6(2) Uredbe (EU) 2021/241, izračunanega v skladu z metodologijo iz člena 11 navedene uredbe.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.6.2021

COM(2021) 332 final

PRILOGA

predlogu izvedbenega sklepa Sveta

o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Luksemburg

{SWD(2021) 159 final}

PRILOGA

ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1.Opis reform in naložb

A. KOMPONENTA 1A: Usposabljanje, preusposabljanje in izpopolnjevanje

Komponenta luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost „Usposabljanje, preusposabljanje in izpopolnjevanje“ je hkrati odziv na povečanje stopnje brezposelnosti, ki ga je povzročila kriza, dolgoletni izziv pomanjkanja znanj in spretnosti na trgu dela ter vse bolj razširjeno uporabo dela na daljavo, kar vključuje organizacijske spremembe in večje povpraševanje po digitalnih znanjih in spretnostih. Iskalcem zaposlitve oziroma delavcem, vključenim v shemo skrajšanega delovnega časa, sta namenjena dva programa usposabljanja. Z dopolnilno reformo bo vzpostavljen akcijski načrt za usposabljanje, ki bo določal poti za poklicno usposabljanje („Skillsdësch“) za zagotovitev znanj in spretnosti, ki so opredeljeni kot najbolj potrebni za prihodnost.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo št. 1 iz leta 2019 za izboljšanje zaposljivosti starejših delavcev, priporočila za posamezno državo št. 3 iz leta 2019 za spodbujanje razvoja znanj in spretnosti ter priporočila za posamezno državo št. 2 iz leta 2020 za ublažitev učinka krize na zaposlovanje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ljudem v težkem položaju na trgu dela.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in korakov za ublažitev, določenih v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za „načelo, da se ne škoduje bistveno“ (2021/C 58/01).

A.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: „Skillsdësch“

V okviru širše pobude, katere cilj je razvoj strategije znanj in spretnosti ter spodbujanje stalnega in poklicnega usposabljanja, je bil izveden postopek sodelovanja, ki vključuje okrogle mize o znanjih in spretnostih z vsemi deležniki („Skillsdësch“), da bi se analiziralo povpraševanje po znanjih in spretnostih ter opredelili najbolj obetavni profili delovnih mest. Na podlagi tega bo pripravljen akcijski načrt, v katerem se bodo opredelile namenske poti usposabljanja „Skillsdësch“, ki bodo delavcem in iskalcem zaposlitve pomagale izboljšati njihovo zaposljivost med zelenim in digitalnim prehodom. Tako zasnovana poklicna usposabljanja se bodo začela v drugem četrtletju leta 2022.

Naložba 1: „FutureSkills“

V istem kontekstu zagotavlja program „FutureSkills“ iskane mehke, digitalne in vodstvene spretnosti izbranim in motiviranim iskalcem zaposlitve, da se jim olajša kratkoročno ponovno vključevanje na trg dela in mobilnost. Program določa poseben cilj za iskalce zaposlitve, stare 45 let in več, da bi prispeval k zmanjšanju razširjenega zgodnjega upokojevanja ter izboljšanju znanj in spretnosti. Vsebine, ustvarjene s programom, bodo na voljo večjemu številu iskalcev zaposlitve v daljšem časovnem obdobju.

Naložba 2: „Digital Skills“

V okviru programa „Digital Skills“ imajo lahko vsi zaposleni, ki so bili med januarjem in marcem 2021 vključeni v shemo skrajšanega delovnega časa, dostop do tečajev e-učenja digitalnih znanj in spretnosti. Z boni v vrednosti do 500 EUR lahko izbirajo med osnovnimi in nadaljevalnimi tečaji. Ker se ne zahteva lastna informacijska oprema, program upošteva položaj oseb z nižjimi digitalnimi znanji in spretnostmi.

A.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
1A-1	reforma 1: „Skillsdësch“	mejnik	začetek procesa „Skillsdësch“	uradni začetek procesa „Skillsdësch“ na sestanku tristranskega usklajevalnega odbora				Q3	2020	začetek procesa sodelovalnih okroglih miz („Skillsdësch“) v tristranskem usklajevalnem odboru, da bi se analiziralo povpraševanje po znanjih in spretnostih ter opredelili najbolj obetavni profili delovnih mest
1A-2	reforma 1: „Skillsdësch“	mejnik	začetek poklicnih usposabljanj („Skillsdësch“)	uradni začetek usposabljanj z odpiranjem prijav za zainteresirane udeležence				Q2	2022	uradni začetek poklicnih usposabljanj, oblikovanih v okviru procesa „Skillsdësch“, z omogočitvijo prijave zainteresiranim udeležencem
1A-3	naložba 1: „FutureSkills“	mejnik	sporazum partnerjev o „operativni fazi“	podpis sporazuma				Q1	2021	podpis sporazuma o „operativni fazi“ programa „FutureSkills“ s strani partnerjev programa (ministrstvo za delo, zaposlovanje ter socialno in solidarno gospodarstvo, gospodarska zbornica, zbornica za usposabljanje in zbornica delojemalcev)
1A-4	naložba 1: „FutureSkills“	cilj	udeleženci „FutureSkills“, stari več kot 45 let		število oseb	0	150	Q4	2021	Usposabljanj „FutureSkills“ se je udeležilo 150 iskalcev zaposlitve, starih več kot 45 let (30 % od skupno 500 udeležencev).
1A-5	naložba 1: „FutureSkills“	cilj	udeleženci programa „FutureSkills“		število oseb	150	440	Q4	2021	Usposabljanj „FutureSkills“ se je udeležilo skupno 440 iskalcev zaposlitve.
1A-6	naložba 2: „Digital Skills“	mejnik	dostop do usposabljanj v okviru programa „Digital Skills“	dostop do usposabljanj na področju digitalnih znanj in spretnosti prek platforme guichet.lu				Q2	2021	Dostop prek digitalne platforme guichet.lu do usposabljanj na področju digitalnih znanj in spretnosti v okviru programa „Digital Skills“ za 40 000 zaposlenih, ki so bili v obdobju od januarja do marca 2021 vključeni v shemo skrajšanega delovnega časa, postane operativen.
1A-7	naložba 2: „Digital Skills“	mejnik	začetek ukrepa, vabilo potencialnim upravičencem	pošiljanje poimenskih vabil 40 000 potencialnim upravičencem				Q2	2021	40 000 potencialnih upravičencev (zaposlenih, ki so bili v obdobju od januarja do marca 2021 vključeni v shemo skrajšanega delovnega časa) je bilo s poimenskim dopisom povabljenih k udeležbi na nadaljnjem usposabljanju v okviru programa „Digital Skills“.
1A-8	naložba 2: „Digital Skills“	cilj	zaključek usposabljanja		število oseb	0	11 700	Q4	2021	Usposabljanje na področju digitalnih znanj in spretnosti, ki je bilo na voljo na podlagi bona za nadaljnje usposabljanje v okviru programa „Digital Skills“, je skupaj zaključilo 11700 udeležencev.

B. KOMPONENTA 1B: Krepitev odpornosti zdravstvenega sistema

Ta komponenta luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost vključuje dve reformi in dve naložbi za reševanje nekaterih strukturnih težav zdravstvenega sektorja v Luksemburgu: pomanjkanja zdravstvenih delavcev in potrebe po povečanju učinkovitosti zdravstvenega sistema, zlasti z njegovo digitalizacijo. Prva reforma obravnava upravljanje zdravstvenega sistema ter opisuje postopek posvetovanja z deležniki in metodo delovnega programa za obravnavanje več vnaprej opredeljenih izzivov. Cilj druge reforme je na novo opredeliti in razširiti kompetence različnih zdravstvenih delavcev. Naložbi prispevata k digitalizaciji v zdravstvenem sektorju z (i) vzpostavitev digitalnega registra zdravstvenih delavcev za boljše upravljanje in predvidevanje geografske pokritosti z zdravstveno oskrbo in potrebnih zdravstvenih delavcev ter (ii) razvojem rešitev za telemedicino.

Ta komponenta je odziv na priporočilo za posamezno državo iz leta 2020 za izboljšanje odpornosti zdravstvenega sistema, ki vključuje zagotavljanje ustrezne mobilizacije razpoložljivih zdravstvenih delavcev z izboljšanjem upravljanja sistema in e-zdravja.

B.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: „Gesondheetsdësch“

Luksemburg je začel proces posvetovanja („Gesondheetsdësch“) med ministrstvi, upravitelji zdravstvenih zavarovanj, zdravniki in predstavniki zdravstvenih delavcev, da bi posodobili upravljanje zdravstvenega sektorja in se odzvali na več vnaprej opredeljenih izzivov na šestih tematskih delovnih področjih. Reforme in naložbe, predstavljene v luksemburškem načrtu za okrevanje in odpornost – reforma kompetenc zdravstvenih delavcev, vzpostavitev digitalnega registra zdravstvenih delavcev in razvoj rešitev na daljavo – temeljijo na rezultatih tega posvetovanja. Drugi delovni sektorji tega procesa zajemajo tudi zelo pomembna področja, povezana z odpornostjo zdravstvenega sistema (zlasti krepitev osnovnega zdravstvenega varstva, celostno zdravstveno varstvo, spodbujanje zdravja, trajnostno financiranje zdravstvenega varstva), vendar se ne odražajo v zavezah v načrtu, razen objave delovnega programa za izvajanje rezultatov procesa „Gesondheetsdësch“.

