EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.5.2021

COM(2021) 223 final

2021/0114(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg

{SEC(2021) 182 final} - {SWD(2021) 99 final} - {SWD(2021) 100 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska unija (EU) je tesno povezana s svetovnim gospodarstvom. Trgovina z blagom in storitvami je leta 2019 znašala 5 984 milijard EUR 1 , kar predstavlja 16,4 % celotne svetovne trgovine. Zato trgovina predstavlja skoraj 35 % bruto domačega proizvoda (BDP) EU, pri čemer je od izvoza odvisnih 35 milijonov delovnih mest v EU. Tok proizvodov, storitev in kapitala v EU in iz nje prispeva k njeni rasti s krepitvijo konkurenčnosti, ustvarjanjem delovnih mest, spodbujanjem inovacij in odpiranjem novih izvoznih trgov 2 .

Leta 2017 se je v EU28 stekla tretjina vrednosti svetovnih naložb in v njej je imelo sedež približno 100 000 podjetij v lasti tujih subjektov 3 . Neposredne tuje naložbe so dobrodošel vir zaposlovanja (16 milijonov delovnih mest 4 ), rasti in konkurenčnosti.

Močan, odprt in konkurenčen enotni trg evropskim in tujim podjetjem omogoča, da med seboj konkurirajo na podlagi uspešnosti, če so zagotovljeni enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu. V skladu s tem je Komisija 10. marca 2020 predstavila novo industrijsko strategijo za Evropo 5 , v kateri je začrtana jasna pot, da bo lahko industrija EU na čelu zelenega in digitalnega prehoda na podlagi konkurence, odprtih trgov, vodilnih raziskav in tehnologij v svetovnem merilu ter močnega enotnega trga. EU si prizadeva za model odprte strateške avtonomije 6 z oblikovanjem sistema globalnega upravljanja in razvoju vzajemno koristnih dvostranskih odnosov, hkrati pa mora zaščititi svoj notranji trg pred nepoštenimi in izkoriščevalskimi praksami. V sporočilu o pregledu trgovinske politike, sprejetem 18. februarja 2021, je določena smer odprte, trajnostne in odločne trgovinske politike, ki temelji na odprtosti kot strateški izbiri, hkrati pa je opremljena z orodji za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam 7 .

Zdi se, da so imele tuje subvencije v zadnjih letih v nekaterih primerih izkrivljajoč učinek na notranji trg EU, kar je ustvarilo neenake konkurenčne pogoje. Čeprav na splošno še vedno primanjkuje zanesljivih podatkov o subvencijah, ki jih dodelijo tretje države, je vedno več primerov, v katerih se zdi, da so tuje subvencije olajšale prevzem podjetij EU, vplivale na investicijske odločitve, izkrivljale trgovino s storitvami ali kako drugače vplivale na ravnanje njihovih upravičencev na trgu EU v škodo poštene konkurence 8 .

V okviru tega so lahko tuje subvencije v različnih oblikah, kot so na primer brezobrestna posojila, neomejena državna jamstva, oprostitve ali znižanja davkov v zvezi s tujimi naložbami ali trgovino ali namenskimi državnimi sredstvi. Če bi jih dodelile države članice EU in bi se ocenjevale v skladu s pravili EU o državni pomoči, bi bile v številnih primerih problematične.

EU od leta 2017 dejavno sodeluje v tristranskih pogovorih z Združenimi državami in Japonsko, da bi izboljšala večstransko sodelovanje na številnih ključnih področjih. Evropski svet je junija 2018 Komisiji podelil mandat za „nadaljevanje posodobitve STO v prizadevanju za doseganje ciljev, da bi STO postala bolj relevantna in prilagodljiva spreminjajočemu se svetu ter da bi se okrepila njena učinkovitost“ 9 . Januarja 2020 10 so se visoki trgovinski predstavniki EU, ZDA in Japonske strinjali, da je treba okrepiti pravila Svetovne trgovinske organizacije (STO) o industrijskih subvencijah. V zvezi s tem namerava EU začeti razvijati pravila STO za odpravo vrste izkrivljanj konkurence zaradi državnih intervencij v gospodarstvo, vključno z industrijskimi subvencijami, kot je opisano v Prilogi k Sporočilu o pregledu trgovinske politike 11 .

Komisija se je glede izziva, da se v razumnem časovnem okviru najde večstranska rešitev za subvencije, (v okviru nove industrijske strategije za Evropo) zavezala, da bo preučila, kako najbolje okrepiti protisubvencijske mehanizme in orodja EU 12 . 17. junija 2020 je sprejela belo knjigo o tujih subvencijah 13 , da bi preučila to vprašanje, začela javno razpravo in predlagala možne rešitve. Bela knjiga in podrobneje oddelek 2 poročila o oceni učinka, ki je priloženo temu predlogu, opisujeta zakonodajno vrzel v pravilih EU o konkurenci, trgovini in javnih naročilih, ki EU dejansko preprečuje ukrepanje, kadar tuje subvencije povzročajo izkrivljanja na notranjem trgu, vključno s financiranjem koncentracij ali ponudb za javna naročila.

V beli knjigi je navedeno, da je dodelitev podpore s strani organov držav članic sicer predmet nadzora EU nad državnimi pomočmi, za podporo, ki jo dodelijo države, ki niso članice EU, pa ni vzpostavljen noben primerljiv režim. To postavlja podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v EU brez subvencij, v slabši položaj v primerjavi z upravičenci do tujih subvencij.

V beli knjigi so bile nadalje opredeljene težave, povezane z dostopom subjektov, ki prejemajo tuje subvencije, do financiranja EU, kar bi lahko izkrivljalo konkurenco za sredstva EU. V oceni učinka, ki je priložena temu predlogu, je navedeno, da se bodo ukrepi Unije, ki obravnavajo izkrivljajoče učinke tujih subvencij pri javnih naročilih, uporabljali za proračunske odhodke EU v okviru deljenega upravljanja, nastale prek javnih naročil. Neposredno upravljanje sredstev EU ureja finančna uredba EU. Komisija bo proučila možnost, da bi sozakonodajalcema med naslednjim pregledom predlagala spremembe finančne uredbe, da bi se upošteval učinek tujih subvencij. Če se finančna sredstva EU razdelijo prek javnih naročil v okviru deljenega upravljanja, bi se morebitna izkrivljanja obravnavala z določbami o javnem naročanju iz tega predloga.

Pred kratkim je več držav članic predlagalo ukrepe za odpravo morebitnih izkrivljanj zaradi tujih subvencij 14 . Poleg tega je nemška komisija za monopole predlagala instrument za tujo državno pomoč za odpravljanje negativnih učinkov tujih subvencij na notranji trg 15 .

Tudi sozakonodajalca sta večkrat opozorila na vprašanje tujih subvencij. Svet se je skliceval na belo knjigo Komisije v sklepih z dne 11. septembra 2020 16 , Evropski svet pa je v sklepih z dne 1. in 2. oktobra 2020 17 pozval, da bi bilo treba „razviti še druge instrumente za odpravljanje izkrivljajočih učinkov tujih subvencij na enotnem trgu“. Evropski parlament je v svojem poročilu o politiki konkurence iz februarja 2020 18 Komisijo pozval, naj „preuči možnost vključitve novega stebra v zakonodajo EU o konkurenci, s čimer bi imela zagotovljeno ustrezno podlago za preiskave v primerih suma izkrivljanja konkurence s strani podjetja zaradi državnih subvencij ali pretiranega dobička na podlagi prevladujočega položaja na trgu“. Skupina 41 poslancev Evropskega parlamenta je v skupnem pismu izvršnima podpredsednikoma Komisije Margrethe Vestager in Valdisu Dombrovskisu ter komisarju Thierryju Bretonu 19 izrazila močno podporo instrumentu za reševanje problema „podjetij iz tretjih držav, ki so prejela znatno državno podporo“.

Kot je bilo napovedano v delovnem programu Komisije za obdobje 2020–2021, ta predlog uredbe zato določa značilnosti novega orodja za odpravo regulativne vrzeli in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu. Omenjen je tudi v točki 3.2.6 sporočila o pregledu trgovinske politike o krepitvi osredotočenosti na izvajanje in izvrševanje ter zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je skladen z novo industrijsko strategijo in pregledom trgovinske politike, saj prispeva k zagotavljanju konkurenčnosti in odprte strateške avtonomije EU s krepitvijo njenih protisubvencijskih mehanizmov in orodij. Predlog upošteva tudi cilje evropskega zelenega dogovora. Predstavljal bo skladen, učinkovit in sorazmeren okvir za odpravljanje izkrivljanj na notranjem trgu, ki jih trenutno ni mogoče odpraviti.

Ta predlog dopolnjuje spremenjeni predlog za instrument mednarodnih javnih naročil (IPI) 23 , katerega namen je spodbuditi trgovinske partnerje k pogajanjem z EU o odprtju njihovih trgov javnih naročil za podjetja EU. Namen predloga IPI, ki ga je predstavila Komisija, je izboljšati dostop do trgov javnih naročil zunaj EU. Vendar pa instrument ne bo obravnaval izkrivljanj na področju postopkov javnega naročanja na notranjem trgu, ki so posledica tujih subvencij, dodeljenih podjetjem, ki sodelujejo na trgih javnih naročil EU 24 .

Predlog je skladen s trgovinsko politiko EU in dopolnjuje obstoječe trgovinske instrumente. Sporazum STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih (na večstranski ravni), dvostranski sporazumi o prosti trgovini in protisubvencijska uredba EU 25 urejajo obseg uporabe subvencij in ukrepe, ki se lahko sprejmejo za preprečevanje njihovega učinka. Ukrepi za preprečevanje nepoštenih praks so običajno v obliki dodatnih uvoznih dajatev za odpravo škode zaradi subvencioniranja s strani drugih držav STO. Vendar protisubvencijska pravila EU obravnavajo le škodo, ki jo je povzročil uvoz blaga, ki je prejelo tujo subvencijo, v EU. Na mednarodni ravni lahko EU sproži sodne postopke proti članici STO zaradi kršitev Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, vendar je tudi področje uporabe Sporazuma omejeno na trgovino z blagom. Splošni sporazum STO o trgovini s storitvami (GATS) vsebuje vgrajen mandat za oblikovanje pravil za subvencije na področju trgovine s storitvami, vendar do zdaj taka pravila še niso bila razvita.

Ta predlog dopolnjuje uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb 26 , katere namen je določiti verjetni učinek neposrednih tujih naložb na varnost in javni red, med drugim z upoštevanjem njihovih učinkov na kritično infrastrukturo, tehnologije in vložke. Nasprotno pa ta predlog izrecno obravnava vprašanje izkrivljanja enakih konkurenčnih pogojev, ki ga povzročajo tuje subvencionirane naložbe na notranjem trgu, vključno s strateškimi industrijami, kritičnimi sredstvi in tehnologijami.

Predlog je usklajen z drugimi instrumenti EU, tudi z Listino EU o temeljnih pravicah.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlagana uredba bi uvedla pravila v zvezi s tujimi subvencijami z izkrivljajočim učinkom na notranji trg, vključno s primeri, ko namerava subvencionirani vlagatelj prevzeti ciljni subjekt EU ali sodelovati v postopku za oddajo javnega naročila v EU. Člen 207(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) opredeljuje, da področje uporabe skupne trgovinske politike Unije med drugim zajema tudi ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru subvencij, neposrednih tujih naložb ter trgovine z blagom in storitvami. Zato predlagana uredba v veliki meri spada na področje uporabe člena 207(2) PDEU, ki določa sprejetje ukrepov, ki opredeljujejo okvir za izvajanje skupne trgovinske politike.

Hkrati se lahko predlagana uredba uporablja tudi za določene dejavnosti, ki jih opravlja subjekt, ki že ima sedež v eni državi članici, v drugi državi članici, kot je prevzem drugega subjekta v drugi državi članici ali udeležba na javnem razpisu v drugi državi članici. V tem smislu lahko predlagana uredba vpliva na pravico do ustanavljanja ter prosti pretok blaga in storitev v Uniji. Glede na to bi moral predlog temeljiti tudi na členu 114 PDEU, ki določa sprejetje ukrepov za približevanje ukrepov držav članic, katerih predmet je vzpostavitev ali delovanje notranjega trga. Čeprav doslej ni bilo nacionalnih pravil, ki bi urejala tuje subvencije, je več držav članic 28 navedlo, da se jim zdi potrebno odpraviti izkrivljanja, ki jih povzročajo tuje subvencije. Ni mogoče izključiti, da bi se lahko brez ukrepanja na ravni Unije vsaj nekatere države članice odločile sprejeti nacionalno zakonodajo. Zato in da bi se izognili nepotrebnim oviram, ki bi lahko izhajale iz razlik med nacionalnimi zakonodajami, bi morala Komisija predlagati zakonodajo o izkrivljajočih tujih subvencijah na ravni EU.

Zato se predlaga, da predlog temelji na členih 207 in 114 PDEU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Trgovinska politika je v izključni pristojnosti EU. Če bi torej predlog temeljil le na členu 207 PDEU, bi lahko namesto vlad držav članic novo zakonodajo v zvezi z izkrivljajočimi tujimi subvencijami sprejele institucije EU.

Po drugi strani pa je notranji trg področje deljene pristojnosti. Zato lahko v zvezi s predlogom, ki temelji na členu 114 PDEU, sprejemajo zakonodajne in pravno zavezujoče akte tudi države članice, razen če bi bilo cilje predloga lažje doseči na ravni EU. Doslej še nobena država članica ni sprejela nacionalne zakonodaje za obravnavanje morebitnih izkrivljajočih učinkov tujih subvencij. Poleg tega je več držav članic namesto tega Komisijo pozvalo, naj predlaga osnutek zakonodaje na tem področju 29 .

Države članice ne morejo same doseči ciljev predloga. Tuje subvencije povzročajo izkrivljanja na notranjem trgu, tudi v okviru pridobivanja ciljnih subjektov EU in javnega naročanja. Položaj je primerljiv z državno pomočjo, ki jo dodelijo države članice EU, ki po svoji naravi vpliva na več kot eno državo članico. Podobno imajo lahko izkrivljanja, ki jih povzročajo tuje subvencije, razsežnost Unije, ki prizadene več držav članic.

Odpravljanje izkrivljajočih tujih subvencij na ravni EU potencialnim upravičencem do tujih subvencij omogoča, da se vnaprej seznanijo s pravili, ki jih bo Komisija uporabila za oceno obstoja tujih subvencij in morebitnih izkrivljanj, ki jih lahko povzročijo. To zagotavlja predvidljivost in izboljšuje pravno varnost sistema v vseh državah članicah.

•Sorazmernost

Cilj predloga je zaščititi enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu, da ga ne bi izkrivljale tuje subvencije. Zato se osredotoča na dve vprašanji: opredelitev izkrivljajočih tujih subvencij in odpravo izkrivljanj, ki jih povzročajo.

Za koncentracije in javna naročila predlog vključuje sistem predhodne priglasitve največjih in potencialno najbolj izkrivljajočih zadev. Predhodni pristop zagotavlja sistematično prepoznavanje izkrivljajočih tujih subvencij v primerih, ko gre za najvišjo ekonomsko vrednost. V vseh drugih tržnih razmerah, vključno z manjšimi koncentracijami in manjšimi postopki javnega naročanja, se za take subvencije uporablja postopek po uradni dolžnosti, ki Komisiji omogoča, da se osredotoči na najpomembnejše zadeve. Nadzorni organ bo nato na podlagi ustreznih tržnih informacij ocenil stopnjo izkrivljanja. V vsakem primeru ni verjetno, da bi tuje subvencije pod 5 milijoni EUR povzročale izkrivljanja.

Izravnalni ukrepi v predlogu temeljijo na ukrepih, ki se uporabljajo pri nadzoru nad državno pomočjo EU za odpravo izkrivljajočega učinka državne pomoči. Ker je potencialno izkrivljajoč učinek tujih subvencij na notranji trg podoben učinku državne pomoči, sveženj pravnih sredstev za državno pomoč zagotavlja učinkovit sklop ukrepov za odpravo izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije. Predhodni pristop v primeru velikih koncentracij in velikih postopkov javnega naročanja zagotavlja, da se lahko ukrepi sprejmejo pred zaključkom transakcij, kar zadevnim podjetjem zagotavlja pravno varnost.

Ukrepi v predlogu so sorazmerni, saj svoj cilj dosegajo s ciljno usmerjeno naložitvijo bremena le podjetjem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost na notranjem trgu in prejemajo tuje subvencije. Predlog zahteva sodelovanje družb v preiskavi, vendar bodo upravni stroški razumni in sorazmerni. Stroški bodo zahtevali nekaj sredstev za pripravo priglasitev velikih subvencioniranih koncentracij ali postopkov za oddajo javnega naročila, komunikacijo s Komisijo in odgovarjanje na zahteve po informacijah.

•Izbira instrumentov

Ugotovljene težave se lahko učinkovito obravnavajo le z zakonodajnim instrumentom. Uredba je potrebna, saj se neposredno uporablja v državah članicah, določa enako raven pravic in obveznosti za zasebne stranke ter omogoča skladno in učinkovito uporabo pravil po vsej EU. To je najprimernejši instrument za obravnavanje morebitnega izkrivljanja notranjega trga zaradi tujih subvencij.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

Komisija se je o predlogu obširno posvetovala 30 :

–17. junija 2020 je sprejela in objavila belo knjigo o tujih subvencijah , s katero se je začelo 14-tedensko javno posvetovanje, ki se je zaključilo 23. septembra 2020 31 ;

–6. oktobra 2020 je začela posvetovanje z deležniki o začetni oceni učinka, v kateri so opisane morebitne možnosti politike, njihovi morebitni učinki in drugi elementi, ki jih je treba oceniti v podrobnem poročilu o oceni učinka;

–med oktobrom 2020 in januarjem 2021 je organizirala vrsto dvostranskih ciljno usmerjenih posvetovanj z najpomembnejšimi predstavniki deležnikov 32 , in

–k oblikovanju možnosti politike je prispeval tudi strukturiran dialog z državami članicami, zlasti prek delovnih skupin Sveta, strokovne skupine za javna naročila ter dvostranskih in večstranskih izmenjav in konferenc.

Na splošno so javna posvetovanja pokazala močno podporo intervencijam za odpravo izkrivljajočih tujih subvencij na notranjem trgu. Skoraj vsi respondenti, ki so poslali povratne informacije o začetni oceni učinka, so podprli zakonodajno ukrepanje na ravni EU, po možnosti dopolnjeno z mednarodnimi pravili.

Odgovori, prejeti med posvetovanjem o beli knjigi, so bili zelo pomembni za pripravo osnutka predloga. Skoraj vsi deležniki EU, vključno z državami članicami, so pozdravili pobudo in se strinjali, da je treba ukrepati. Večina se je strinjala s področjem uporabe pristopa, opisanega v beli knjigi, vendar je poudarila potrebo po sorazmernem ukrepu, da ne bi zadušili tujih naložb, kar so izjavili tudi deležniku zunaj EU. Številni respondenti so poudarili, da je treba obravnavati pomanjkanje preglednosti tujih subvencij.

Da bi odpravili izkrivljajoče tuje subvencije in hkrati čim bolj zmanjšali upravno breme za podjetja in javne organe, se predlaga, da se določijo razmeroma visoki pragovi za priglasitev za subvencioniranih koncentracij in postopkov za oddajo javnega naročila, da bi zajeli le potencialno najbolj izkrivljajoče subvencije. Komisija lahko zadeve pod pragovi obravnava na lastno pobudo. Podobno se za povečanje pravne varnosti za podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v EU, predlaga, da se določi minimalna raven, pod katero tuje subvencije verjetno ne bodo izkrivljale notranjega trga. To bo pozitivno vplivalo zlasti na MSP. Glede na številne zahteve po skladnosti pri uporabi instrumenta se predlaga, da je za izvrševanje uredbe odgovorna Komisija.

Poleg tega so bile povratne informacije iz ciljno usmerjenih posvetovanj uporabljene za oblikovanje primerov vrst subvencij, prizadetih sektorjev in konkretnih izkrivljajočih učinkov. Ti so bili obravnavani v oceni učinka in uporabljeni za oblikovanje predloga.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ta pobuda je podprta z oceno učinka. Poleg tega je Komisija leta 2020 izvedla več posvetovanj (glej zgoraj). Dodatna podlaga za oceno učinka so bile notranje ekonomske raziskave Skupnega raziskovalnega središča. Posvetovanja z državami članicami so potekala na več sejah delovnih skupin Sveta za konkurenco in javna naročila ter na sestankih strokovnih skupin. K zasnovi instrumenta pa je prispevalo tudi več dokumentov o stališču številnih držav članic o obravnavi tujih subvencij 33 ter več poročil in študij 34 .

•Ocena učinka

Oceno učinka, na kateri temelji predlog, je obravnaval Odbor Komisije za regulativni nadzor in 5. marca 2021 izdal pozitivno mnenje s pridržki. Mnenje Odbora, priporočila in pojasnilo, kako so bila ta upoštevana, so vključeni v Prilogo 1 k oceni učinka, ki je priložena temu predlogu. Priloga 3 k oceni učinka vsebuje pregled, na koga bo ta predlog vplival in kako.

Komisija je preučila različne možnosti politike za doseganje splošnega cilja pobude, tj. zagotoviti enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu za podjetja, ki prejemajo tuje subvencije, in tista, ki jih ne:

možnost 1 –    brez ukrepanja (status quo);

možnost 2 –    izdaja smernic o tem, katere informacije o javni podpori je treba predložiti ob priglasitvi pridobitve;

možnost 3 –    sprememba obstoječe zakonodaje in

možnost 4 –    razvoj novega pravnega instrumenta EU z alternativami za različne parametre.

V poročilu o začetni oceni učinka je bila predlagana peta možnost, ki je vključevala spremembo mednarodnih pravil. Poročilo o oceni učinka ne vsebuje več te pete možnosti in namesto tega vključuje njene bistvene elemente v izhodiščni scenarij, saj si bo Komisija v vsakem primeru prizadevala za takšno pobudo politike, in sicer s ciljem spodbujanja razvoja mednarodnih pravil za obravnavanje negativnih učinkov subvencij. Možnosti 2 in 3 sta bili zavrženi v predhodni fazi, saj ni bilo verjetno, da bi bili učinkoviti. Zato je bila podrobneje obravnavana le možnost 4.

Možnost 4 je predlagala več alternativ, ki so bile analizirane. Te alternative so se nanašale na naslednje parametre:

(i) preiskovalni pristop;

(ii) raven pristojnosti;

(iii) prag, pod katerim se tuje subvencije ne bi štele za izkrivljajoče;

(iv) merila za ocenjevanje;

(v) test tehtanja, ki omogoča upoštevanje negativnih in pozitivnih učinkov, in

(vi) izravnalni ukrepi.

Na podlagi ocene učinkov možnosti 4 so bile podmožnosti v zvezi z zgornjimi parametri združene v možne svežnje politik za vsa tri področja, na katerih je mogoče najti izkrivljajoče subvencije, tj. koncentracije, postopke za oddajo javnega naročila in druge tržne razmere.

Prednostna možnost za vsako področje se lahko predstavi kot tristopenjsko preiskovalno orodje z naslednjimi elementi:

·komponenta 1: preiskovalno orodje na podlagi priglasitve za koncentracije, pri katerih promet ciljnega subjekta v EU presega 500 milijonov EUR, tuji finančni prispevki pa presegajo 50 milijonov EUR;

·komponenta 2: preiskovalno orodje na podlagi priglasitve za ponudbe na javnih razpisih, katerih pogodbena vrednost presega 250 milijonov EUR, in

·komponenta 3: preiskovalno orodje po uradni dolžnosti za vse druge tržne razmere ter za koncentracije in postopke za oddajo javnega naročila, ki ne dosegajo mejnih vrednosti za komponenti 1 in 2.

Predlaga se, da uredbo izvršuje Komisija. Za tuje subvencije pod 5 milijoni EUR se šteje, da verjetno ne povzročajo izkrivljanja.

Prednostna možnost v veliki meri ustreza pristopu, predstavljenem v beli knjigi, z dvema glavnima izjemama 35 :

·medtem ko je bila v beli knjigi predvidena vloga držav članic pri pregledu postopkov za oddajo javnega naročila, predlog vključuje izvrševanje vseh komponent na ravni EU. To je odgovor na splošno zaskrbljenost deležnikov, da bi se novi instrument za tuje subvencije v državah članicah uporabljal nedosledno in preobremenil nacionalne organe 36 , in

·prednostna možnost vključuje več podrobnosti kot bela knjiga, zlasti o pragovih za priglasitev in pragu, pod katerim bi se štelo, da tuje subvencije ne izkrivljajo notranjega trga. Taki pragovi so tudi odziv na splošno zaskrbljenost deležnikov glede upravnega bremena in so v skladu s povratnimi informacijami več deležnikov 37 , da bi moral biti prag, pod katerim se subvencije štejejo za neizkrivljajoče, višji od 200 000 EUR v triletnem obdobju, kot je bilo prvotno predlagano.

Predhodna priglasitev za največje in potencialno najbolj izkrivljajoče primere bo zagotovila sistematično prepoznavanje izkrivljajočih tujih subvencij v razmerah z najvišjo ekonomsko vrednostjo. Za vse druge tržne razmere (vključno z manjšimi koncentracijami in manjšimi postopki za oddajo javnega naročila) bi se izkrivljajoče tuje subvencije opredelile v postopku po uradni dolžnosti. Ta pristop nadzornemu organu omogoča, da se osredotoči na najpomembnejše zadeve. Prednostna možnost zagotavlja tudi učinkovito zbirko izravnalnih ukrepov za odpravo izkrivljanja, ki ga povzročajo tuje subvencije.