Reforma 2: reforma ureditve kompetenc zdravstvenih delavcev

Cilj te reforme je preoblikovati kompetence različnih zdravstvenih delavcev, da bi povečali privlačnost zdravstvenih poklicev, ustvarili pogoje za preusmeritev nalog in se odzvali na pomanjkanje zdravstvenih delavcev glede na vse večje povpraševanje po oskrbi. Oblikovale se bodo tudi nove poklicne kategorije zdravstvenih delavcev (kot so napredne medicinske sestre in medicinske sestre specialistke) ter vmesna raven med medicinskimi sestrami in negovalci.

Prva poklica, na katera se nanaša nova opredelitev kompetenc, so medicinske sestre in negovalci. Zakonodaja, sprejeta v ta namen, bo začela veljati 30. septembra 2025. Enak postopek bo izveden za druge zdravstvene poklice (vključno z medicinskimi sestrami specialistkami, terapevti, babicami, socialnimi delavci in dietetiki), potrebe po katerih bodo treba opredeliti v časovnem načrtu, ki bo objavljen najpozneje do 30. junija 2024. Zakonodaja, sprejeta v ta namen, bo začela veljati do 31. decembra 2025.

Naložba 1: enotni digitalni register zdravstvenih poklicev

Namen te naložbe je vzpostavitev enotnega digitalnega registra za zdravstvene poklice, v katerem bodo zbrani upravni in poklicni podatki, da bo mogoče upravljati podatke o zdravstvenih delavcih v Luksemburgu (število zdravnikov, njihove specializacije, strokovna področja, starostna porazdelitev, ozemeljska porazdelitev itd.), napovedovati potrebne poklice ter znanja in spretnosti (kratkoročne do srednjeročne demografske projekcije po specializacijah in geografskih območjih) ter aktivirati osebje v kriznih razmerah. To orodje bo omogočalo tudi upravljanje poklicnih licenc in izpolnjevalo pravno obveznost posodabljanja poklicnih podatkov. Projekt se bo zaključil do 31. marca 2023.

Naložba 2: telemedicinska rešitev za spremljanje pacientov na daljavo

Ta naložba je usmerjena v razvoj medicinskega spremljanja na daljavo (telemedicina) do 31. marca 2022. Oprla se bo na sistem posvetovanj na daljavo, ki ga je med pandemijo COVID-19 marca 2020 uvedla agencija za e-zdravje („Maela“, ki omogoča spremljanje na daljavo med zdravniki, zobozdravniki ali babicami in pacienti) in bo vključevala naprednejšo rešitev („IdeoPHM“). Novi sistem bo vključen v storitve e-zdravja, ki bodo na voljo na nacionalni platformi e-zdravja. Ministrstvo za zdravje je za digitalno vključevanje oseb z nizkimi digitalnimi znanji in spretnostmi ter starejših vzpostavilo službo za pomoč uporabnikom, ki je dosegljiva prek elektronskega naslova ali telefona. Naložba bo izboljšala dostopnost zdravstvenega varstva in omejila pritisk na zdravstvene delavce, hkrati pa zmanjšala potrebo po fizičnem potovanju v kontekstu pandemije COVID-19.

B.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
1B-1	reforma 1: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – „Gesondheetsdësch“	mejnik	začetna in pripravljalna faza procesa „Gesondheetsdësch“, katerega cilj je obravnavati šest tematskih prednostnih nalog	začetek posvetovalnega postopka				Q3	2020	prvi uvodni sestanek in začetek pripravljalne faze procesa „Gesondheetsdësch“, da bi obravnavali šest tematskih prednostnih nalog (1. boljše dopolnjevanje med bolnišničnim in ambulantnim sektorjem; 2. izboljšanje odnosov med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev; 3. demografija medicinskega osebja in osebja za nego: vzvodi za preprečevanje pomanjkanja; 4. zdravstvena preventiva; 5. uporaba novih tehnologij na področju zdravstvenega varstva; 6. financiranje zdravstvenega sistema: finančna vzdržnost sistema)
1B-2	reforma 1: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – „Gesondheetsdësch“	mejnik	delovni program	objava delovnega programa				Q4	2021	objava delovnega programa za usmerjanje izvajanja programa „Gesondheetsdësch“ za vzpostavitev strukturnega okvira za politične razprave o zdravstvenem sistemu Ta delovni program bo pripravilo šest delovnih skupin „Gesondheetsdësch“: delovna skupina 1: boljše dopolnjevanje med bolnišničnim in ambulantnim sektorjem delovna skupina 2: izboljšanje odnosov med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev delovna skupina 3: demografija medicinskega osebja in osebja za nego: vzvodi za preprečevanje pomanjkanja delovna skupina 4: zdravstvena preventiva: sprememba paradigme delovna skupina 5: uporaba novih tehnologij na področju zdravstvenega varstva delovna skupina 6: financiranje zdravstvenega sistema: finančna vzdržnost sistema
1B-3	reforma 2: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – reforma kompetenc zdravstvenih delavcev	mejnik	objava časovnega načrta za izvajanje reforme kompetenc zdravstvenih delavcev	objava časovnega načrta za izvajanje reforme				Q1	2022	objava načrta za izvajanje reforme kompetenc zdravstvenih delavcev, da se na splošno na novo opredelijo kompetence, naloge in odgovornosti med zdravniki, medicinskimi sestrami, negovalci in drugimi zdravstvenimi poklici s seznama iz člena 1 zakona iz leta 1992
1B-4	reforma 2: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – reforma kompetenc zdravstvenih delavcev	mejnik	kompetence, naloge in odgovornosti medicinskih sester in negovalcev	začetek veljavnosti zakona				Q3	2025	začetek veljavnosti zakona o preoblikovanju kompetenc, nalog in odgovornosti medicinskih sester in negovalcev
1B-5	reforma 2: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – reforma kompetenc zdravstvenih delavcev	mejnik	kompetence in naloge drugih zdravstvenih poklicev (vključno z medicinskimi sestrami specialistkami, terapevti, babicami, socialnimi delavci in dietetiki)	začetek veljavnosti zakona				Q4	2025	začetek veljavnosti zakona o preoblikovanju kompetenc, nalog in odgovornosti drugih zdravstvenih poklicev (vključno z medicinskimi sestrami specialistkami, terapevti, babicami, socialnimi delavci in dietetiki)
1B-6	naložba 1: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – enotni digitalni register zdravstvenih poklicev	cilj	dajanje na voljo novega digitalnega registra		število oseb	0	5000	Q4	2022	Enotni digitalni register zdravstvenih poklicev, ki zbira ustrezne upravne in poklicne informacije, ki omogočajo boljše upravljanje zdravstvenih delavcev, deluje in ima 5 000 registriranih strokovnjakov.
1B-7	naložba 2: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – telemedicinska rešitev za zdravstveno spremljanje pacientov na daljavo	mejnik	„Maela“	Rešitev za spremljanje na daljavo „Maela“, ki omogoča zdravstveno spremljanje na daljavo med zdravstvenimi delavci (vključno z zdravniki in medicinskimi sestrami) in pacienti, deluje.				Q1	2021	Rešitev za spremljanje na daljavo „Maela“, ki omogoča zdravstveno spremljanje na daljavo med zdravstvenimi delavci (vključno z zdravniki in medicinskimi sestrami) in pacienti, se uporablja s 3000 protokoli spremljanja na daljavo, ki se izvajajo med 23. marcem 2020 in 7. februarjem 2021.
1B-8	naložba 2: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – telemedicinska rešitev za zdravstveno spremljanje pacientov na daljavo	mejnik	integrirana rešitev	„Maela“ se nadomesti z rešitvijo za spremljanje na daljavo „IdeoPHM“.				Q1	2022	„Maela“ se nadomesti z rešitvijo za spremljanje na daljavo „IdeoPHM“, ki omogoča zdravstveno spremljanje na daljavo med zdravstvenimi delavci (vključno z zdravniki in medicinskimi sestrami) in pacienti. Rešitev je operativna in se uporablja prek nacionalne platforme za e-zdravje.

C. KOMPONENTA 1C: Povečanje ponudbe cenovno dostopnih in trajnostnih javnih stanovanj

Cilj te komponente luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost je gradnja stanovanj ter povečanje ponudbe cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj v Luksemburgu.

Reforma stanovanjskega pakta 2.0 kot del te komponente vzpostavlja nov referenčni okvir za vladno podporo občinam pri oblikovanju novih stanovanjskih projektov, in sicer z gradnjo novih stavb ali prenovo obstoječih. Ta komponenta vključuje tudi naložbeni ukrep, ki se osredotoča na podporo proizvodnji energije iz obnovljivih virov v okviru projekta „Neischmelz“ v občini Dudelange (širši projekt, ki vključuje sanacijo nekdanjega industrijskega območja za vzpostavitev novega mestnega območja, s čimer se bo povečala ponudba cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj).

Ta komponenta prek ukrepa stanovanjskega pakta 2.0 prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo, naslovljenega na Luksemburg, da „[e]konomsko politiko v zvezi z naložbami [...] osredotoči na [...] povečanje ponudbe stanovanj, tudi s povečanjem spodbud in odpravo ovir za gradnjo“ (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019). S projektom „Neischmelz“ in z vidiki, povezanimi s prenovo stavb v stanovanjskem paktu 2.0, ta komponenta prispeva tudi k zelenemu prehodu in obravnavi priporočila za posamezno državo št. 3 iz leta 2020, da se „osredotoči[jo] naložbe na zeleni [...] prehod, zlasti na trajnostn[e] [...] stavbe ter čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije, in na ta način prispeva k postopnemu razogljičenju gospodarstva“.