Pričakuje se, da bodo koristi prednostne možnosti vključevale enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu za podjetja, ki prejemajo tuje subvencije, in tista, ki jih ne. To bo izboljšalo konkurenčnost slednjih. Podjetjem, zlasti tistim, ki prejemajo velike tuje subvencije, lahko pri pripravi priglasitev ali izpolnjevanju zahtev za informacije nastanejo določeni upravni stroški. Vendar so ti stroški razumni in sorazmerni.

Učinki možnosti politike na različne kategorije deležnikov so podrobno pojasnjeni v Prilogi 3 k oceni učinka. Kolikor je mogoče, je ocena kvalitativna in kvantitativna. Glede na visok prag, pod katerim bi se štelo, da subvencije ne povzročajo izkrivljanj na notranjem trgu, ter predlagane visoke pragove za priglasitev subvencioniranih koncentracij in transakcij javnih naročil, ta pobuda ne bo pomenila dodatnega bremena za MSP. Breme Komisije pri izvajanju te pobude je v primerjavi s koristmi za gospodarstvo razumno (predvsem prerazporeditev ali vzpostavitev delovnih mest).

•Primernost in poenostavitev ureditve

Predlog ni povezan s programom REFIT, saj se nanaša na področje, na katerem trenutno ni zakonodaje EU (ali nacionalne zakonodaje).

Glede na visoke pragove za priglasitev subvencioniranih koncentracij in transakcije javnih naročil ta predlog določa ukrepe, ki se bodo uporabljali predvsem za prejemnike velikih tujih subvencij, ki bodo verjetno tudi najbolj izkrivljajoče. To bo omejilo upravno breme za podjetja in javne organe. Poleg tega zaradi visokih predlaganih pragov za priglasitev dodatna upravna bremena zaradi obveznosti predložitve uradnih priglasitev ne bodo vplivala na MSP.

Predlog bo z odpravo izkrivljajočih učinkov tujih subvencij na notranjem trgu ustvaril enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki prejemajo tuje subvencije, in podjetja, ki jih ne, s čimer se bo izboljšala konkurenčnost podjetij v EU. Glede na omejeno upravno breme za podjetja in jasen okvir, ki ga določa ta predlog, se šteje, da je tveganje, da bo novi instrument negativno vplival na trgovinske in naložbene tokove, majhno. Poleg tveganja zaradi upravnega bremena lahko novi instrument zmanjša število koncentracij s preprečevanjem subvencioniranih koncentracij. Vendar je to načrtovan učinek, ki bi ga morale odtehtati koristi ponovne vzpostavitve neizkrivljenih cenovnih signalov in vrednotenj podjetij ter olajšanje prej oviranih koncentracij.

Predlog je prilagojen internetni dobi in je primeren tako za fizično kot tudi za digitalno okolje.

•Temeljne pravice

Predlog je usklajen z Listino EU o temeljnih pravicah in spoštuje svobodo gospodarske pobude. Uvedba novega instrumenta za odpravljanje izkrivljajočih tujih subvencij je odvisna od zagotovitve popolnega spoštovanja temeljnih pravic do pravičnih postopkov in dobrega upravljanja.

Pri ukrepanju na podlagi zakonodajnega instrumenta bi se pri preiskovalnih pooblastilih Komisije upoštevale vse pravice do pravičnega sojenja, na primer, pravica do prejema sklepa z obrazložitvijo in pravica do dostopa do sodnega nadzora, vključno z možnostjo izpodbijanja izvršilnih ukrepov in ukrepov za izrekanje kazni. Te pravice se uporabljajo pri upravnih postopkih.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Da bi kar najučinkoviteje dosegli cilje te pobude, je treba financirati številne ukrepe na ravni Komisije, ki vključujejo prerazporeditev ali vzpostavitev delovnih mest v višini približno 145 ekvivalentov polnega delovnega časa 38 . Odhodki za človeške vire v obdobju 2021–2027 bodo znašali približno 80,490 milijona EUR. Drugi upravni stroški naj bi v tem obdobju po napovedih znašali 0,800 milijona EUR. Odhodki iz poslovanja, ki se bodo uporabili za financiranje potrebne infrastrukture IT, študij in posvetovanj za zagotovitev učinkovitega izvrševanja instrumenta, bodo znašali približno 7,825 milijona EUR. Odločitve v zvezi z razvojem informacijske tehnologije in oddajo javnih naročil bo moral predhodno odobriti Odbor Evropske komisije za informacijsko tehnologijo in kibernetsko varnost. Proračun za druge odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, znaša približno 1,225 milijona EUR.

Skupni upravni odhodki za izvajanje predloga v obdobju 2021–2027 bodo tako znašali 90,340 milijona EUR, del teh odhodkov pa bo financiran iz programa za enotni trg. Financiranje bo namenjeno preiskovalnim in izvršilnim ukrepom, dejavnostim spremljanja in preiskavam trga. Podpiralo bo tudi redni pregled posebnih določb, oceno uredbe ter sprotno ocenjevanje učinkovitosti in uspešnosti sprejetih ukrepov. Podroben pregled zadevnih stroškov je na voljo v finančnem poročilu, povezanem s to pobudo.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Pomemben del predloga sta spremljanje in ocenjevanje. Spremljanje bo redno ter bo temeljilo na operativnih ciljih in posebnih kazalnikih. Redno in stalno spremljanje bo vključevalo naslednje glavne vidike:

(i) število izkrivljajočih tujih subvencij (na podlagi primerov) in

(ii) uspešnost uvedenih izravnalnih ukrepov.

Poleg tega lahko Komisija spremlja razvoj dogodkov v zvezi z izkrivljajočimi tujimi subvencijami v okviru preiskave trga.

Uspešnost in učinkovitost predloga se bosta spremljali z vnaprej določenimi kazalniki za ugotavljanje, ali so morda potrebna dodatna pravila (npr. v zvezi z izvrševanjem), da se zagotovi, da tuje subvencije ne izkrivljajo več notranjega trga. Posledično bo v okviru ocenjevanja ocenjen učinek intervencije, na zahtevo pa bo aktivirana klavzula o pregledu, v skladu s katero bo lahko Komisija sprejela ustrezne ukrepe, vključno z zakonodajnimi predlogi.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poglavje 1 vsebuje splošne določbe, vključno s predmetom urejanja in področjem uporabe uredbe (člen 1). Določa, kdaj se šteje, da tuja subvencija obstaja (člen 2), pod katerimi pogoji se šteje, da izkrivlja notranji trg (člen 3) in katere vrste subvencij bodo najverjetneje imele izkrivljajoč učinek (člen 4). Opisuje tehtanje, ki ga izvede Komisija (člen 5), preden uvede izravnalne ukrepe, ter možne vrste izravnalnih ukrepov in zavez (člen 6).

Poglavje 2 ureja pregled subvencij po uradni dolžnosti. Natančneje, določa, da lahko Komisija na lastno pobudo preuči informacije iz katerega koli vira v zvezi z domnevnimi izkrivljajočimi tujimi subvencijami (člen 7) v okviru predhodnega pregleda (člen 8) ali v okviru poglobljene preiskave (člen 9). Nato določa pravila v zvezi z različnimi orodji, ki se lahko uporabijo v okviru postopkov iz uredbe, med katerimi so začasni ukrepi Komisije (člen 10) in zahteve po informacijah (člen 11). Poleg tega bo Komisija lahko izvajala inšpekcijske preglede na kraju samem v Uniji (člen 12) in drugje (člen 13). Komisija lahko v primeru nesodelovanja zadevnega podjetja sprejme sklep na podlagi razpoložljivih dejstev (člen 14). Naloži lahko globe in periodične denarne kazni (člen 15) za postopkovne kršitve, kot so predložitev nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij v okviru preiskave, in za neupoštevanje sklepov Komisije o uvedbi izravnalnih ali začasnih ukrepov ali zavez. Prejšnji sklep lahko tudi prekliče in sprejme nov sklep (člen 16), če zadevno podjetje ravna v nasprotju s svojimi zavezami ali če se zdi, da je prejšnji sklep temeljil na nepopolnih, nepravilnih ali zavajajočih informacijah.

Poglavje 3 vsebuje posebna pravila za koncentracije. Zlasti določa pogoje, pod katerimi se šteje, da tuja subvencija v koncentraciji izkrivlja notranji trg (člen 17), opredeljuje koncentracijo (člen 18) in določa, kdaj jo je treba priglasiti (člen 19). Podrobneje določa obveznost priglasitve, saj opredeljuje koncept nadzora (člen 20) ter pojasnjuje način izračuna prometa (člen 21) in višino finančnega prispevka (člen 22). Določa, kdaj je treba koncentracijo začasno ustaviti, in ustrezne roke (člen 23). Določa, katera postopkovna pravila iz poglavja 2 se uporabljajo za priglašene koncentracije med predhodnim pregledom in poglobljeno preiskavo, prilagojena posebnostim sistema priglasitve (člen 24). Globe in periodične denarne kazni (člen 25), določene v poglavju 2, se uporabljajo tudi za priglašene koncentracije, dopolnjene z možnostjo, da se naložijo v primeru priglasitve, v kateri so navedene netočne ali zavajajoče informacije, ali če priglasitev ni bila izvedena, če ni bila izpolnjena obveznost zadržanja ali če ni bil spoštovan sklep o prepovedi koncentracije.

Poglavje 4 vsebuje specifične določbe o postopkih za oddajo javnega naročila. Zlasti določa pogoje, pod katerimi se šteje, da tuja subvencija izkrivlja notranji trg v postopku za oddajo javnega naročila (člen 26), pragove za priglasitev (člen 27) in kdaj je priglasitev v okviru takega postopka obvezna (člen 28). Določa, katera postopkovna pravila iz poglavja 2 se uporabljajo za priglašene finančne prispevke v postopkih za oddajo javnega naročila ter roke za začetek in konec poglobljene preiskave (člen 29). Opisuje vrste sklepov, ki jih lahko sprejme Komisija (člen 30) in kdaj bi bilo treba začasno ustaviti oddajo javnega naročila potencialno subvencioniranim ponudnikom v postopkih za oddajo javnega naročila (člen 31). Določa tudi, da se lahko naložijo globe in periodične denarne kazni, kot je določeno v poglavju 2, to pa je dopolnjeno tudi z možnostjo, da se naložijo v primeru priglasitve, v kateri so navedene netočne ali zavajajoče informacije, ali umanjkanja priglasitve (člen 32).

Poglavje 5 vsebuje skupne postopkovne določbe. Opisuje razmerje med pregledom po uradni dolžnosti, priglasitvijo koncentracije in priglasitvijo javnega naročila (člen 33). Določa možnost uvedbe preiskave trga (člen 34) in zastaralne roke (člen 35). Vsebuje tudi obveznost objave sklepov, sprejetih v skladu z uredbo (člen 36), in določa, na koga naj se taki sklepi naslovijo (člen 37). Več določb določa postopkovna jamstva pred Komisijo, zlasti pravico do obrambe (člen 38) in varstvo poslovne skrivnosti (člen 39).

Poglavje 6 opisuje razmerje med uredbo in drugimi pravnimi instrumenti (člen 40).

Poglavje 7 vsebuje nadaljnje splošne določbe, kot je postopek odločanja v odboru (člen 41), ter možnost sprejetja izvedbenih določb (člena 42 in 43) in delegiranih aktov (člen 44) v skladu s specifičnimi pravili o prenosu pooblastil (člen 45). Poleg tega vsebuje tudi določbo o pregledu uredbe (člen 46). Uredba vsebuje tudi nekatere prehodne določbe (člen 47) in določa, kdaj bo začela veljati in kdaj se bo začela uporabljati (člen 48).

2021/0114 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 114 in 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 39 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Močan, odprt in konkurenčen notranji trg evropskim in tujim podjetjem omogoča, da konkurirajo na podlagi uspešnosti. Unija uporablja izpopolnjen in učinkovit sistem nadzora državnih pomoči, katerega cilj je zagotoviti poštene pogoje za vsa podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost na notranjem trgu. Ta sistem nadzora državnih pomoči državam članicam preprečuje, da bi dodelile državno pomoč, ki neupravičeno izkrivlja konkurenco na notranjem trgu.

(2)Hkrati lahko podjetja prejemajo subvencije iz tretjih držav, ki zagotavljajo javna sredstva, ki se nato uporabijo na primer za financiranje gospodarskih dejavnosti na notranjem trgu v katerem koli gospodarskem sektorju, kot so sodelovanje na javnih razpisih ali prevzemi podjetij, vključno s tistimi, ki imajo strateška sredstva, kot so kritična infrastruktura in inovativne tehnologije. Za take subvencije trenutno ne veljajo pravila Unije o državni pomoči.

(3)Tuje subvencije lahko izkrivljajo notranji trg in ogrozijo enake konkurenčne pogoje za različne gospodarske dejavnosti v Uniji. To bi se lahko zgodilo zlasti v okviru koncentracij, ki vključujejo spremembo nadzora nad podjetji Unije, kadar se take koncentracije v celoti ali delno financirajo s tujimi subvencijami ali če se podjetjem, ki prejemajo tuje subvencije, dodelijo javna naročila v Uniji.

(4)Izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije, ne obravnava noben obstoječi instrument Unije. Instrumenti trgovinske zaščite Komisiji omogočajo, da ukrepa ob uvozu subvencioniranega blaga v Unijo, ne pa pri tujih subvencije v obliki subvencioniranih naložb ali pri storitvah in finančnih tokovih. Unija ima v skladu s Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih možnost sprožiti postopek za reševanje sporov med državami proti nekaterim tujim subvencijam, ki jih dodeljujejo članice STO in so omejene na blago.

(5)Zato je treba obstoječe instrumente Unije dopolniti z novim orodjem za učinkovito obravnavanje izkrivljanj na notranjem trgu, ki jih povzročajo tuje subvencije, in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev. Novo orodje zlasti dopolnjuje pravila Unije o državni pomoči, ki obravnavajo izkrivljanja na notranjem trgu, ki jih povzročajo subvencije držav članic.

(6)Določiti bi bilo treba pravila in postopke za preiskovanje tujih subvencij, ki dejansko ali potencialno povzročajo izkrivljanja na notranjem trgu, in jih po potrebi odpraviti. Tuje subvencije bi lahko izkrivljale notranji trg, če podjetje, ki prejema tujo subvencijo, opravlja gospodarsko dejavnost v Uniji. Zato bi bilo treba s to uredbo določiti pravila za vsa podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v Uniji. Glede na pomen gospodarskih dejavnosti, ki jih izvajajo MSP, in njihov prispevek k izpolnjevanju ključnih ciljev politike Unije je posebna pozornost namenjena učinku te uredbe nanje.

(7)Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na celotnem notranjem trgu in doslednosti pri uporabi te uredbe bi morala biti Komisija edini pristojni organ za uporabo te uredbe. Komisija bi morala biti pooblaščena, da na lastno pobudo na podlagi informacij iz vseh razpoložljivih virov preuči vse tuje subvencije, ki spadajo na področje uporabe te uredbe v katerem koli gospodarskem sektorju. Za zagotovitev učinkovitega nadzora v specifičnem primeru velikih koncentracij (združitve in prevzemi) in postopkov za oddajo javnega naročila nad določenimi pragovi bi morala biti Komisija pooblaščena za pregled tujih subvencij na podlagi predhodne priglasitve s strani podjetja Komisiji.

(8)V okviru te uredbe bi se morala tuja subvencija razumeti kot intervencija, ki izpolnjuje tri kumulativne pogoje.

(9)Javni organi tretje države bi morali neposredno ali posredno zagotoviti finančni prispevek. Finančni prispevek se lahko dodeli prek javnih ali zasebnih subjektov. Ali javni subjekt zagotavlja finančni prispevek, bi bilo treba ugotoviti za vsak primer posebej ob ustreznem upoštevanju elementov, kot so značilnosti zadevnega subjekta ter pravno in gospodarsko okolje, ki prevladuje v državi, v kateri posluje subjekt, vključno z vlogo vlade v gospodarstvu. Finančni prispevki se lahko dodelijo tudi prek zasebnega subjekta, če je mogoče njegove ukrepe pripisati tretji državi.

(10)Tak finančni prispevek bi moral podjetju, ki opravlja gospodarsko dejavnost na notranjem trgu, koristiti. Finančni prispevek, ki koristi subjektu, ki opravlja negospodarske dejavnosti, ne pomeni tuje subvencije. Obstoj koristi bi bilo treba ugotoviti na podlagi primerjalnih referenčnih vrednosti, kot so naložbena praksa zasebnih vlagateljev, stopnje financiranja, ki jih je mogoče pridobiti na trgu, primerljiva davčna obravnava ali ustrezno nadomestilo za dano blago ali storitev. Če neposredno primerljive referenčne vrednosti niso na voljo, bi se lahko prilagodila obstoječa merila ali pa bi se lahko določila alternativne referenčne vrednosti na podlagi splošno sprejetih metod ocenjevanja.

(11)Korist bi morala biti dodeljena posameznemu podjetju ali panogi ali več podjetjem ali panogam. Korist bi lahko bila ugotovljena na podlagi zakona ali dejansko.

(12)Ko se ugotovi, da obstaja tuja subvencija, bi morala Komisija oceniti, ali ta izkrivlja notranji trg. V nasprotju z državno pomočjo, ki jo dodeli država članica, tuje subvencije na splošno niso prepovedane. Subvencije v obliki financiranja izvoza so lahko zaradi svojih izkrivljajočih učinkov še posebej zaskrbljujoče. To ne velja, če se takšno financiranje zagotovi v skladu s Sporazumom OECD o uradno podprtih izvoznih kreditih. Komisija bi morala za vsak primer posebej oceniti, ali tuja subvencija izkrivlja notranji trg.

(13)Zaradi pomanjkanja preglednosti v zvezi s številnimi tujimi subvencijami in kompleksnosti poslovne stvarnosti je težko nedvoumno ugotoviti ali količinsko opredeliti vpliv posamezne tuje subvencije na notranji trg. Zato se zdi nujno, da se za ugotovitev izkrivljanja uporabi neizčrpen sklop kazalnikov. Komisija bi lahko pri ocenjevanju obsega, v katerem lahko tuja subvencija izboljša konkurenčni položaj zadevnega podjetja in s tem dejansko ali potencialno negativno vpliva na konkurenco na notranjem trgu, upoštevala nekatere kazalnike, med drugim znesek in naravo subvencije, namen in pogoje, povezane s tujo subvencijo, ter njeno uporabo na notranjem trgu.

(14)Komisija bi lahko pri uporabi teh kazalnikov upoštevala različne elemente, kot je velikost subvencije v absolutnem smislu ali glede na velikost trga ali vrednost naložbe. Na primer, koncentracija, pri kateri tuja subvencija krije znaten del nakupne cene ciljnega podjetja, bi verjetno izkrivljajoča. Podobno bodo verjetno povzročile izkrivljanja tuje subvencije, ki krijejo znaten del ocenjene vrednosti naročila, ki bo oddano v postopku za oddajo javnega naročila. Če se tuja subvencija dodeli za stroške poslovanja, se zdi bolj verjetno, da bo povzročila izkrivljanje, kot če se dodeli za investicijske stroške. Za tuje subvencije za mala in srednja podjetja se lahko šteje, da bodo manj verjetno povzročile izkrivljanja kot tuje subvencije velikim podjetjem. Poleg tega je treba upoštevati značilnosti trga in zlasti konkurenčne pogoje na trgu, kot so ovire za vstop. Tuje subvencije, ki povzročajo presežne zmogljivosti z ohranjanjem negospodarskih sredstev ali s spodbujanjem naložb v povečanje zmogljivosti, ki sicer ne bi bile izvedene, bodo verjetno povzročile izkrivljanja. Za tujo subvencijo upravičencu, ki kaže nizko stopnjo dejavnosti na notranjem trgu, merjeno na primer v smislu prometa, ustvarjenega v Uniji, je manj verjetno, da bo povzročila izkrivljanja kot tuja subvencija upravičencu, ki ima višjo raven dejavnosti na notranjem trgu. Za tuje subvencije, ki ne presegajo 5 milijonov EUR, bi se praviloma moralo šteti, da verjetno ne bodo izkrivljale notranjega trga v smislu te uredbe.

(15)Tako kot določene vrste državnih pomoči bodo verjetno tudi določene kategorije tujih subvencij, kot so neomejena jamstva, zaradi svoje narave povzročila izkrivljanja na notranjem trgu. Za te kategorije se ne bi smela zahtevati podrobna ocena na podlagi kazalnikov. Podjetje bi lahko v vsakem primeru dokazalo, da zadevna tuja subvencija v specifičnih okoliščinah zadeve ne bi izkrivljala notranjega trga.

(16)Komisija bi morala upoštevati pozitivne učinke tuje subvencije na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti. Komisija bi morala te pozitivne in negativne učinke tuje subvencije pretehtati z vidika izkrivljanja na notranjem trgu, da bi po potrebi določila ustrezen izravnalni ukrep ali sprejela zaveze. Tehtanje lahko privede tudi do sklepa, da ni treba uvesti nobenih izravnalnih ukrepov. Za kategorije tujih subvencij, za katere se šteje, da bodo najverjetneje izkrivljale notranji trg, je manj verjetno, da bodo imele več pozitivnih kot negativnih učinkov.

(17)Kadar Komisija preuči tujo subvencijo na lastno pobudo, bi morala biti pooblaščena, da podjetju naloži izravnalne ukrepe za odpravo morebitnega izkrivljanja, ki ga je povzročila tuja subvencija na notranjem trgu. Izravnalni ukrepi bi morali biti sorazmerni in primerni za odpravo zadevnega izkrivljanja. Vključevati bi morali ukrepe v zvezi z ravnanjem ali strukturne ukrepe ali vračilo tuje subvencije.

(18)Zadevno podjetje bi moralo imeti možnost, da ponudi zaveze za odpravo izkrivljanja, ki ga je povzročila tuja subvencija. Če Komisija meni, da ponujene zaveze v celoti in učinkovito odpravljajo izkrivljanje, jih lahko sprejme in s sklepom določi, da postanejo zavezujoče.

(19)Zadevno podjetje bi lahko ponudilo vračilo subvencije skupaj z ustreznimi obrestmi. Komisija bi morala sprejeti ponujeno vračilo kot zavezo, če lahko ugotovi, da povračilo v celoti odpravlja izkrivljanje, se izvede pregledno in je učinkovito v praksi, ter ob tem upoštevati tveganje izogibanja ciljem te uredbe.

(20)Če zadevna podjetja ne ponudijo zavez, ki bi v celoti in učinkovito odpravile ugotovljeno izkrivljanje, bi morala biti Komisija pooblaščena, da prepove koncentracijo ali oddajo javnega naročila, preden se izvede. Če je bila koncentracija že izvedena, zlasti v primerih, ko predhodna priglasitev ni bila potrebna, ker niso bili doseženi pragovi za priglasitev, je lahko izkrivljanje vseeno tako veliko, da ga ni mogoče odpraviti z ukrepi v zvezi z ravnanjem ali strukturnimi ukrepi ali vračilom subvencije. Komisija bi se lahko pri takih zadevah odločila odpraviti izkrivljanje tako, da bi zadevnim podjetjem naložila prenehanje koncentracije.

(21)Komisija bi morala biti pooblaščena, da na lastno pobudo preuči vse informacije o tujih subvencijah. V ta namen je treba vzpostaviti postopek, sestavljen iz dveh korakov, in sicer predhodnega pregleda in poglobljene preiskave.

(22)Komisiji bi bilo treba podeliti ustrezna preiskovalna pooblastila za zbiranje vseh potrebnih informacij. Zato bi morala biti pooblaščena, da med celotnim postopkom zahteva informacije od katerega koli podjetja ali podjetniškega združenja. Poleg tega bi morala biti Komisija pooblaščena za nalaganje glob in periodičnih denarnih kazni za nepravočasno predložitev zahtevanih informacij ali za predložitev nepopolnih, nepravilnih ali zavajajočih informacij. Komisija bi lahko vprašanja naslovila tudi na države članice ali tretje države. Poleg tega bi morala biti Komisija pooblaščena za izvajanje obiskov za ugotavljanje dejstev v prostorih podjetja v Uniji ali, če se s tem strinjata zadevno podjetje in zadevna tretja država, v prostorih podjetja v tretji državi. Komisija bi morala biti pooblaščena tudi za sprejemanje sklepov na podlagi razpoložljivih dejstev, če zadevno podjetje ne sodeluje.

(23)Poleg tega bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje začasnih ukrepov, če je to potrebno za takojšnjo ponovno vzpostavitev konkurence na notranjem trgu in preprečitev nepopravljive škode.

(24)Pri vseh zadevah, pri katerih ima Komisija na podlagi predhodnega pregleda dovolj dokazov o obstoju tuje subvencije, ki izkrivlja notranji trg, bi morala biti Komisija pooblaščena za uvedbo poglobljene preiskave, da bi zbrala dodatne relevantne informacije za oceno tuje subvencije in zainteresiranim stranem omogočila uveljavljanje njihovih pravic do obrambe.

(25)Komisija bi morala poglobljeno preiskavo zaključiti s sprejetjem sklepa.

(26)Komisija bi morala imeti na voljo ustrezne instrumente za zagotovitev učinkovitosti zavez in izravnalnih ukrepov. Če zadevno podjetje ne ravna v skladu s sklepom o zavezah, sklepom o uvedbi izravnalnih ukrepov ali sklepom o odreditvi začasnih ukrepov, bi morala biti Komisija pooblaščena za naložitev glob in periodičnih denarnih kazni.

(27)Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba te uredbe, bi morala biti Komisija pooblaščena za razveljavitev sklepa in sprejetje novega sklepa, kadar je sklep temeljil na nepopolnih, nepravilnih ali zavajajočih informacijah ali kadar podjetje ravna v nasprotju s svojimi zavezami ali uvedenimi izravnalnimi ukrepi.