C.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: stanovanjski pakt 2.0

V Luksemburgu visoka stopnja koncentracije zasebnih nepremičnin in skromne spodbude za sprostitev zemljišč za razvoj omejujejo zmožnost javnih organov, da se spopadejo s kronično premajhno ponudbo stanovanj, ki zaradi močne rasti prebivalstva še naprej zvišuje cene. Medtem se zadolženost gospodinjstev še naprej povečuje in je v letu 2018 znašala 170 % BND (večina tega je hipotekarni dolg in je neenakomerno porazdeljena, zaradi česar so revnejša gospodinjstva razmeroma bolj ranljiva).

V tem kontekstu bo s to reformo vzpostavljen stanovanjski pakt 2.0 kot referenčni okvir za spodbujanje občin k mobilizaciji zemljišč za gradnjo in stanovanj za prenovo, da bi se povečalo število socialnih stanovanj zaradi pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj; ter spodbujanje gradnje šol in vrtcev, da bi se spopadli z rastočim prebivalstvom. Ta shema temelji na izkušnjah, pridobljenih v stanovanjskem paktu 1.0, ki velja od leta 2008.

V skladu s stanovanjskim paktom 2.0 bo lahko vsaka občina z državo podpisala „začetno konvencijo“, ki bo občini omogočala, da ji pomaga „svetovalec za stanovanja“. V tem primeru bo občina vzpostavila in sprejela svojo občinsko strategijo za stanovanjski razvoj („Programme d’action local logement“ ali PAL). Občine bodo nato z državo podpisale „izvedbeno konvencijo“, ki bo vključevala obveznost občine, da izvede razvojne projekte, opisane v PAL, s finančno podporo države na podlagi cenovno dostopnih stanovanjskih enot, danih na najemniški trg v preteklem letu.

Stanovanjski pakt 2.0 bo upošteval razvojne prednostne naloge iz sektorskih načrtov in novega nacionalnega krovnega programa prostorskega načrtovanja (PDAT) ter, kolikor to omogoča število občin podpisnic, prispeval k skladnemu razvoju rabe zemljišč na nacionalni ravni, da bi trajnostno povečali ponudbo stanovanj. Cilj reforme je dati na trg vsaj 1200 stanovanjskih enot do leta 2025.

Čeprav je večina občin podpisala konvencijo v okviru stanovanjskega pakta 1.0, to ni povzročilo občutnega povečanja ponudbe socialnih stanovanj. Stanovanjski pakt 2.0 v primerjavi s predhodnim paktom določa, da se finančna sredstva, ki so na voljo za državne prenose občinam, izračunajo na podlagi števila cenovno dostopnih stanovanjskih enot na njihovem ozemlju, danih na najemniški trg v prejšnjem letu (z gradnjo ali nakupom in obnovo), in ne več na podlagi rasti prebivalstva. Poleg tega se finančni prispevki, dodeljeni občinam, plačajo na podlagi izvajanja projektov, odobrenih v okviru stanovanjskega pakta 2.0 in namenjenih doseganju njegovih ciljev. Tesnejše sodelovanje med državo in občinami je ključni cilj reforme za okrepitev zmogljivosti javnega sektorja za smiselno povečanje števila javnih stanovanj ter razširitev cenovno dostopnih in trajnostnih najemniških stanovanj. V tem smislu osnutek stanovanjskega pakta 2.0 določa, da se od 10 % do 30 % vsakega razvojnega projekta nameni cenovno dostopnim stanovanjem na najemniškem trgu. Reforma ponuja priložnost za smiseln odziv na trend inflacije cen stanovanjskih nepremičnin, ki velja tudi za eno glavnih ovir za naložbe in rast.

Naložba: projekt „Neischmelz“ v Dudelangeu – energija iz obnovljivih virov

Ta ukrep vključuje podporo podprojektom daljnosežnega projekta za preoblikovanje nekdanjega industrijskega območja „Neischmelz“ v občini Dudelange za razvoj novega mestnega območja in bo s tem prispeval k reševanju pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj v Luksemburgu. Več kot polovica stanovanj, ustvarjenih v okviru tega programa, je namenjena cenovno dostopnemu najemu. Pričakuje se, da bo celoten program zaključen do leta 2035.

V tem kontekstu se električna energija proizvajala s fotonapetostnimi paneli, nameščenimi na veliki strešni površini na saniranih starih konstrukcijah. Toplota se bo proizvajala z inovativnim sistemom za globoko geotermalno energijo ali s sklopom sončnih toplotnih panelov, odvisno od izvedljivosti geotermalnega sistema, ki se bo potrdila po nadaljnjih preiskavah.

Dela v energetskem sistemu niso odvisna od napredka operacij za sanacijo onesnaženih zemljišč na tem območju. Kar zadeva proizvodnjo toplote z geotermalno energijo, se bo do 31. decembra 2022 sklenila pogodba o gradbenih delih za začetek novega poskusnega vrtanja, da se potrdijo obetavni rezultati prvega poskusnega vrtanja, izvedenega leta 2018, končna odločitev pa bo sprejeta do 30. septembra 2023, da se potrdi razvoj geotermalnega energetskega sistema ali da se uporabi sončno termoelektrarno. V obeh primerih se bo delo na toplotnih omrežjih začelo do 30. septembra 2024. Če se potrdi izvedljivost, bosta do 31. decembra 2025 zaključeni dve dokončni vrtini za geotermalni energetski sistem; v nasprotnem primeru bo začela delovati sončna termoelektrarna. Kar zadeva proizvodnjo električne energije, bo do 31. decembra 2025 dokončanih vsaj 8000 m² fotonapetostnih sončnih panelov.

C.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

1C-1

reforma: stanovanjski pakt 2.0

mejnik

začetek veljavnosti stanovanjskega pakta 2.0

začetek veljavnosti

–

2021

začetek veljavnosti zakona o stanovanjskem paktu 2.0 za povečanje ponudbe cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj na občinski ravni
Cilj stanovanjskega pakta je pripraviti izvedbene konvencije z občinami, ki bodo omogočile izvajanje „lokalnega stanovanjskega akcijskega programa“.

1C-2

reforma: stanovanjski pakt 2.0

cilj

odstotek občin, ki so podpisale začetno konvencijo

–

odstotek

2023

podpis začetne konvencije s 70 % občin v Luksemburgu

1C-3

reforma: stanovanjski pakt 2.0

cilj

odstotek občin, ki so podpisale izvedbeno konvencijo

–

odstotek

2022

podpis izvedbene konvencije z najmanj 50 % občin v Luksemburgu
Ta konvencija med drugim določa načine za izplačilo finančne podpore, do katere je občina upravičena.

1C-4

naložba 1: projekt „Neischmelz“

mejnik

začetek novega poskusnega vrtanja

oddaja naročila gradenj

–

2022

oddaja naročila gradenj na podlagi javnega razpisa za novo poskusno vrtanje, da se potrdi izvedljivost geotermalnega energetskega sistema na tem območju

1C-5

naložba 1: projekt „Neischmelz“

mejnik

odločitev o izbrani tehnologiji za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov

naročilnica

–

2023

naročilnica, ki jo Fonds de Logement podpiše za vodjo projekta in v kateri se zahteva začetek nove faze projekta, pri čemer se sklicuje na odločitev o izbiri tehnologije za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov (geotermalna energija/sončna toplotna energija) na podlagi rezultatov novega poskusnega vrtanja iz mejnika 1C-4 zgoraj

1C-6

naložba 1: projekt „Neischmelz“

mejnik

zagon toplotnega omrežja in toplarne

naročilnica

–

2024

naročilnica, ki jo podpiše Fonds de Logement za izvajalca

za zagon toplotnega omrežja in toplarne

1C-7

naložba 1: projekt „Neischmelz“

cilj

proizvodnja električne energije za novo mestno območje

–

m²

8000

2025

skupno 8 000 m² fotonapetostnih panelov, nameščenih in delujočih

1C-8

naložba 1: projekt „Neischmelz“

mejnik

proizvodnja toplote za novo mestno območje

prevzem del

–

2025

po naročilnici, navedeni v mejniku 1C-6 zgoraj, prevzem del za skupno inštalirano proizvodno zmogljivost ogrevanja za 1000 stanovanj

D. KOMPONENTA 2A: Razogljičenje prometa

Cilj te komponente luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k razogljičenju sektorja cestnega prometa (ki je leta 2018 predstavljal 50 % emisij Luksemburga, kar je več kot dvakrat več od povprečja EU, tj. 21 % 1 , delno zaradi tranzitnega prometa), zlasti s spodbujanjem večje elektrifikacije mobilnosti.

Komponenta vključuje reformo za spodbujanje nakupa brezemisijskih ali nizkoemisijskih vozil od javnih in drugih naročnikov ter naložbo v nadaljnjo vzpostavitev omrežja polnilnih postaj za električna vozila po vsej državi.

Ta komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo, naslovljenega na Luksemburg (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019 in priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020), da se „osredotoči[jo] naložbe na zeleni [...] prehod, zlasti na trajnostni promet“.

D.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: elektrifikacija voznega parka javnih naročnikov in javnega prevoza

Direktiva o čistih vozilih 2 določa, da morajo države članice zagotoviti, da javni in drugi naročniki pri javnem naročanju lahkih in težkih vozil v petih letih izpolnjujejo minimalne nacionalne cilje javnega naročanja za čista vozila (vsaj 38,5 % lahkih vozil, 45 % čistih avtobusov in 10 % težkih vozil v obdobju 2021–2025).