(28)Glede na potencialno velik vpliv koncentracij na notranji trg bi morala biti Komisija pooblaščena, da ob priglasitvi preuči informacije o tujih finančnih prispevkih v okviru predlagane koncentracije. Podjetjem ne bi smelo biti dovoljeno izvesti koncentracijo, dokler Komisija ne zaključi pregleda.

(29)Komisija bi morala pri tej preučitvi slediti istemu postopku kot pri pregledu tuje subvencije na pobudo Komisije, ob upoštevanju prilagoditev, ki odražajo specifične značilnosti koncentracij.

(30)Treba je vzpostaviti ravnovesje med učinkovito zaščito notranjega trga in potrebo po omejitvi upravnega bremena za podjetja, za katera se uporablja ta uredba. Zato bi morala obvezna predhodna priglasitev veljati le za koncentracije, ki dosegajo združene pragove na podlagi obsega prometa v Uniji in obsega subvencije, kot so opredeljeni v tej uredbi.

(31)Če pragovi za priglasitev niso doseženi, bi lahko Komisija zahtevala priglasitev potencialno subvencioniranih koncentracij, ki še niso bile izvedene, ali priglasitev potencialno subvencioniranih ponudb pred oddajo javnega naročila, če meni, da bi bila koncentracija ali ponudba glede na vpliv v Uniji upravičena do predhodnega pregleda. Komisija bi morala imeti tudi možnost, da na lastno pobudo opravi pregled že izvedenih koncentracij ali oddanih javnih naročil.

(32)Pri pregledu koncentracije bi bilo treba oceno, ali gre za izkrivljanje na notranjem trgu, omejiti na zadevno koncentracijo, v oceni pa bi bilo treba upoštevati le tuje subvencije, dodeljene v treh letih pred koncentracijo.

(33)Potreba po obravnavanju izkrivljajočih tujih subvencij je zlasti pomembna pri javnih naročilih zaradi njihovega gospodarskega pomena na notranjem trgu in dejstva, da se financirajo iz davkoplačevalskih sredstev. Komisija bi morala biti pooblaščena, da po priglasitvi pred dodelitvijo javnega naročila ali koncesije preuči informacije o tujih finančnih prispevkih podjetjem, ki sodelujejo v postopku za oddajo javnega naročila. Priglasitve pred oddajo javnega naročila bi morale biti obvezne nad pragom, določenim v tej uredbi, da bi zajeli gospodarsko pomembne zadeve ter hkrati čim bolj zmanjšali upravno breme in ne ovirali sodelovanja MSP pri javnih naročilih. Navedena obveznost priglasitve pred oddajo javnega naročila nad mejno vrednostjo bi se morala uporabljati tudi za skupine gospodarskih subjektov iz člena 26(2) Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta 40 , člena 19(2) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta 41 in člena 37(2) Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta 42 . Uporabljati bi se morala tudi za glavne podizvajalce in glavne dobavitelje podjetja.

(34)Kadar je v okviru postopka za oddajo javnega naročila priglašen tuji finančni prispevek, bi bilo treba oceno omejiti na ta postopek.

(35)Zagotoviti bi bilo treba, da se v zvezi z vsemi podjetji, vključenimi v postopek za oddajo javnega naročila, ne glede na preiskave, ki se začnejo in so v teku v skladu s to uredbo, spoštujejo načela, ki urejajo javna naročila, zlasti načela sorazmernosti, nediskriminacije, enakega obravnavanja in preglednosti.

(36)Za tuje subvencije, ki podjetju omogočajo oddajo neupravičeno ugodne ponudbe v zvezi z zadevnimi gradnjami, blagom ali storitvami, bi se moralo šteti, da dejansko ali potencialno povzročajo izkrivljanje v postopku za oddajo javnega naročila. Navedena izkrivljanja bi bilo zato treba oceniti na podlagi neizčrpnega sklopa kazalnikov, opisanih v uvodnih izjavah 13 in 14, ter pojma neupravičeno ugodne ponudbe. Kazalniki bi morali omogočiti, da se ugotovi, kako tuja subvencija izkrivlja konkurenco z izboljšanjem konkurenčnega položaja podjetja in s tem, da mu omogoči predložitev neupravičeno ugodne ponudbe. Podjetjem bi bilo treba omogočiti, da dokažejo, da ponudba ni neupravičeno ugodna, vključno z navedbo elementov iz člena 69(2) Direktive 2014/24/EU. Prepoved oddaje naročila bi se morala uporabiti le, če ugodne narave ponudbe, ki ji koristijo tuje subvencije, ni mogoče upravičiti, če bi bilo javno naročilo oddano in podjetje, ki je predložilo ponudbo, ni ponudilo zavez, ki bi se štele za ustrezne in zadostne, da se izkrivljanje v celoti in učinkovito odpravi.

(37)Ob upoštevanju narave mehanizma predhodnega pregleda za koncentracije in oddajo javnih naročil ter potrebe po pravni varnosti v zvezi s temi specifičnimi transakcijami Komisija na lastno pobudo ne more ponovno pregledati koncentracije ali razpisa za oddajo javnega naročila, priglašenega in ocenjenega v skladu z ustreznimi postopki. Finančni prispevki, o katerih je bila Komisija obveščena prek postopka priglasitve, pa so lahko pomembni tudi zunaj postopka koncentracije ali za oddajo javnega naročila. Komisija bi morala imeti za namene zbiranja informacij o tujih subvencijah možnost začeti preiskave v zvezi s posameznimi gospodarskimi sektorji, posebnimi vrstami gospodarske dejavnosti ali uporabo posebnih tujih subvencijskih instrumentov.

(38)Iz istih razlogov je ustrezno določiti zastaralne roke za naložitev in izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni.

(39)Zaradi preglednosti in pravne varnosti je ustrezno, da se vsi sklepi, ki jih sprejme Komisija, objavijo v celoti ali v obliki povzetka.

(40)Komisija bi morala pri objavi svojih sklepov upoštevati predpise o poslovni skrivnosti, vključno z varstvom vseh tajnih in osebnih podatkov ter poslovnih skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU.

(41)Kadar se zdi, da za informacije, ki jih podjetje označi kot tajne ali kot poslovno skrivnost, ne velja obveznost varovanja poslovnih skrivnosti, je ustrezno vzpostaviti mehanizem, s katerim lahko Komisija določi obseg, v katerem je mogoče razkriti take informacije. V vsakem sklepu o tem, da se navedba o tajnosti podatkov zavrne, bi moralo biti navedeno obdobje, po koncu katerega bodo ti podatki razkriti, tako da lahko respondent uporabi sodno varstvo, ki mu je na voljo, vključno z začasnimi ukrepi.

(42)Zadevna podjetja ali združenja podjetij, ki jih zadeva preiskava v skladu s to uredbo, bi morala imeti možnost, da predložijo svoja opažanja. Pri zagotavljanju ohranitve pravic zadevnih podjetij do obrambe je bistveno, da se varujejo poslovne skrivnosti.

(43)Unija bi morala to uredbo izvajati v skladu s pravom Unije in Sporazumom STO ter z zavezami, ki jih je sprejela v okviru drugih trgovinskih in naložbenih sporazumov, katerih pogodbenice so Unija ali države članice.

(44)Omejitve členov 34, 49, 56 in 63 Pogodbe je mogoče upravičiti s potrebo po preprečevanju nelojalne konkurence, če so take omejitve, tako kot druge omejitve temeljnih svoboščin, skladne s splošnimi načeli prava Unije, kot sta sorazmernost in pravna varnost, ter temeljne pravice.

(45)Izvajanje te uredbe se lahko prekriva s sektorskimi pravili, zlasti na področju pomorskega in zračnega prometa. Zato je treba pojasniti razmerje med to uredbo in sektorskimi instrumenti, ki obravnavajo tuje subvencije, in sicer Uredbo (EU) 2016/1035 Evropskega parlamenta in Sveta 43 , Uredbo Sveta (EGS) št. 4057/86 44 in Uredbo (EU) 2019/712 Evropskega parlamenta in Sveta 45 .

(46)Kadar Komisija ob koncu poglobljene preiskave sprejme sklep, bi morale biti države članice pred odločitvijo ustrezno vključene v svetovalni postopek v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 46 . Izbira tega postopka je upravičena ob upoštevanju vloge držav članic pri in instrumentih na področju konkurence in državnih pomoči, ki so prav tako namenjeni zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu.

(47)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v skladu s členom 291 Pogodbe. Ta pooblastila bi bilo treba uporabiti za določitev oblike in vsebine priglasitev koncentracij ter finančnih prispevkov v okviru postopkov za oddajo javnega naročila, podrobnosti o razkritju, oblike in vsebine zahtev po preglednosti, izračun rokov, pogojev in rokov za zaveze ter podrobnih pravilih o postopkovnih korakih v zvezi s preiskavami na področju postopkov za oddajo javnega naročila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(48)Da se tudi dolgoročno zagotovijo enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu in z namenom zagotavljanja ustrezne pokritosti primerov, ki se preiskujejo tako na podlagi priglasitev kot po uradni dolžnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s spremembo pragov za priglasitev koncentracij in postopkov za oddajo javnega naročila, izvzetjem nekaterih kategorij podjetij iz obveznosti priglasitve v skladu s to uredbo ter spremembo rokov za predhodni pregled in poglobljene preiskave priglašenih koncentracij ali priglašenih finančnih prispevkov v okviru postopka za oddajo javnega naročila. V zvezi s finančnimi prispevki v okviru postopka za oddajo javnega naročila bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje takih aktov izvajati na način, ki upošteva interese MSP. Še posebno pomembno je, da se Komisija pri pripravi teh aktov ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da so ta posvetovanja izvedena v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 47 . Da bi zagotovili enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematičen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki pripravljajo delegirane akte.

(49)Kadar je koncentracijo treba priglasiti v skladu s to uredbo, bi morali na področje uporabe te uredbe spadati finančni prispevki kateri koli stranki koncentracije, odobreni v treh letih pred datumom začetka uporabe te uredbe. V okviru postopka za oddajo javnega naročila bi se morala ta uredba uporabljati tudi za finančni prispevek, dodeljen podjetju v treh letih pred datumom začetka uporabe te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1: Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

(1)Ta uredba določa pravila in postopke za preiskovanje tujih subvencij, ki izkrivljajo notranji trg, in za odpravo takih izkrivljanj. Do takih izkrivljanj lahko pride pri kateri koli gospodarski dejavnosti, zlasti pri koncentracijah in postopkih za oddajo javnega naročila.

(2)Ta uredba obravnava tuje subvencije, dodeljene podjetju, ki opravlja gospodarsko dejavnost na notranjem trgu. Za podjetje, ki pridobi nadzor ali se združuje s podjetjem s sedežem v Uniji, ali podjetje, ki sodeluje v postopku za oddajo javnega naročila, se šteje, da opravlja gospodarsko dejavnost na notranjem trgu.

Člen 2

Obstoj tuje subvencije

(1)Za namene te uredbe se šteje, da obstaja tuja subvencija, kadar tretja država dodeli finančni prispevek, ki podjetju, ki opravlja gospodarsko dejavnost na notranjem trgu, zagotavlja korist in je pravno ali dejansko omejen na posamezno podjetje ali panogo ali na več podjetij ali panog.

(2)Za namene te uredbe

(a)finančni prispevek vključuje:

(i) prenos sredstev ali obveznosti, kot so kapitalske injekcije, nepovratna sredstva, posojila, jamstva za posojila, davčne spodbude, poravnavo izgub iz poslovanja, nadomestilo za finančno breme, ki ga naložijo javni organi, oprostitev dolga, zamenjave terjatev v lastniške deleže ali reprogramiranje dolga;

(ii) odpoved sicer zapadlim prihodkom ali

(iii) dobavo blaga ali storitev oziroma nakup blaga in storitev;

(b)finančni prispevek, ki ga dodeli tretja država, vključuje finančni prispevek, ki ga zagotovijo:

(i) centralna država in državni organi na vseh drugih ravneh;

(ii) tuji javni subjekti, katerih dejanja se lahko pripišejo tretji državi, ob upoštevanju elementov, kot so značilnosti subjekta, pravno in gospodarsko okolje, ki prevladuje v državi, v kateri deluje subjekt, vključno z vlogo države v gospodarstvu, ali

(iii) kateri koli zasebni subjekt, katerega dejanja je mogoče pripisati tretji državi, ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin.

Člen 3

Izkrivljanja na notranjem trgu

(1)Šteje se, da obstaja izkrivljanje na notranjem trgu, kadar lahko tuja subvencija izboljša konkurenčni položaj zadevnega podjetja na notranjem trgu in če pri tem dejansko ali potencialno negativno vpliva na konkurenco na notranjem trgu. Ali gre za izkrivljanje na notranjem trgu, se ugotovi na podlagi kazalnikov, ki lahko vključujejo naslednje:

(a)znesek subvencije; 

(b)naravo subvencije;

(c)položaj podjetja in razmere na zadevnih trgih;

(d)raven gospodarske dejavnosti zadevnega podjetja na notranjem trgu;

(e)namen in pogoje, povezane s tujo subvencijo, ter njeno uporabo na notranjem trgu.

(2)Tuja subvencija verjetno ne bo izkrivljala notranjega trga, če je njen skupni znesek nižji od 5 milijonov EUR v katerem koli zaporednem obdobju treh fiskalnih let.

Člen 4

Kategorije tujih subvencij, za katere je najbolj verjetno, da bodo izkrivljale notranji trg

Tuja subvencija najverjetneje izkrivlja notranji trg, če spada v katero od naslednjih kategorij:

(1)tuja subvencija, dodeljena podjetju v težavah, tj. podjetju, ki bo v kratkem ali srednjeročnem obdobju brez subvencije verjetno prenehalo poslovati, razen če obstaja načrt prestrukturiranja, ki lahko privede do dolgoročne sposobnosti preživetja tega podjetja in vključuje pomemben lastni prispevek podjetja;

(2)tuja subvencija v obliki neomejenega poroštva za dolgove ali obveznosti podjetja, tj. brez omejitev glede zneska ali trajanja takega poroštva;

(3)tuja subvencija, ki neposredno olajša koncentracijo;

(4)tuja subvencija, ki podjetju omogoči, da predloži neupravičeno ugodno ponudbo, na podlagi katere bi se podjetju oddalo javno naročilo.

Člen 5

Tehtanje

(1)Komisija, kadar je to upravičeno, pretehta negativne učinke tuje subvencije v smislu izkrivljanja na notranjem trgu in pozitivne učinke na razvoj zadevne gospodarske dejavnosti.

(2)Komisija pri odločanju o uvedbi izravnalnih ukrepov ali sprejetju zavez upošteva razmerje med negativnimi in pozitivnimi učinki ter naravo in raven teh izravnalnih ukrepov ali zavez.

Člen 6

Zaveze in izravnalni ukrepi

(1)Komisija lahko za odpravo izkrivljanja na notranjem trgu, ki ga dejansko ali potencialno povzroči tuja subvencija, uvede izravnalne ukrepe. Zadevno podjetje lahko ponudi tudi zaveze.

(2)Zaveze ali izravnalni ukrepi v celoti in učinkovito odpravijo izkrivljanje, ki ga je povzročila tuja subvencija na notranjem trgu.

(3)Zaveze ali izravnalni ukrepi lahko vključujejo:

(a)ponujanje dostopa pod poštenimi in nediskriminatornimi pogoji do infrastrukture, ki je bila pridobljena ali podprta z izkrivljajočimi tujimi subvencijami, razen če takšen pravičen in nediskriminatoren dostop že določa veljavna zakonodaja Unije;

(b)zmanjšanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu;

(c)vzdržanje od določenih naložb;

(d)licenciranje sredstev, pridobljenih ali razvitih s pomočjo tujih subvencij, pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji;

(e)objavo rezultatov raziskav in razvoja;

(f)odprodajo nekaterih sredstev;

(g)zahtevo, da udeležena podjetja prenehajo koncentracijo;

(h)vračilo tuje subvencije, vključno z ustrezno obrestno mero.

(4)Komisija lahko uvede zahteve glede poročanja in preglednosti.

(5)Če podjetje ponudi zaveze, s katerimi se v celoti in učinkovito odpravi izkrivljanje na notranjem trgu, jih Komisija lahko sprejme in jih s sklepom o zavezah določi kot zavezujoče za podjetje v skladu s členom 9(3).

(6)Kadar zadevno podjetje predlaga vračilo tuje subvencije, vključno z ustreznimi obrestmi, Komisija sprejme takšno vračilo kot zavezo, če lahko ugotovi, da je vračilo pregledno in dejansko, ob upoštevanju tveganja izogibanja.

Poglavje 2: Pregled tujih subvencij po uradni dolžnosti

Člen 7

Pregled tujih subvencij po uradni dolžnosti

Komisija lahko v zvezi z domnevnimi izkrivljajočimi tujimi subvencijami na lastno pobudo preuči informacije iz katerega koli vira.

Člen 8

Predhodni pregled

(1)Komisija pridobi vse informacije, za katere meni, da jih potrebuje za predhodno oceno, ali finančni prispevek v postopku pregleda pomeni tujo subvencijo in ali izkrivlja notranji trg. V ta namen lahko Komisija zlasti:

(a)zahteva informacije v skladu s členom 11;

(b)izvaja inšpekcijske preglede v Uniji in zunaj nje v skladu s členom 12 ali členom 13.

(2)Kadar Komisija na podlagi predhodnega pregleda meni, da obstajajo zadostni znaki, da je bila podjetju dodeljena tuja subvencija, ki izkrivlja notranji trg,

(a)sprejme sklep o začetku poglobljene preiskave (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku poglobljene preiskave), ki vsebuje povzetek upoštevnih dejanskih in pravnih vprašanj ter vključuje predhodno oceno obstoja tuje subvencije in dejanskega ali morebitnega izkrivljanja na notranjem trgu;

(b)obvesti zadevno podjetje in

(c)objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije, v katerem zainteresirane strani, države članice in zadevno tretjo državo pozove, naj v predpisanem roku pisno izrazijo svoja stališča.

(3)Kadar Komisija po predhodni oceni ugotovi, da ni zadostnih razlogov za začetek poglobljene preiskave, bodisi ker tuja subvencija ne obstaja bodisi ker ni znakov dejanskega ali potencialnega izkrivljanja na notranjem trgu, zaključi predhodni pregled in o tem obvesti zadevno podjetje.

Člen 9

Poglobljena preiskava

(1)Komisija med poglobljeno preiskavo nadalje oceni tujo subvencijo, ki izkrivlja notranji trg in je bila opredeljena v sklepu o začetku poglobljene preiskave, pri čemer si prizadeva pridobiti vse informacije, za katere meni, da so potrebne v skladu s členi 11, 12 in 13.

(2)Kadar Komisija ugotovi, da tuja subvencija izkrivlja notranji trg v skladu s členi 3 do 5, lahko uvede izravnalne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: sklep o izravnalnih ukrepih).

(3)Kadar Komisija ugotovi, da tuja subvencija izkrivlja notranji trg v skladu s členi 3 do 5, in zadevno podjetje ponudi zaveze, ki so po njenem mnenju primerne in zadostne za popolno in dejansko odpravo izkrivljanja, lahko s sklepom razglasi te zaveze kot zavezujoče za podjetje (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavezah). Sklep, s katerim se sprejme vračilo tuje subvencije v skladu s členom 6(6), se šteje za sklep o zavezah.

(4)Komisija sprejme sklep o nenasprotovanju, kadar ugotovi, da:

(a)predhodna ocena, kot je navedena v sklepu o začetku poglobljene preiskave, ni potrjena; ali

(b)da v smislu člena 5 pozitivni učinki odtehtajo izkrivljanje notranjega trga.

Člen 10

Začasni ukrepi

Komisija lahko sprejme začasne ukrepe, kadar:

(1)obstajajo znaki, da finančni prispevek pomeni tujo subvencijo in izkrivlja notranji trg; in

(2)obstaja resno tveganje znatne in nepopravljive škode za konkurenco na notranjem trgu.

Člen 11

Zahteve za informacije

(1)Komisija lahko od zadevnega podjetja zahteva, da predloži vse potrebne informacije.

(2)Komisija lahko take informacije zahteva tudi od drugih podjetij ali podjetniških združenj.

(3)Zahteva za informacije, naslovljena na podjetje ali podjetniško združenje mora vsebovati:

(a)navedbo pravne podlage in namena, opredelitev, katere informacije se zahtevajo, in ustrezen rok, v katerem je treba zagotoviti informacije;

(b)izjavo, da se lahko v primeru napačnih, nepopolnih ali zavajajočih glob in periodičnih denarnih kazni iz člena 15 naložijo kazni;

(c)izjavo, da lahko Komisija v skladu s členom 14 v primeru pomanjkanja sodelovanja zadevnega podjetja sprejme sklep na podlagi razpoložljivih dejstev.

(4)Države članice Komisiji na njeno zahtevo zagotovijo vse potrebne informacije za izvajanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo.

(5)Komisija lahko tudi od zadevne tretje države zahteva, da zagotovi vse potrebne informacije.

Člen 12

Inšpekcijski pregledi v Uniji

(1)Komisija lahko opravi potrebne inšpekcijske preglede podjetij.

(2)Kadar Komisija opravi tak inšpekcijski pregled, so uradniki, ki jih Komisija pooblasti za izvedbo inšpekcijskega pregleda, pooblaščeni, da:

(a)vstopijo v vse prostore in na zemljišče zadevnega podjetja;

(b)pregledajo poslovne knjige in druge poslovne zapise ter vzamejo ali zahtevajo izvode;

(c)zaprosijo katerega koli predstavnika ali uslužbenca podjetja za pojasnilo o dejstvih ali dokumentih, ki se nanašajo na predmet pregleda, in njegove odgovore zapišejo v zapisnik;

(d)zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali evidence za čas trajanja pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

(3)Zadevno podjetje dovoli inšpekcijske preglede, ki jih s sklepom odredi Komisija. Uradniki in drugi spremljevalci, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje inšpekcijskega pregleda, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi sklepa Komisije, ki:

(a)določa predmet in namen inšpekcijskega pregleda;

(b)vsebuje izjavo, da v skladu s členom 14 nepripravljenost zadevnega podjetja za sodelovanje Komisiji omogoča, da sprejme sklep na podlagi razpoložljivih dejstev;

(c)se sklicuje na možnost naložitve glob in kazni iz člena 15.

(4)Komisija pravočasno pred inšpekcijskim pregledom o njem obvesti državo članico, na ozemlju katere se bo izvajal.

(5)Uradniki Komisije in uradniki, ki jih pooblasti ali imenuje država članica, na ozemlju katere se bo izvajal inšpekcijski pregled, na zahtevo te države članice ali Komisije dejavno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalcem, ki jih pooblasti Komisija. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so določena v odstavku 2.

(6)Kadar uradniki ali drugi spremljevalci, ki jih je pooblastila Komisija, ugotovijo, da podjetje nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v smislu tega člena, jim zadevna država članica nudi potrebno sodelovanje in, če je to potrebno, zahteva tudi podporo policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda.

(7)Država članica na zahtevo Komisije na svojem ozemlju izvede vsak inšpekcijski pregled ali drug ukrep za ugotavljanje dejstev v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, da ugotovi, ali obstaja tuja subvencija, ki izkrivlja notranji trg.

Člen 13

Inšpekcijski pregledi zunaj Unije

Komisija lahko za izvajanje nalog, ki so ji dodeljene s to uredbo, opravlja inšpekcijske preglede na ozemlju tretje države, če da zadevno podjetje svoje soglasje ter je bila vlada tretje države uradno obveščena in je privolila v inšpekcijski pregled. Smiselno se uporabljajo člen 12(1) ter točki (a) in (b) člena 12(2) in (3).

Člen 14

Nesodelovanje

(1)Komisija lahko sprejme sklep v skladu s členom 8 ali členom 9 na podlagi razpoložljivih dejstev, če zadevno podjetje ali tretja država:

(a)v odgovoru na zahtevo za informacije v skladu s členom 11 zagotovi nepopolne, netočne ali zavajajoče informacije;

(b)zahtevanih informacij ne predloži v roku, ki ga določi Komisija;

(c)Komisiji ne dovoli pregleda, odrejenega v skladu s členom 12 ali členom 13, v Uniji ali zunaj nje ali

(d)na drug način ovira predhodni pregled ali poglobljeno preiskavo.

(2)Če podjetje ali podjetniško združenje, država članica ali tretja država Komisiji predloži napačne ali zavajajoče informacije, se te informacije ne upoštevajo.

(3)Če zadevno podjetje, vključno z javnim podjetjem, ki je pod neposrednim ali posrednim nadzorom države, ne zagotovi potrebnih informacij za ugotovitev, ali mu finančni prispevek prinaša korist, se lahko šteje, da je to podjetje prejelo tako korist.

(4)Pri uporabi razpoložljivih dejstev je lahko izid postopka za zadevno podjetje manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovalo.

Člen 15

Globe in periodične denarne kazni

(1)Komisija lahko s sklepom naloži globe in periodične denarne kazni, kadar zadevno podjetje ali podjetniško združenje namerno ali iz malomarnosti:

(a)predloži netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije v odgovor na zahtevo, dano v skladu s členom 11, ali jih ne predloži v določenem časovnem roku;

(b)med inšpekcijskimi pregledi iz člena 12 predloži zahtevane poslovne knjige ali drugo poslovno dokumentacijo v nepopolni obliki;

(c)v odgovoru na vprašanje, postavljeno v skladu s členom 12(2)(c):

(i) da netočen ali zavajajoč odgovor,

(ii) v roku, ki ga določi Komisija, ne popravi netočnega, nepopolnega ali zavajajočega odgovora svojega uslužbenca, ali

(iii) ne da ali noče dati popolnega odgovora o dejstvih, ki se nanašajo na predmet in namen pregleda, ki je bil odrejen s sklepom, sprejetim v skladu s členom 12(3);

(d)noče privoliti v preglede, odrejene v skladu s členom 12, ali ima nameščene poškodovane carinske oznake v skladu s členom 12(2)(d).