Ta reforma presega to obveznost in ne zahteva le, da je treba minimalne cilje doseči kot nacionalno povprečje za vsa naročena vozila, temveč jih mora doseči tudi vsak javni ali drug naročnik posebej.

Poleg tega je luksemburška država kot naročnik določila višje notranje cilje in načrtuje popolno elektrifikacijo voznega parka avtobusov, ki jih upravlja javni prevoznik RGTR, do leta 2030.

Naložba: program podpore za polnilne postaje

Namen te naložbe je spodbuditi vzpostavitev gostega in dostopnega omrežja polnilnih postaj za električna vozila po vsem Luksemburgu, in sicer z vzpostavitvijo nove sheme za finančno podporo pobudam podjetij za razvoj novih polnilnih postaj. Namen te sheme je dopolniti obstoječi sistem za podporo polnilnim postajam, ki je vzpostavljen od julija 2020 in je usmerjen v pobude posameznikov. Nova shema bo podprla javno dostopne polnilne postaje in postaje, ki niso javno dostopne (infrastruktura za polnjenje voznih parkov električnih vozil in polnjenje električnih vozil zaposlenih na delovnem mestu).

Luksemburg bo na podlagi predhodne študije sprejel zakon za vzpostavitev sheme do 31. marca 2022. Projektne vloge se bodo predvidoma obravnavale od prvega četrtletja leta 2022, shema pa se bo izvajala do leta 2025.

D.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
2A-1	reforma: elektrifikacija voznega parka javnih naročnikov in javnega prevoza	mejnik	uredba Velikega vojvodstva o javnih naročilih čistih vozil	začetek veljavnosti	–	–	–	Q3	2021	začetek veljavnosti uredbe Velikega vojvodstva, ki določa minimalne deleže čistih vozil (lahka vozila, avtobusi, težka vozila) med vozili, naročene na podlagi javnih naročil, ki jih mora doseči vsak javni ali drug naročnik v obdobju 2021–2025
2A-2	naložba: program podpore za polnilne postaje	mejnik	zakon o programu podpore za polnilne postaje	začetek veljavnosti	–	–	–	Q1	2022	začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi programa podpore za infrastrukturo za polnjenje električnih vozil Program podpore bo na voljo podjetjem ter podpira javno dostopna in druga polnilna mesta.
2A-3	naložba: program podpore za polnilne postaje	cilj	število operativnih polnilnih postaj	–	metrika ponudbe	0	1300	Q4	2023	število polnilnih postaj (izraženo v metriki ponudbe), podprtih s programom podpore, ki postanejo operativne Metrika ponudbe se izračuna v skladu z metodologijo, opredeljeno v poročilu Transport & Environment (2020) z naslovom „Recharge EU: how many charge points shall Europe and its Member States need in the 2020s“ (Polnimo baterije EU: koliko polnilnih postaj potrebujejo Evropa in njene države članice v dvajsetih letih 20. stoletja), vendar se enaki ponderji uporabljajo tudi za nejavne polnilne postaje kot za poljavne polnilne postaje.
2A-4	naložba: program podpore za polnilne postaje	cilj	število operativnih polnilnih postaj	–	metrika ponudbe	1300	2600	Q2	2025	število polnilnih postaj (izraženo v metriki ponudbe), podprtih s programom podpore, ki postanejo operativne Metrika ponudbe se izračuna v skladu z metodologijo, opredeljeno v poročilu Transport & Environment (2020) z naslovom „Recharge EU: how many charge points shall Europe and its Member States need in the 2020s“ (Polnimo baterije EU: koliko polnilnih postaj potrebujejo Evropa in njene države članice v dvajsetih letih 20. stoletja), vendar se enaki ponderji uporabljajo tudi za nejavne polnilne postaje kot za poljavne polnilne postaje.

E. KOMPONENTA 2B: Varstvo okolja in biotske raznovrstnosti

Cilj te komponente luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati biotsko raznovrstnost ter varstvo in ohranjanje ekosistemov v Luksemburgu kot način za krepitev odpornosti, zlasti ob upoštevanju povezav med zdravjem ljudi in zdravjem ekosistemov. Cilji vključujejo obnovo habitatov, povečanje ekološke kontinuitete ter odpornost in obnovo ekosistemov, pa tudi trajnostno ozaveščanje in izmenjavo znanja.

Komponenta je sestavljena iz enega ukrepa, ki zajema nekatere elemente reforme in nekatere elemente naložb, za podporo prizadevanjem občin pri ukrepih za ohranjanje naravnega okolja in biotske raznovrstnosti. V okviru ukrepa je predlagan akcijski načrt, s katerim se občine pripravijo na reševanje izzivov upadanja biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov.

Čeprav se v priporočilih za posamezne države, naslovljenih na Luksemburg, naravno okolje in biotska raznovrstnost ne obravnavata kot poseben izziv za državo, ta komponenta na splošno prispeva k priporočilu za posamezno državo št. 3 iz leta 2020, da se „osredotoči[jo] naložbe na zeleni [...] prehod“.

E.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma in naložba: „Naturpakt“

Predlagani ukrep je namenjen vzpostavitvi nacionalnega referenčnega okvira in programa podpore za spodbujanje občin, da se vse bolj vključijo v ukrepe za varstvo naravnega okolja in biotske raznovrstnosti. V ta namen ukrep vključuje vzpostavitev tako imenovanega „Naturpakta“, ki zagotavlja pravni, finančni, tehnični in posvetovalni referenčni okvir za občine. „Naturpakt“ se močno zgleduje po podnebnem paktu, ki se v Luksemburgu že uporablja za spodbujanje ukrepov občin za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

„Naturpakt“ omogoča državi, da finančno podpre prizadevanja občin. Občine, ki želijo sodelovati, bodo morale najprej podpisati pogodbo „Naturpakt“ z državo, s katero se zavežejo, da bodo izvajale ukrepe na svojem ozemlju za obdobje do leta 2030. Možne kategorije ukrepov in možni ukrepi sami bodo navedeni v „katalogu“, ki ga objavi država – izhajali bodo iz nacionalnih strategij za varstvo in ohranjanje naravnega okolja, vključno z varstvom narave, upravljanjem hidrografskih območij in prilagajanjem podnebnim spremembam. Prvi mejnik je objava kataloga ob upoštevanju „načela, da se ne škoduje bistveno“. Občinam, ki podpišejo pogodbo „Naturpakt“, bo pomagal svetovalec, ki se financira v okviru sheme „Naturpakt“, in bodo prejemale letno subvencijo za udeležbo. Poleg tega bo država krila dodatne stroške v zvezi z izvajanjem „Naturpakta“, kot so stroški tehnične pomoči in revizij.

V prvem letu po podpisu pogodbe „Naturpakt“ in nato vsaj vsaka tri leta bo opravljena revizija občin, da se ugotovi njihova raven uspešnosti glede na ukrepe, navedene v katalogu. Občine, ki bodo dosegle raven uspešnosti nad določenim pragom (40 % vseh ukrepov, navedenih v katalogu), bodo prejele certifikat (imenovano „Naturpakt Gemeng“), skupaj s finančnimi subvencijami, izračunanimi ob upoštevanju uspešnosti (ki jo je treba povečati po pridobitvi certifikata), območja občine in leta certifikacije.

Pričakuje se, da bo mehanizem za okrevanje in odpornost podprl uvedbo tega ukrepa s podporo prvim 30 občinam, ki podpišejo pogodbo „Naturpakt“, in prvim 15 občinam, ki prejmejo certifikat, v obdobju izvajanja 2021–2025.

E.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje			Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
2B-1	reforma in naložba: „Naturpakt“	mejnik	dokončanje kataloga ukrepov	objava	–	–	–	Q3		2021	objava sprejetega kataloga ukrepov v zvezi s politikami na področju naravnega okolja in biotske raznovrstnosti v okviru „Naturpakta“, kar je v skladu z „načelom, da se ne škoduje bistveno“
2B-2	reforma in naložba: „Naturpakt“	mejnik	zakon „Naturpakt“	začetek veljavnosti	–	–	–	Q4		2021	začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi „Naturpakta“, ki občinam omogoča, da z državo podpišejo pogodbo „Naturpakt“, s katero se zavežejo k izvajanju ukrepov za varstvo naravnega okolja in biotske raznovrstnosti na svojem ozemlju za obdobje do leta 2030 ter prejmejo certifikat in s tem povezane finančne subvencije, ko bodo dosegle zadostno raven uspešnosti glede na katalog ukrepov, povezanih s politikami na področju naravnega okolja in biotske raznovrstnosti
2B-3	reforma in naložba: „Naturpakt“	mejnik	prva končana revizija uspešnosti	objava revizijskih poročil	–	–	–	Q1		2023	objava revizijskega poročila prve faze o uspešnosti občin v zvezi z izvedenimi ukrepi, kot so določeni v katalogu ukrepov „Naturpakt“, za vsako občino, ki je podpisala pogodbo „Naturpakt“ pred koncem prvega četrtletja 2022
2B-4	reforma in naložba: „Naturpakt“	cilj	podpis pogodb „Naturpakt“ s 30 občinami	–	število	0	30	Q1		2024	Skupaj 30 občin je z državo podpisalo pogodbo „Naturpakt“.
2B-5	reforma in naložba: „Naturpakt“	cilj	certifikacija ƒ„Naturpakt“ za 15 občin	–	število	0	15	Q1		2025	Skupaj 15 občin je certificiranih v okviru programa „Naturpakt“ na podlagi pozitivne revizijske ocene, da je vsaka občina dosegla 40 % najvišje dosegljive ocene uspešnosti na podlagi kataloga ukrepov „Naturpakt“.