(2)Globe, naložene v primerih iz odstavka 1, ne presegajo 1 % skupnega prometa zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja v predhodnem poslovnem letu.

(3)Periodične denarne kazni, naložene v primerih iz odstavka 1, ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega skupnega prometa zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja v predhodnem poslovnem letu za vsak delovni dan zamude od datuma, določenega v sklepu, do predložitve popolnih in točnih informacij, ki jih zahteva Komisija.

(4)Pred sprejetjem kakršnega koli sklepa v skladu z odstavkom 1 Komisija določi končni dvotedenski rok za prejem manjkajočih informacij od zadevnega podjetja ali združenja podjetij.

(5)Če zadevno podjetje ne ravna v skladu s sklepom o zavezah v skladu s členom 9(3), sklepom o odreditvi začasnih ukrepov v skladu s členom 10 ali sklepom o uvedbi izravnalnih ukrepov v skladu s členom 9(2), lahko Komisija s sklepom določi:

(a)globe, ki ne presegajo 10 % skupnega prometa zadevnega podjetja v predhodnem poslovnem letu, in

(b)periodične denarne kazni, ki ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega skupnega prometa zadevnega podjetja v predhodnem poslovnem letu za vsak dan neizpolnjevanja obveznosti, začenši z dnem sprejetja sklepa Komisije o naložitvi takih denarnih kazni, dokler Komisija ne ugotovi, da zadevno podjetje ravna v skladu s sklepom.

(6)Pri določanju zneska globe ali periodične denarne kazni se upoštevajo narava, teža in trajanje kršitve ter načeli sorazmernosti in primernosti.

Člen 16

Preklic

Komisija lahko prekliče sklep, sprejet v skladu s členom 9(2), (3) ali (4), in sprejme nov sklep, v katerem koli od naslednjih primerov:

(1)če zadevno podjetje ravna v nasprotju s svojimi zavezami ali uvedenimi izravnalnimi ukrepi;

(2)če je sklep temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah.

Poglavje 3: Koncentracije

Člen 17

Izkrivljanja na notranjem trgu zaradi tujih subvencij pri koncentracijah

Pri koncentraciji se ocena, ali gre za izkrivljanje na notranjem trgu v smislu člena 3 ali 4, omeji na zadevno koncentracijo. V oceni se upoštevajo samo tuje subvencije, dodeljene v treh koledarskih letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali pridobitvijo kontrolnega deleža.

Člen 18

Opredelitev koncentracij in pragovi za njihovo priglasitev

(1)Za namene te uredbe se šteje, da koncentracija nastane, kadar je trajna sprememba nadzora posledica katerega od naslednjih:

(a)združitve dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij ali delov podjetij,

(b)pridobitve neposrednega ali posrednega nadzora enega ali več drugih podjetij ali njihovih delov s strani ene ali več oseb, ki že nadzorujejo vsaj eno podjetje, ali s strani enega ali več podjetij, bodisi z nakupom vrednostnih papirjev ali premoženja bodisi s pogodbo ali kakor koli drugače.

(2)Ustanovitev skupnega podjetja, ki trajno opravlja vse funkcije samostojnega gospodarskega subjekta, predstavlja koncentracijo v smislu odstavka 1.

(3)Za namene člena 19 se šteje, da pri koncentraciji nastane „koncentracija, ki jo je treba priglasiti“, kadar:

(a)ima prevzeto podjetje ali vsaj eno od podjetij, ki se združujejo, sedež v Uniji in ustvari skupni promet v Uniji v višini vsaj 500 milijonov EUR; in

(b)so zadevna podjetja v treh koledarskih letih pred priglasitvijo od tretjih držav prejela skupni finančni prispevek v višini več kot 50 milijonov EUR.

(4)Pri ustanovitvi skupnega podjetja iz odstavka 2 se šteje, da „koncentracija, ki jo je treba priglasiti“, nastane, kadar:

(a)ima skupno podjetje ali vsaj eno od njegovih nadrejenih podjetij sedež v Uniji in ustvari skupni promet v Uniji v višini vsaj 500 milijonov EUR; ter

(b)so skupno podjetje in njegova nadrejena podjetja v treh koledarskih letih pred priglasitvijo od tretjih držav prejela skupni finančni prispevek v višini več kot 50 milijonov EUR.

Člen 19

Predhodna priglasitev koncentracij

(1)Koncentracije , ki jih je treba priglasiti, se Komisiji priglasijo pred njihovo izvedbo in po sklenitvi pogodbe, objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega deleža.

(2)Zadevna podjetja lahko priglasijo predlagano koncentracijo tudi, če Komisiji v dobri veri pokažejo, da nameravajo skleniti pogodbo, ali, v primeru javne ponudbe, če so javno objavila svojo namero za takšno ponudbo, pod pogojem, da bi načrtovana pogodba ali ponudba privedla do koncentracije, ki jo je treba priglasiti v skladu z odstavkom 1.

(3)Koncentracijo, ki nastane z združitvijo v smislu člena 18(1)(a) ali s pridobitvijo skupnega nadzora v smislu člena 18(1)(b), skupno priglasijo osebe, udeležene v združitvi, oziroma tiste, ki pridobijo skupni nadzor. V vseh drugih primerih koncentracijo priglasi oseba ali podjetje, ki pridobi nadzor nad celotnim podjetjem ali več podjetji ali le deli njih.

(4)Če zadevna podjetja ne izpolnijo svoje obveznosti priglasitve, lahko Komisija v skladu s to uredbo pregleda koncentracijo, ki jo je treba priglasiti, tako da zahteva priglasitev navedene koncentracije. V tem primeru Komisija ni vezana na roke iz člena 23(1) in (4).

(5)Komisija lahko zahteva predhodno priglasitev katere koli koncentracije, ki ni koncentracija, ki jo je treba priglasiti v smislu člena 18, kadar koli pred njenim izvajanjem, če sumi, da so zadevna podjetja v treh letih pred koncentracijo prejela tuje subvencije. Ta koncentracija se za namene te uredbe šteje za koncentracijo, ki jo je treba priglasiti.

Člen 20

Opredelitev nadzora

(1)Za namene člena 18 nadzor pomeni pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali skupno in ob upoštevanju dejanskih ali pravnih okoliščin omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na podjetje, zlasti prek:

(a)lastništva ali pravice do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;

(b)pravic ali pogodb, ki zagotavljajo odločilen vpliv na sestavo, glasovanje ali odločitve organov podjetja.

(2)Nadzor pridobijo osebe ali podjetja, ki:

(a)imajo pravice ali so upravičeni do njih na podlagi zadevnih pogodb; ali

(b)ki imajo kljub temu, da nimajo teh pravic ali niso upravičeni do njih na podlagi takšnih pogodb, pravico do uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz njih.

Člen 21

Izračun prometa

(1)Skupni promet obsega zneske, ki so jih zadevna podjetja ustvarila v predhodnem poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz rednega poslovanja, zmanjšane za prodajne rabate in davek na dodano vrednost ter druge davke, neposredno povezane s prometom. Skupni promet udeleženega podjetja ne vključuje prodaje proizvodov ali opravljanja storitev med katerimi koli podjetji iz odstavka 4.

Promet na notranjem trgu zajema proizvode in storitve, prodane oziroma opravljene za podjetja ali potrošnike na notranjem trgu.

(2)Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo delov enega ali več podjetij, ne glede na to, ali so ti deli pravne osebe ali ne, se z odstopanjem od odstavka 1 na strani prodajalca ali prodajalcev upošteva le promet, povezan z deli, ki so predmet koncentracije.

Vendar se dve ali več transakcij v smislu prvega pododstavka, ki jih v dveh letih opravijo iste osebe ali podjetja, štejejo kot ena sama koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije.

(3)Namesto prometa se za naslednje kategorije podjetij uporablja naslednje:

(a)pri kreditnih institucijah in drugih finančnih institucijah vsota naslednjih postavk prihodkov, kakor so določene v Direktivi Sveta 86/635/EGS 48 , po potrebi po odbitku davka na dodano vrednost in drugih davkov, neposredno povezanih s temi postavkami:

(i) prihodki od obresti in podobni prihodki;

(ii) prihodki od vrednostnih papirjev:

–prihodki od delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivimi donosi;

–prihodki za udeležbo v kapitalu;

–prihodki od delnic v povezanih družbah;

(iii) prihodki od provizij;

(iv) čisti dobiček iz finančnega poslovanja;

(v) drugi poslovni prihodki;

(b)pri zavarovalnicah vrednost obračunanih bruto premij, ki obsegajo vse prihodke in terjatve, izhajajoče iz zavarovalnih pogodb, ki jih izdajo zavarovalnice ali so za njihov račun, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšanimi za davke in davkom podobne prispevke ali dajatve, ki so zaračunane glede na vrednost posameznih premij ali glede na vse premije skupaj;

Za namene točke (a) za kreditno ali finančno institucijo na notranjem trgu promet zajema postavke prihodkov, kot so opredeljene v navedeni točki, ki jih prejme podružnica ali oddelek te institucije s sedežem na notranjem trgu.

(4)Brez poseganja v odstavek 2 se skupni promet zadevnega podjetja izračuna tako, da se sešteje promet:

(a)zadevnega podjetja;

(b)podjetij, v katerih ima zadevno podjetje neposredno ali posredno:

(i) v lasti več kot polovico kapitala ali poslovnega premoženja,

(ii) pooblastilo za izvrševanje več kot polovice glasovalnih pravic,

(iii) pravico, da imenuje več kot polovico članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali teles, ki v skladu z zakonom zastopajo podjetja,

(iv) pravico upravljati posle podjetja;

(c)podjetij, ki imajo v zadevnem podjetju katero koli pravico ali pooblastilo iz točke (b);

(d)podjetij, v katerih ima podjetje iz točke (c) katero koli pravico ali pooblastilo iz točke (b);

(e)podjetij, v katerih imata dve ali več podjetij iz točk (a) do (d) skupaj katero koli pravico ali pooblastilo iz točke (b).

(5)Kadar imajo zadevna podjetja skupaj pravice ali pooblastila, navedene v odstavku 4(b), se pri izračunu skupnega prometa zadevnih podjetij:

(a)upošteva promet, ki izhaja iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev med skupnim podjetjem in katerim koli tretjim podjetjem, pri čemer se ta promet enakomerno porazdeli med zadevna podjetja;

(b)ne upošteva promet, ki je posledica prodaje proizvodov ali opravljanja storitev med skupnim podjetjem in katerim koli od zadevnih podjetij ali katerim koli drugim podjetjem, povezanim z enim od navedenih podjetij, kakor to določa odstavek 4(b) do (e).

Člen 22

Seštevanje finančnih prispevkov

Skupni finančni prispevek zadevnemu podjetju se izračuna tako, da se seštejejo ustrezni finančni prispevki, ki so jih od tretjih držav prejela vsa podjetja iz točk (a) do (e) člena 21(4).

Člen 23

Zadržanje koncentracij in roki

(1)Koncentracija, ki jo je treba priglasiti, se ne izvede pred njeno priglasitvijo.

Poleg tega se uporabljajo naslednji roki:

(a)če Komisija prejme popolno priglasitev, se koncentracija ne izvede v obdobju 25 delovnih dni po njenem prejemu;

(b)če začne Komisija poglobljeno preiskavo najpozneje 25 delovnih dni po prejemu popolne priglasitve, se koncentracija ne izvede v obdobju 90 delovnih dni od začetka poglobljene preiskave; ta rok se podaljša za 15 delovnih dni, če zadevna podjetja ponudijo zaveze v skladu s členom 6 z namenom odprave izkrivljanja na notranjem trgu;

(c)če se s sklepom iz člena 24(3)(a) ali (b) razglasi, da koncentracija ne izkrivlja notranjega trga, se zatem lahko izvede.

Vsako obdobje se začne na delovni dan po prejemu popolne priglasitve oziroma po sprejetju ustreznega sklepa Komisije.

(2)Odstavek 1 ne preprečuje izvedbe javne ponudbe ali več transakcij vrednostnih papirjev, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na trgu, kakršen je borza, s čimer se od različnih prodajalcev pridobi nadzor, pod naslednjima pogojema:

(a)da se koncentracija nemudoma priglasi Komisiji v skladu s členom 19; ter

(b)da pridobitelj ne uveljavlja glasovalnih pravic, ki izhajajo iz zadevnih vrednostnih papirjev, ali pa to počne le zato, da bi ohranil polno vrednost teh naložb na podlagi odstopanja, ki ga Komisija odobri v skladu z odstavkom 3.