F. KOMPONENTA 3A: Spodbujanje na podatkih temelječega gospodarstva

Varnost osebnih podatkov je velik izziv za družbo, saj se gospodarski in socialni akterji vse bolj zanašajo na digitalne komunikacije. Komponenta luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost „Spodbujanje na podatkih temelječega gospodarstva“ je namenjena reševanju tega izziva. Njen cilj je razviti izjemno varno komunikacijsko infrastrukturo, ki temelji na kvantni tehnologiji, da se poveča varnost komunikacije občutljivih podatkov. Cilj te komponente je tudi oblikovanje novega tehnološkega ekosistema v Luksemburgu, namenjenega ustvarjanju delovnih mest in privabljanju znanstvenih strokovnjakov s tega področja.

V tem kontekstu bo imela vzpostavljena infrastruktura za kvantne komunikacije (QCI) prizemni del, ki lahko poveže dve točki z razdaljo največ 100 km, in satelitski del, ki lahko poveže dve točki, če sta med seboj oddaljeni več kot 100 km.

Ta komponenta naj bi prispevala k obravnavi priporočil za posamezno državo, ki jih je Luksemburg prejel v letih 2019 in 2020 in v katerih je priporočeno usmerjanje gospodarske politike v zvezi z naložbami za spodbujanje digitalizacije in inovacij. Ta komponenta prispeva tudi k digitalnemu prehodu.

F.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: spodbujanje oblikovanja novega tehnološkega ekosistema v Luksemburgu

Razvoj in uporaba tehnologije za kvantne komunikacije sta še vedno v eksperimentalni fazi. Cilj predlagane reforme je spodbuditi razvoj novega luksemburškega ekosistema v zvezi s to novo tehnologijo ter pritegniti zasebna podjetja in raziskovalce. Ta ukrep podpira inovacije v kvantnih komunikacijah z namenom reformiranja obstoječih komunikacijskih tehnologij in vključitve nacionalne infrastrukture v projekt EuroQCI. Na podlagi izkušenj s to tehnologijo bo Luksemburg pripravljen za usposabljanje in privabljanje visokokvalificiranih ljudi ter spodbujanje inovativnih podjetij na tem področju.

Poleg tega infrastruktura za kvantne komunikacijske (QCI) omogoča varno izmenjavo informacij, tako da tretji osebi prepreči prestrezanje sporočila, ne da bi bila opažena. To spodbuja najvišjo raven varstva podatkov in zasebnosti.

Naložba 1: razvoj in uvedba preskusne infrastrukture in rešitev za izjemno varno povezljivost

Ta naložba vključuje razvoj in uporabo potrebne raziskovalne infrastrukture za pridobivanje znanja in izkušenj na področju kvantne komunikacije. V ta namen bo v sodelovanju z raziskovalnim inštitutom SnT ustanovljen laboratorij LuxQCI. Ustanovitev tega laboratorija bo znanstveni skupnosti in konzorcijskim partnerjem zagotovila potrebno strokovno znanje za razvoj in upravljanje infrastrukture za kvantne komunikacije. Za pridobitev izkušenj v zvezi s tehnologijo bosta izvedeni dve predstavitvi delovanja. Prva predstavitev prek prizemnega omrežja naj bi bila opravljena do 31. marca 2023, prva predstavitev prek satelita pa naj bi bila opravljena do 30. septembra 2024.

F.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
3A-1	reforma 1: spodbujanje vzpostavitve novega ekosistema v Luksemburgu	mejnik	prizemni in vesoljski segment	vzpostavitev povezave				Q1	2023	uspešna povezava vesoljskega in prizemnega segmenta infrastrukture za kvantne komunikacije z integracijo prizemnega in vesoljskega sistema upravljanja ključev (KMS) s simulacijo distribucije kvantnih ključev v vesolju (QKD), kar bo vključeno v zapisnik usmerjevalnega odbora in poročilo konzorcija
3A-2	reforma 1: spodbujanje vzpostavitve novega ekosistema v Luksemburgu	cilj	kvantno razdeljevanje ključa		število	0	2	Q2	2022	uspešna povezava 2 lokacij v okviru laboratorija LuxQCI v prizemnem omrežju
3A-3	naložba 1: razvoj in uvedba preskusne infrastrukture in rešitev za izjemno varno povezljivost	mejnik	laboratorij LuxQCI	začetek delovanja laboratorija LuxQCI				Q3	2021	začetek delovanja laboratorija LuxQCI za pridobivanje strokovnega znanja, potrebnega za razvoj in upravljanje infrastrukture za kvantne komunikacije
3A-4	naložba 1: razvoj in uvedba preskusne infrastrukture in rešitev za izjemno varno povezljivost	mejnik	čezmejna povezava	vzpostavitev povezave				Q1	2023	čezmejna povezava, vzpostavljena za predstavitev delovanja prizemnega sistema za kvantno razdeljevanje ključa, formalizirana s sporazumom med zadevno tretjo državo in Luksemburgom
3A-5	naložba 1: razvoj in uvedba preskusne infrastrukture in rešitev za izjemno varno povezljivost	mejnik	čezmejna povezava za predstavitev delovanja s satelitom	vzpostavitev povezave				Q3	2024	čezmejna predstavitev delovanja sistema za kvantno razdeljevanje prek satelitske povezave, formalizirana v sporazumu med zadevno tretjo državo in Luksemburgom

G. KOMPONENTA 3B: Posodabljanje javne uprave

Pandemija COVID-19 in zajezitveni ukrepi so pokazali, da je nujno treba nadalje razviti ustrezne interoperabilne digitalne rešitve za javne storitve in uprave. Ta komponenta je namenjena reševanju tega izziva s povečanjem uspešnosti in učinkovitosti javnih uprav in njihovih storitev z digitalizacijo, ob upoštevanju trenutnih izzivov, potreb in pričakovanj državljanov in vladnih uradnikov.

Ta komponenta luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena odzivu na priporočila za posamezno državo, naslovljena na Luksemburg v letih 2019 in 2020, v katerih je bilo priporočeno spodbujanje inovacij in digitalizacije, zlasti v poslovnem sektorju, ter usmerjanje gospodarske politike v zvezi z naložbami za spodbujanje digitalizacije in inovacij. Ta komponenta prispeva tudi k digitalnemu prehodu.

G.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1: elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev

Cilj naložbe 1 je vzpostaviti osrednjo platformo s potrebnimi funkcijami za upravljanje dokumentov v javnih upravah ter izmenjavo dokumentov med upravami ter državljani in podjetji. Platforma bo zagotavljala tudi odložišče za elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev. V ta namen bo vladni center za informacijske tehnologije (CTIE) vzpostavil prvo osnovno platformo z imenom „GED Factory“. Vse javne uprave, ki so pripravljene sodelovati v projektu, bodo prejele tehnično podporo CTIE, da se opredelijo njihove specifične potrebe.

Naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 1/3 – virtualni termini

Glavni cilj te naložbe je omogočiti javnim upravam, da ponudijo virtualne termine in vzpostavijo dostop do različnih funkcij s termini prek videokonference. To bo državljanom in podjetjem prihranilo čas z izogibanjem potovanju ter olajšalo upravne postopke za osebe z omejeno mobilnostjo. Luksemburški organi bodo vzpostavili potrebno infrastrukturo za upravne postopke prek videokonference.

Naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 2/3 – različni postopki med državljani in vlado (C2G) ter med podjetji in državo (B2G)

Cilj naložbe 2 je uvedba 12 novih spletnih storitev – usklajenih s prednostnimi nalogami uredbe o enotnem digitalnem portalu – za razširitev digitalne ponudbe za državljane in podjetja ter poenostavitev različnih upravnih postopkov. V zvezi z davčnimi olajšavami zaposlenih bo na primer uveden pristop B2G, da bodo imeli državljani dostop do teh informacij prek MyGuichet. Druga storitev, ki se bo vzpostavila, je uvedba pristopa C2G za lažjo uporabo dovoljenj za lov prek MyGuichet.

Naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 3/3 – mobilna aplikacija MyGuichet.lu

Cilj te naložbe je prenesti funkcije, ki jih ponuja MyGuichet.lu, na mobilno aplikacijo. Ta mobilna aplikacija bo na voljo širši javnosti, njen cilj pa bo izboljšati učinkovitost postopkov za državljane in podjetja. Aplikacija bo zagotavljala dostop do namiznih funkcij, kot so postopki z javno upravo, z osebnega mobilnega telefona. Druga funkcija, ki jo bo ta aplikacija zagotavljala, je možnost skeniranja dokumentov. Tako bo pametni telefon lahko nadomestil optični bralnik.

Naložba 3: „eADEM“

Trg dela v Luksemburgu doživlja velike spremembe. Zato se mora Agencija za razvoj zaposlovanja (ADEM) v Luksemburgu prilagoditi, da bi se lahko učinkovito odzvala na nove vzorce preoblikovanja delovnih mest. Cilj te naložbe je digitalizirati Agencijo z nadgradnjo njenih virov IT, kar bo povečalo njeno učinkovitost pri poslovanju s strankami in upravičenci. V ta namen bodo zaposlili zunanjega svetovalca, ki bo opredelil potrebe Agencije in potrebne funkcije, kar je potrebno za razvoj orodja IT „eADEM“.

To novo orodje bo prineslo različne rezultate:

·olajšalo in pospešilo bo delo osebja ADEM s povečanjem produktivnosti glede na višjo brezposelnost zaradi pandemije COVID-19;

·izboljšalo bo tudi učinkovitost ADEM pri odpiranju prilagojenih računov, pripravi, izvajanju in nadzoru finančne pomoči za upravičence z digitalizacijo postopka. Informacijski sistem bo prav tako digitaliziral mehanizme za hitrejše povezovanje iskalcev zaposlitve in podjetij.

Projekt „eADEM“ bo prispeval k preglednejšemu, učinkovitejšemu in odpornejšemu trgu dela.

Naložba 4: nacionalna platforma za upravljanje javnih raziskav

Naložba 4 podpira razvoj nacionalne platforme za upravljanje postopkov javnih raziskav, ki jo bodo sestavljali spletni portal, zaledna pisarna in pomočnik MyGuichet.lu. Cilj te naložbe je centralizirati objavo javnih raziskav, kar bo izboljšalo njihovo dostopnost in vidnost. Prav tako bo naložba poenostavila predložitev prispevka, kar bo povečalo udeležbo državljanov. Cilj naložbe je digitalizacija vseh faz teh procesov, fizične rešitve pa bodo še naprej na voljo.

G.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis vsakega mejnika in cilja
					Enota merjenja	Izhodiščna raven	Ciljna raven	Četrtletje	Leto
3B-1	naložba 1: elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev	mejnik	začetek delovanja osrednje platforme za elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev	začetek delovanja celotne platforme				Q4	2021	Delovati začne osrednja platforma, ki omogoča elektronsko upravljanje in izmenjavo dokumentov med javnimi upravami ter izboljšuje upravljanje dokumentov s strani javnih uprav.
3B-2	naložba 1: elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev	cilj	elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev v okviru vladnih organov		število	0	5	Q4	2024	V petih vladnih subjektih se začne uporabljati nova individualizirana elektronska rešitev za upravljanje dokumentov in vodenje zadev, da bi se izboljšalo njihovo upravljanje dokumentov. Rešitev se individualizira, da se izpolnijo potrebe vsakega subjekta. Za uvedbo teh individualiziranih rešitev poskrbi vladni center za informacijske tehnologije (CTIE).
3B-3	naložba 1: elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev	cilj	posebni moduli		število	0	3	Q4	2024	Na platformi so na voljo trije posebni moduli, ki ustrezajo avtomatizaciji standardnih postopkov.
3B-4	naložba 1: elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev	cilj	začetek delovanja dveh medomrežnih povezav med organi (delovni proces med več uporabniki), da se omogočita potek dela in vodenje zadev med različnimi državnimi subjekti		število	0	2	Q2	2024	Delovati začneta dve medomrežni povezavi med organi (delovni proces med več uporabniki). Cilj je omogočiti delovni proces in vodenje zadev s strani različnih vladnih subjektov, tudi kadar ima vsak od njih poseben način upravljanja dokumentov.
3B-5	naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 1/3: virtualni termini	mejnik	1. faza izmenjav prek videokonference	vzpostavitev potrebne infrastrukture za zagotovitev virtualnih terminov				Q2	2022	Izvede se infrastrukturni projekt, ki omogoča dvema osebama izmenjavo prek videokonference v njunih spletnih brskalnikih. To zadeva virtualne termine med državljani ali podjetji in javno upravo.
3B-6	naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 1/3: virtualni termini	mejnik	2. faza izmenjav prek videokonference	uvedba virtualnih terminov v MyGuichet.lu				Q4	2022	V MyGuichet.lu postane na voljo funkcija za termine prek videokonference (prilagoditev postopka za določitev termina, prilagoditev zaslona s seznamom terminov, razvoj čakalnice, prilagoditev osebnih prostorov za pregled sprejetih terminov).
3B-7	naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 2/3: različni pristopi C2G in B2G	cilj	12 novih storitev		število	0	12	Q4	2022	V MyGuichet.lu se uvede in postane na voljo 12 novih storitev za državljane in podjetja.
3B-8	naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 3/3: mobilna aplikacija MyGuichet.lu	mejnik	uvedba mobilne različice MyGuichet (omejen dostop)	mobilna različica MyGuichet, ki je na voljo omejenemu krogu				Q2	2021	Uvede se mobilna različica MyGuichet, ki deluje in je na voljo omejenemu krogu uporabnikov.
3B-9	naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 3/3: mobilna aplikacija MyGuichet.lu	mejnik	uvedba mobilne različice MyGuichet.lu za širšo javnost	mobilna različica MyGuichet.lu, ki je na voljo širši javnosti				Q3	2021	Uvede se mobilna različica MyGuichet.lu, ki je na voljo širši javnosti.
3B-10	naložba 3: „eADEM“	mejnik	oblikovanje strategije ADEM 2025 za analitično fazo	sprejetje strategije ADEM 2025				Q4	2021	Sprejme se strategija ADEM 2025 in srednjeročni delovni program. Cilj je mobilizirati osebje ADEM (Agence pour le développement de l’emploi) za spopadanje z izzivi operativne in digitalne preobrazbe, ki jih prinaša „eADEM“.
3B-11	naložba 3: „eADEM“	mejnik	uvedba sistema „eADEM“	začetek delovanja sistema „eADEM“				Q4	2024	Prva različica sistema „eADEM“ deluje.
3B-12	naložba 3: „eADEM“	mejnik	vzpostavitev in izvajanje sistemov, povezanih z „eADEM“	začetek delovanja sistemov, povezanih z „eADEM“				Q4	2024	Digitalni pomočniki portala MyGuichet, povezani z „eADEM“, so na voljo javnosti.
3B-13	naložba 4: nacionalna platforma za upravljanje javnih raziskav	mejnik	vzpostavitev nacionalne platforme za upravljanje in objavo javnih raziskav in s tem povezanih dokumentov	vzpostavitev nacionalne platforme				Q1	2021	Nacionalna platforma je na voljo vsem javnim upravam, ki organizirajo javne raziskave s ključnimi funkcijami, vključno z upravljanjem in objavo javnih raziskav in s tem povezanih dokumentov ter možnostjo, da širša javnost predloži spletni prispevek.
3B-14	naložba 4: nacionalna platforma za upravljanje javnih raziskav	cilj	vključevanje v nacionalno platformo		število	0	90	Q4	2023	Skupno 90 občin ima dostop do nacionalne platforme za upravljanje javnih raziskav in jo lahko uporabljajo za organizacijo javnih raziskav.

H. KOMPONENTA 3C: Spodbujanje preglednega in pravičnega gospodarstva

Ta komponenta luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost vsebuje ukrep, povezan s posodobitvijo obdavčitve dohodkov pravnih oseb, in sicer zakon, ki prepoveduje odbitke obresti in licenčnin za namene davka od dohodkov pravnih oseb, plačanih povezanim podjetjem s sedežem v jurisdikcijah s seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.

Kot dopolnilo k temu ukrepu je v tej komponenti navedeno, da bo Luksemburg izvedel oceno učinka navedenega zakona, „da bi prispeval k razpravi o razširitvi ukrepa na tretje jurisdikcije, ki niso na seznamu EU o nekooperativnih davčnih jurisdikcijah“.

Poleg tega komponenta kaže, da bo Luksemburg še naprej konstruktivno sodeloval v trenutnih in prihodnjih razpravah o posodobitvi davčnega sistema EU in mednarodnega davčnega sistema, ki se uporabljata za podjetja, zlasti v okviru vključujočega okvira OECD v kontekstu pobud, napovedanih v nedavnem sporočilu Komisije „Obdavčitev podjetij za 21. stoletje“.

Ta komponenta vsebuje tudi ukrepe za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki naj bi prispevali k priporočilu za posamezno državo, da se zagotovita učinkovit nadzor in izvrševanje okvira za preprečevanje pranja denarja, kar zadeva strokovnjake, ki zagotavljajo storitve za sklade in podjetja ter investicijske storitve.

H.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: posodobitev obdavčitve dohodkov pravnih oseb

To reformo sestavlja zakonodajni ukrep, ki prepoveduje odbitke obresti in licenčnin za namene davka od dohodkov pravnih oseb, plačanih povezanim podjetjem s sedežem v jurisdikcijah s seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. S to reformo se izvaja dogovor, ki ga je Svet EU dosegel decembra 2019.

Reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

Ta reforma je sestavljena iz štirih medsebojno prepletenih podukrepov in ima dva glavna cilja. Prvi je okrepitev okvira za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki se uporablja za strokovnjake, ki zagotavljajo storitve za sklade in podjetja ter investicijske storitve. Drugi cilj je boljše prepoznavanje, ocenjevanje in razumevanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma.

Prvi podukrep je okrepitev nacionalnih določb o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki se uporabljajo za strokovnjake, ki zagotavljajo storitve podjetjem in skladom ter investicijske storitve. Poleg prenosa nekaterih določb pete direktive o preprečevanju pranja denarja 3 zakon z dne 25. marca 2020 krepi in dodatno usklajuje pooblastila nadzornih organov za nadzor in sankcioniranje ter samoregulativnih organov, odgovornih za nadzor ponudnikov storitev za sklade in podjetja ter investicijskih storitev na področju pranja denarja in financiranja terorizma. Z njim povezan odlok Velikega vojvodstva z dne 14. avgusta 2020 pojasnjuje nekatere določbe, ki se uporabljajo za ponudnike storitev za sklade in podjetja.

Drugi podukrep zajema poglobitev opredelitve, ocene in razumevanja tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s tveganji, povezanimi s strokovnjaki, ki zagotavljajo storitve podjetjem in skladom ter naložbene storite. V ta namen je bila nacionalna ocena tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, izvedena leta 2018, posodobljena, da bi se dodatno umerili preventivni in blažilni ukrepi ter sredstva, ki jih država, nadzorni organi in samoregulativni organi namenjajo za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Poleg tega se je začela izvajati vertikalna ocena tveganja financiranja terorizma, da bi se poglobilo razumevanje jurisdikcij, v katerih prihaja do financiranja terorizma, hkrati pa bi se osredotočili na sektorje, za katere se šteje, da so najbolj ranljivi za financiranje terorizma. Nazadnje, sektorska ocena tveganja pravnih oseb in pravnih ureditev, ki se zahteva v skladu z merilom 24.2 priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje, omogoča razvoj novih ukrepov za zmanjšanje morebitnih ugotovljenih preostalih tveganj.

Na podlagi tretjega podukrepa se bo temeljito preoblikoval poslovni register Luksemburga kot organ, ki upravlja register dejanskih lastnikov ter register poklicev in družb, da se razširijo njegova pooblastila za sankcioniranje in nadzor ter izvršilna pooblastila ter olajša uporaba njegovih podatkov za oceno tveganj pranja denarja in financiranja terorizma. Preoblikovanje bo zadevalo postopke, organizacijo in zmogljivosti, vključno z digitalnimi zmogljivostmi poslovnega registra Luksemburga, tako da bo ta glavni vir bistvenih podatkov o pravnih osebah za vse zadevne uporabnike.

Nazadnje, četrti podukrep vključuje študijo o pregledu sedanje pravne ureditve, ki se uporablja za ponudnike storitev za sklade in podjetja, in na podlagi te študije predložitev zakona o konsolidaciji tega okvira, ki bo začel veljati do septembra 2023. Zakon naj bi revidiral sedanji sistem nadzora, izboljšal centralizirano zbiranje podatkov o dejavnostih, ki jih opravljajo ponudniki storitev, in pojasnil veljavne mehanizme sankcij.

H.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki
(za mejnike)

Kvantitativni kazalniki
(za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis vsakega mejnika in cilja

Enota merjenja

Izhodiščna raven

Ciljna raven

Četrtletje

Leto

3C-1

reforma 1: posodobitev obdavčitve dohodkov pravnih oseb

mejnik

zakon z dne 10. februarja 2021 o spremembi spremenjenega zakona z dne 4. decembra 1967 o davku od dohodkov (prej osnutek zakona št. 7547)

začetek veljavnosti zakona

–

–

–

Q1

2021

začetek veljavnosti zakona z dne 10. februarja 2021 o spremembi spremenjenega zakona z dne 4. decembra 1967 o davku od dohodkov (prej osnutek zakona št. 7547), ki za namene davka od dohodkov pravnih oseb uvaja neodbitnost obresti in licenčnin, plačanih povezanim podjetjem s sedežem v nekooperativnih davčnih jurisdikcijah

3C-2

reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

mejnik

zakon z dne 25. marca 2020 o preprečevanju pranja denarja

začetek veljavnosti zakona

Q1

2020

začetek veljavnosti zakona z dne 25. marca 2020 o spremembah spremenjenega zakona z dne 12. novembra 2004 o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma

3C-3

reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

mejnik

odlok Velikega vojvodstva z dne 14. avgusta 2020 o preprečevanju pranja denarja

začetek veljavnosti odloka Velikega vojvodstva

Q3

2020

začetek veljavnosti odloka Velikega vojvodstva z dne 14. avgusta 2020 o spremembi odloka Velikega vojvodstva z dne 1. februarja 2010 o nekaterih določbah spremenjenega zakona z dne 12. novembra 2004 o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma

3C-4

reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

mejnik

vertikalna ocena tveganja na področju financiranja terorizma

objava ocene tveganja

Q2

2021

objava ocene tveganja v zvezi z grožnjami, s katerimi se sooča Luksemburg, da bi bil uporabljen kot posrednik za financiranje terorizma, potem ko odbor za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma sprejme vertikalno oceno tveganja financiranja terorizma

3C-5

reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

mejnik

sektorska ocena tveganja pravnih oseb

objava ocene tveganja

Q4

2021

objava sektorske ocene tveganja pravnih oseb

3C-6

reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

mejnik

posodobitev nacionalne ocene tveganja za leto 2020

objava ocene tveganja

Q4

2020

objava posodobitve nacionalne ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma za leto 2020

3C-7

reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

mejnik

preoblikovanje poslovnega registra Luksemburga

dokončanje projekta preoblikovanja (zakonodaja, operativni model, dodatne zmogljivosti)

Q4

2023

dokončanje projekta preoblikovanja poslovnega registra Luksemburga (priprava prvega osnutka akta, uvedba operativnega modela na podlagi priporočil svetovalca in vzpostavitev dodatnih zmogljivosti)

3C-8

reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

mejnik

zaključek študije o okrepitvi ureditve, ki se uporablja za ponudnike storitev za sklade in podjetja

zaključek študije

Q4

2021

zaključek študije o okrepitvi ureditve, ki se uporablja za ponudnike storitev za sklade in podjetja

3C-9

reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

mejnik

začetek veljavnosti akta o okrepitvi ureditve, ki se uporablja za ponudnike storitev za sklade in podjetja

začetek veljavnosti zakonodajnega akta

Q3

2023

začetek veljavnosti akta o okrepitvi ureditve, ki se uporablja za ponudnike storitev za sklade in podjetja

I. REVIZIJA IN KONTROLA

I.1 Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Sistem za beleženje in shranjevanje vseh ustreznih podatkov v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost – doseganje mejnikov in ciljev, podatkov o končnem prejemniku, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih – bo začel delovati pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo. Pred prvim zahtevkom za plačilo bo Luksemburg predložil tudi namensko revizijsko poročilo, ki potrjuje učinkovitost minimalnih funkcionalnosti sistema.

Poleg tega bo Luksemburg pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo dokončal izvajanje nadaljnjih postopkov za zaščito finančnih interesov EU, kot je opisano v poglavju 4 dela III o izvajanju, ter podpoglavjih x in xi poglavja 6 o reviziji in nadzoru načrta. Izjava o upravljanju in povzetek revizij, ki sta priložena zahtevku za plačilo, morata potrditi stanje izvajanja ter opredeliti morebitne s tem povezane ugotovljene pomanjkljivosti in sprejete ali načrtovane korektivne ukrepe.

I.2 Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Luksemburga znašajo 93 354 077 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

1.Finančni prispevek

1.1.Prvi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1	AC-1: spremljanje in izvajanje načrta	mejnik	sistem za revizijo in nadzor: informacije za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost
2	3C-2: reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma	mejnik	zakon z dne 25. marca 2020 o preprečevanju pranja denarja
3	1A-1: reforma 1: „Skillsdësch“	mejnik	začetek procesa „Skillsdësch“
4	1B-1: reforma 1: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – „Gesondheetsdësch“	mejnik	začetna in pripravljalna faza procesa „Gesondheetsdësch“, katerega cilj je obravnavati šest tematskih prednostnih nalog
5	3C-3: reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma	mejnik	odlok Velikega vojvodstva z dne 14. avgusta 2020 o preprečevanju pranja denarja
6	3C-6: reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma	mejnik	posodobitev nacionalne ocene tveganja za leto 2020
7	1A-3: naložba 1: „FutureSkills“	mejnik	sporazum partnerjev o „operativni fazi“
8	1B-7: naložba 2: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – telemedicinska rešitev za zdravstveno spremljanje pacientov na daljavo	mejnik	„Maela“
9	3B-13: naložba 4: nacionalna platforma za upravljanje javnih raziskav	mejnik	vzpostavitev nacionalne platforme za upravljanje in objavo javnih raziskav in s tem povezanih dokumentov
10	3C-1: reforma 1: posodobitev obdavčitve dohodkov pravnih oseb	mejnik	zakon z dne 10. februarja 2021 o spremembi spremenjenega zakona z dne 4. decembra 1967 o davku od dohodkov (prej osnutek zakona št. 7547)
11	1A-6: naložba 2: „Digital Skills“	mejnik	dostop do usposabljanj v okviru programa „Digital Skills“
12	1A-7: naložba 2: „Digital Skills“	mejnik	začetek ukrepa, vabilo potencialnim upravičencem
13	3B-8: naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 3/3: mobilna aplikacija MyGuichet.lu	mejnik	uvedba mobilne različice MyGuichet (omejen dostop)
14	3C-4: reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma	mejnik	vertikalna ocena tveganja na področju financiranja terorizma
15	1C-1: reforma: stanovanjski pakt 2.0	mejnik	začetek veljavnosti stanovanjskega pakta 2.0
16	2A-1: reforma: elektrifikacija voznega parka javnih naročnikov in javnega prevoza	mejnik	uredba Velikega vojvodstva o javnih naročilih čistih vozil
17	2B-1: reforma in naložba: „Naturpakt“	mejnik	dokončanje kataloga ukrepov
18	3A-3: naložba 1: razvoj in uvedba preskusne infrastrukture in rešitev za izjemno varno povezljivost	mejnik	laboratorij LuxQCI
19	3B-9: naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 3/3: mobilna aplikacija MyGuichet.lu	mejnik	uvedba mobilne različice MyGuichet.lu za širšo javnost
20	1A-4: naložba 1: „FutureSkills“	cilj	udeleženci „FutureSkills“, stari več kot 45 let
21	1A-5: naložba 1: „FutureSkills“	cilj	udeleženci programa „FutureSkills“
22	1A-8: naložba 2: „Digital Skills“	cilj	zaključek usposabljanja
23	1B-2: reforma 1: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – „Gesondheetsdësch“	mejnik	delovni program
24	2B-2: reforma in naložba: „Naturpakt“	mejnik	zakon „Naturpakt“
25	3B-1: naložba 1: elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev	mejnik	začetek delovanja osrednje platforme za elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev
26	3B-10: naložba 3: „eADEM“	mejnik	oblikovanje strategije ADEM 2025 za analitično fazo
27	3C-5: reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma	mejnik	sektorska ocena tveganja pravnih oseb
28	3C-8: reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma	mejnik	zaključek študije o okrepitvi ureditve, ki se uporablja za ponudnike storitev za sklade in podjetja
29	AC-2: spremljanje in izvajanje načrta	mejnik	zaščita finančnih interesov EU
		znesek obroka	29 858 611 EUR

1.2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1	1B-3: reforma 2: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – reforma kompetenc zdravstvenih delavcev	mejnik	objava časovnega načrta za izvajanje reforme kompetenc zdravstvenih delavcev
2	1B-8: naložba 2: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – telemedicinska rešitev za zdravstveno spremljanje pacientov na daljavo	mejnik	integrirana rešitev
3	2A-2: naložba: program podpore za polnilne postaje	mejnik	zakon o programu podpore za polnilne postaje
4	1A-2: reforma 1: „Skillsdësch“	mejnik	začetek poklicnih usposabljanj („Skillsdësch“)
5	3A-2: reforma 1: spodbujanje vzpostavitve novega ekosistema v Luksemburgu	cilj	kvantno razdeljevanje ključa
6	3B-5: naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 1/3: virtualni termini	mejnik	1. faza izmenjav prek videokonference
7	1B-6: naložba 1: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – enotni digitalni register zdravstvenih poklicev	cilj	dajanje na voljo novega digitalnega registra
8	1C-3: reforma: stanovanjski pakt 2.0	cilj	odstotek občin, ki so podpisale izvedbeno konvencijo
9	1C-4: naložba 1: projekt „Neischmelz“	mejnik	začetek novega poskusnega vrtanja
10	3B-6: naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 1/3: virtualni termini	mejnik	2. faza izmenjav prek videokonference
11	3B-7: naložba 2: razvoj MyGuichet – projekt 2/3: različni pristopi C2G in B2G	cilj	12 novih storitev
		znesek obroka	24 413 757 EUR

1.3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1	2B-3: reforma in naložba: „Naturpakt“	mejnik	prva končana revizija uspešnosti
2	3A-1: reforma 1: spodbujanje vzpostavitve novega ekosistema v Luksemburgu	mejnik	prizemni in vesoljski segment
3	3A-4: naložba 1: razvoj in uvedba preskusne infrastrukture in rešitev za izjemno varno povezljivost	mejnik	čezmejna povezava
4	1C-5: naložba 1: projekt „Neischmelz“	mejnik	odločitev o izbrani tehnologiji za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov
5	3C-9: reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma	mejnik	začetek veljavnosti akta o okrepitvi ureditve, ki se uporablja za ponudnike storitev za sklade in podjetja
6	1C-2: reforma: stanovanjski pakt 2.0	cilj	odstotek občin, ki so podpisale začetno konvencijo
7	2A-3: naložba: program podpore za polnilne postaje	cilj	število operativnih polnilnih postaj
8	3B-14: naložba 4: nacionalna platforma za upravljanje javnih raziskav	cilj	vključevanje v nacionalno platformo
9	3C-7: reforma 2: boj proti pranju denarja in financiranju terorizma	mejnik	preoblikovanje poslovnega registra Luksemburga
		znesek obroka	18 626 256 EUR

1.4.Četrti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1	2B-4: reforma in naložba: „Naturpakt“	cilj	podpis pogodb „Naturpakt“ s 30 občinami
2	3B-4: naložba 1: elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev	cilj	začetek delovanja dveh medomrežnih povezav med organi (delovni proces med več uporabniki), da se omogočita potek dela in vodenje zadev med različnimi državnimi subjekti
3	1C-6: naložba 1: projekt „Neischmelz“	mejnik	zagon toplotnega omrežja in toplarne
4	3A-5: naložba 1: razvoj in uvedba preskusne infrastrukture in rešitev za izjemno varno povezljivost	mejnik	čezmejna povezava za predstavitev delovanja s satelitom
5	3B-2: naložba 1: elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev	cilj	elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev v okviru vladnih organov
6	3B-3: naložba 1: elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev	cilj	posebni moduli
7	3B-11: naložba 3: „eADEM“	mejnik	uvedba sistema „eADEM“
8	3B-12: naložba 3: „eADEM“	mejnik	vzpostavitev in izvajanje sistemov, povezanih z „eADEM“
		znesek obroka	12 649 505 EUR

1.5.Peti obrok (nepovratna podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime

1	2B-5: reforma in naložba: „Naturpakt“	cilj	certifikacija ƒ„Naturpakt“ za 15 občin
2	2A-4: naložba: program podpore za polnilne postaje	cilj	število operativnih polnilnih postaj
3	1B-4: reforma 2: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – reforma kompetenc zdravstvenih delavcev	mejnik	kompetence, naloge in odgovornosti medicinskih sester in negovalcev
4	1B-5: reforma 2: krepitev odpornosti zdravstvenega sistema – reforma kompetenc zdravstvenih delavcev	mejnik	kompetence in naloge drugih zdravstvenih poklicev (vključno z medicinskimi sestrami specialistkami, terapevti, babicami, socialnimi delavci in dietetiki)
5	1C-7: naložba 1: projekt „Neischmelz“	cilj	proizvodnja električne energije za novo mestno območje
6	1C-8: naložba 1: projekt „Neischmelz“	mejnik	proizvodnja toplote za novo mestno območje
		znesek obroka	7 805 947 EUR

ODDELEK 3: DODATNE UREDITVE

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Luksemburga potekata v skladu z naslednjimi ureditvami.

Za izvajanje načrta je v celoti odgovoren direktorat za gospodarske in proračunske zadeve na ministrstvu za finance, ki deluje kot upravljavska služba ter enotna kontaktna točka za Komisijo. Ta služba je odgovorna tudi za pripravo zahtevkov za plačilo in izjav o upravljanju ter usklajuje in spremlja izvajanje načrta. Zbira tudi podatke o kazalnikih, ki jih predložijo končni prejemniki, in izvaja upravljalna preverjanja.

Upravljavska služba je odgovorna za združevanje vseh informacij v zvezi s kazalniki, za katere opravlja tudi preverjanje skladnosti in, splošneje, nadzor kakovosti. Upravljavska služba je odgovorna tudi za sporočanje in uporabo teh podatkov o spremljanju, tako v usklajevalnih odborih kot v letnem poročilu o izvajanju.

Upravljavska služba izvaja preglede (tudi na kraju samem) upravnih, finančnih, tehničnih in fizičnih vidikov operacij v vseh fazah upravljanja ukrepa, vključenega v načrt za okrevanje in odpornost. Taki pregledi se opravijo ob pregledu finančnih listov, med izvajanjem in spremljanjem ukrepov, ob predložitvi zahtevkov za povračilo nepovratnih sredstev končnim prejemnikom in ob izplačilih končnim prejemnikom.

Poleg tega se izvajajo posebni ukrepi za preverjanje skladnosti s pravili v zvezi z javnimi naročili, za preprečevanje korupcije in za zaščito finančnih interesov EU.

Revizijski organ za načrt za okrevanje in odpornost je splošni finančni inšpektorat (IGF).

Revizijski organ upošteva revizijski pristop, ki temelji na naslednjih načelih: letna revizija sistema (ki zajema sistem, vzpostavljen za poročanje o mejnikih in ciljih, pa tudi sistem notranje kontrole za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, navzkrižja interesov, korupcije in dvojnega financiranja) ter letne revizije operacij (na podlagi ustreznega vzorca).

Podatki, ki se nanašajo na končne prejemnike, se zberejo takoj, ko vstopijo v operacijo, kar se izvede bodisi z vnosom podatkov neposredno s strani pristojne službe bodisi z uvozom podatkov v Excelovo datoteko. Tako zbrani podatki se nato vnesejo neposredno v informacijski sistem ali pa se uvozijo prek datotek.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Osrednji usklajevalni organ za luksemburški načrt za okrevanje in odpornost ter njegovo izvajanje je direktorat za gospodarske in proračunske zadeve na ministrstvu za finance, ki je odgovoren za splošno usklajevanje in spremljanje načrta. Zlasti deluje kot usklajevalni organ za spremljanje napredka pri mejnikih in ciljih ter spremljanje in po potrebi izvajanje nadzornih dejavnosti ter kot enotna kontaktna točka za Komisijo. Ta služba je odgovorna tudi za pripravo zahtevkov za plačilo in izjav o upravljanju. Usklajuje poročanje o mejnikih in ciljih, ustreznih kazalnikih, pa tudi kvalitativnih finančnih informacijah in drugih podatkih, kot so podatki o kazalnikih, ki jih končni prejemniki predložijo prek namenskega informacijskega sistema, ter izvaja upravljalna preverjanja. Revizijski organ za načrt sanacije in odpornosti je splošni finančni inšpektorat (IGF).

V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Luksemburg, ko doseže ustrezne dogovorjene mejnike in cilje iz oddelka 2.1 te priloge, Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Luksemburg zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do zadevnih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.

(1) Vir: Evropska agencija za okolje, pregledovalnik podatkov o toplogrednih plinih

(2)

Direktiva (EU) 2019/1161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz. UL L 188, 12.7.2019, str. 116.

(3) Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).