(3)Komisija lahko na zahtevo odobri odstopanje od obveznosti iz odstavkov 1 in 2. V zahtevi za odobritev odstopanja se navedejo razlogi zanj. Komisija pri odločanju o zahtevi upošteva zlasti učinke zadržanja na eno ali več podjetij, udeleženih v koncentraciji, ali na tretjo osebo in tveganje izkrivljanja na notranjem trgu, ki ga pomeni koncentracija. Tako odstopanje se lahko odobri pod določenimi pogoji in obveznostmi, da se prepreči izkrivljanje na notranjem trgu. Za odstopanje se lahko zaprosi in je lahko odobreno kadar koli, bodisi pred priglasitvijo bodisi po transakciji.

(4)Roki iz odstavka 1(b) se podaljšajo, če zadevna podjetja vložijo zahtevo v ta namen najpozneje v 15 delovnih dneh po začetku poglobljene preiskave v skladu s členom 8. Zadevna podjetja lahko vložijo samo eno tako zahtevo. Prav tako lahko Komisija v dogovoru z zadevnimi podjetji kadar koli po začetku poglobljene preiskave podaljša roke iz odstavka 1(b). Skupno trajanje vsakega podaljšanega roka ali rokov skladno s tem odstavkom ne presega 20 delovnih dni.

(5)Roki iz odstavka 1 se lahko izjemoma začasno zadržijo, če podjetja ne predložijo popolnih informacij, ki jih Komisija zahteva v skladu s členom 11, ali so zavrnila odobritev inšpekcijskega pregleda, odrejenega s sklepom v skladu s členom 12.

(6)Komisija lahko sprejme sklep v skladu s členom 24(3), pri čemer je ne zavezujejo roki iz odstavkov 1 in 4, če:

(a)ugotovi, da je bila koncentracija izvedena v nasprotju z zavezami, priloženimi sklepu, sprejetemu na podlagi člena 24(3)(a), v katerem je bilo ugotovljeno, da bi koncentracija brez zavez izkrivljala notranji trg; ali

(b)se sklep prekliče v skladu s členom 24(1).

(7)Vsaka transakcija, izvedena v nasprotju z odstavkom 1, se šteje za veljavno šele po sprejetju sklepa v skladu s členom 24(3).

(8)Ta člen nima učinka na veljavnost transakcij z vrednostnimi papirji, vključno s tistimi, ki so zamenljivi za druge vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na trgu, kakršen je borza, razen če sta kupec in prodajalec vedela ali bi morala vedeti, da je bila transakcija izvedena v nasprotju z odstavkom 1.

Člen 24

Postopkovna pravila, ki se uporabljajo za predhodni pregled in poglobljeno preiskavo priglašenih koncentracij

(1)Za priglašene koncentracije se uporabljajo členi 8, 9(1), (3) in (4), 10, 11, 12, 13, 14 in 16.

(2)Komisija lahko poglobljeno preiskavo v skladu s členom 8(2) začne najpozneje v 25 delovnih dneh po prejemu popolne priglasitve.

(3)Po poglobljeni preiskavi Komisija sprejme enega od naslednjih sklepov:

(a)sklep o zavezah v skladu s členom 9(3);

(b)sklep o nenasprotovanju v skladu s členom 9(4);

(c)sklep o prepovedi koncentracije, kadar Komisija ugotovi, da tuja subvencija izkrivlja notranji trg v skladu s členi 3 do 5.

(4)Sklepi v skladu z odstavkom 3 se sprejmejo najpozneje v 90 delovnih dneh po začetku poglobljene preiskave, ob upoštevanju podaljšanj v skladu s členom 23(1)(b), (4) in (5). Če Komisija ne sprejme sklepa v tem roku, se zadevnim podjetjem dovoli izvedba koncentracije.

(5)Komisija v vsaki zahtevi po informacijah, naslovljeni na podjetje, navede, ali bodo roki v skladu s členom 23(5) začasno zadržani, če podjetje ne bo predložilo popolnih informacij v predpisanem roku.

(6)Če Komisija v skladu s členi 3 do 5 ugotovi, da je bila koncentracija že izvedena in da izkrivlja notranji trg, lahko sprejme enega od naslednjih ukrepov:

(a)od zadevnih podjetij zahteva prenehanje koncentracije, zlasti s prenehanjem združitve ali odsvojitvijo vseh pridobljenih deležev ali premoženja, tako da se ponovno vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije; kadar stanja, ki je obstajalo pred izvedbo koncentracije, ni mogoče vzpostaviti s prenehanjem koncentracije, lahko Komisija sprejme kateri koli drug primeren ukrep za čim prejšnjo vzpostavitev takšnega stanja,

(b)odredi kateri koli drug primeren ukrep za zagotovitev, da zadevna podjetja odpravijo koncentracijo ali sprejmejo druge ukrepe za vzpostavitev prejšnjega stanja, kakor je zahtevano v njenem sklepu.

Ukrepi iz točk (a) in (b) se lahko uvedejo s sklepom v skladu s točko (c) odstavka 3 ali z ločenim sklepom.

Komisija lahko sprejme kateri koli ukrep iz točke (a) ali (b), če ugotovi, da je bila koncentracija izvedena v nasprotju s sklepom, sprejetim v skladu s točko (a) odstavka 3, v katerem je ugotovljeno, da bi v odsotnosti zavez koncentracija izpolnjevala merilo iz točke (c) odstavka 3.

(7)Komisija lahko odredi začasne ukrepe iz člena 10 tudi, kadar:

(a)se koncentracija izvede v nasprotju s členom 19;

(b)se koncentracija izvede v nasprotju s sklepom o zavezah iz točke (a) odstavka 3 tega člena.

Člen 25

Globe in periodične denarne kazni, ki se uporabljajo za koncentracije

(1)Komisija lahko naloži globe in periodične denarne kazni, kot je določeno v členu 15.

(2)Poleg tega lahko Komisija zadevnim podjetjem s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 1 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če v priglasitvi v skladu s členom 19 ali njeni dopolnitvi namerno ali iz malomarnosti predložijo napačne ali zavajajoče informacije.

(3)Komisija lahko zadevnim podjetjem s sklepom naloži globo, ki ne presega 10 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če namerno ali iz malomarnosti:

(a)ne priglasijo koncentracije, ki jo je treba priglasiti v skladu s členom 19, pred njeno izvedbo, razen če za to dobijo izrecno odobritev v skladu s členom 23;

(b)izvedejo priglašeno koncentracijo v nasprotju s členom 23;

(c)izvedejo priglašeno koncentracijo, ki je bila prepovedana v skladu s členom 24(3)(c).

Poglavje 4: Postopki za oddajo javnih naročil

Člen 26

Izkrivljanja na notranjem trgu zaradi tujih subvencij pri postopkih za oddajo javnega naročila

Tuje subvencije, ki povzročajo ali bi lahko povzročile izkrivljanje v postopku za oddajo javnega naročila, se razumejo kot tuje subvencije, ki podjetju omogočajo predložitev neupravičeno ugodne ponudbe za zadevne gradnje, blago ali storitve. Ocena, ali gre za izkrivljanje na notranjem trgu v skladu s členom 3 in ali je ponudba za zadevne gradnje, blago ali storitve neupravičeno ugodna, se omeji na zadevni postopek za oddajo javnega naročila. Pri oceni se upoštevajo samo tuje subvencije, dodeljene v treh letih pred priglasitvijo.

Člen 27

Opredelitev postopkov za oddajo javnega naročila in prag za priglasitev

(1)Za namene člena 28 postopek za oddajo javnega naročila pomeni:

(a)vsako vrsto postopka za oddajo javnega naročila iz Direktive 2014/24/EU in Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta za oddajo javnega naročila, kot je opredeljeno v členu 2(1)(5) Direktive 2014/24/EU, ali javnega naročila blaga, gradenj in storitev, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Direktive 2014/25/EU;

(b)postopek za podelitev koncesije za gradnje ali storitve, kot je opredeljena v točki 1 člena 5 Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta;

(c)postopke za oddajo javnih naročil iz člena 10(4)(a) Direktive 2014/23/EU, člena 9(1)(a) Direktive 2014/24/EU in člena 20(1)(a) Direktive 2014/25/EU.

(2)Za namene člena 28 se šteje, da je treba priglasiti tuji finančni prispevek v postopku za oddajo javnega naročila EU, če je ocenjena vrednost tega javnega naročila enaka ali večja od 250 milijonov EUR.

(3)Postopki za oddajo naročil, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta 49 , ne spadajo v to poglavje.

(4)Za namene tega poglavja se uporabljajo opredelitve pojmov „javni naročnik“ iz člena 6 Direktive 2014/23/EU, člena 2(1) Direktive 2014/24/EU in člena 3 Direktive 2014/25/EU ter „naročnik“ iz člena 7 Direktive 2014/23/EU in člena 4 Direktive 2014/25/EU.

Člen 28

Predhodna priglasitev tujih finančnih prispevkov v okviru postopkov za oddajo javnega naročila

(1)Ob predložitvi ponudbe ali prijave za sodelovanje v postopku za oddajo javnega naročila podjetja javnemu naročniku ali naročniku priglasijo vse tuje finančne prispevke, prejete v treh letih pred to priglasitvijo, ali v izjavi potrdijo, da v zadnjih treh letih niso prejela tujih finančnih prispevkov. Podjetjem, ki ne predložijo takih informacij ali izjav, se naročilo ne odda.

(2)Obveznost priglasitve tujih finančnih prispevkov v skladu s tem odstavkom se razširi na gospodarske subjekte, skupine gospodarskih subjektov iz člena 26(2) Direktive 2014/23/EU, člena 19(2) Direktive 2014/24/EU in člena 37(2) Direktive 2014/25/EU, glavne podizvajalce in glavne dobavitelje. Podizvajalec ali dobavitelj se šteje za glavnega, kadar njegovo sodelovanje zagotavlja ključne elemente izvajanja naročila in v vsakem primeru, kadar ekonomski delež njegovega prispevka presega 30 % ocenjene vrednosti naročila.

(3)Za skupine gospodarskih subjektov, glavne podizvajalce in glavne dobavitelje priglasitev opravi vodilni gospodarski subjekt.

(4)Javni naročnik ali naročnik priglasitev nemudoma posreduje Komisiji.

(5)Kadar podjetje, gospodarski subjekti ali skupine gospodarskih subjektov iz odstavka 1 ne priglasijo tujega finančnega prispevka ali če se takšna priglasitev ne posreduje Komisiji, lahko Komisija začne pregled.

(6)Kadar Komisija sumi, da je bilo podjetje morda deležno tujih subvencij v treh letih pred predložitvijo ponudbe ali prijave za sodelovanje v postopku za oddajo javnega naročila, lahko kadar koli pred oddajo naročila zahteva priglasitev tujih finančnih prispevkov, ki jih je to podjetje prejelo v katerem koli postopku za oddajo javnega naročila, ki jih ni treba priglasiti v skladu s členom 27(2) ali spadajo na področje uporabe odstavka 5 tega člena. Ko Komisija zahteva priglasitev takega finančnega prispevka, se ta šteje za tuji finančni prispevek, ki ga je treba priglasiti v okviru postopka za oddajo javnega naročila.

Člen 29

Postopkovna pravila, ki se uporabljajo za predhodni pregled in poglobljeno preiskavo priglašenih finančnih prispevkov v postopkih za oddajo javnega naročila

(1)Za priglašene finančne prispevke v postopku za oddajo javnega naročila se uporabljajo členi 8, 9(1), (3) in (4), 11, 12, 13, 14, 16 in 22.

(2)Komisija opravi predhodni pregled najpozneje 60 dni po prejemu priglasitve.

(3)Komisija se o tem, ali bo začela poglobljeno preiskavo, odloči v roku za dokončanje predhodnega pregleda, ter o tem nemudoma obvesti zadevno podjetje in javnega naročnika ali naročnika.

(4)Komisija lahko sklep o zaključku poglobljene preiskave sprejme najpozneje 200 dni po prejemu priglasitve. V izjemnih okoliščinah se ta rok lahko podaljša po posvetovanju z zadevnim javnim naročnikom ali naročnikom.

Člen 30

Sklepi Komisije

(1)Če Komisija po poglobljeni preiskavi ugotovi, da ima podjetje korist od tuje subvencije, ki izkrivlja notranji trg v skladu s členi 3 do 5, in če zadevno podjetje ponudi zaveze, ki v celoti in učinkovito odpravljajo izkrivljanje na notranjem trgu, Komisija sprejme sklep o zavezah v skladu s členom 9(3). Ocena iz člena 5 ne povzroči spremembe prvotne ponudbe, ki jo predloži podjetje, ki ni združljiva s pravom Unije.

(2)Če zadevno podjetje ne ponudi zavez ali če Komisija meni, da zaveze iz odstavka 1 niso niti ustrezne niti zadostne za popolno in učinkovito odpravo izkrivljanja, sprejme sklep o prepovedi oddaje naročila zadevnemu podjetju (v nadaljnjem besedilu: „sklep o prepovedi oddaje naročila“).

(3)Če Komisija po poglobljeni preiskavi ugotovi, da podjetje nima koristi od tuje subvencije, ki izkrivlja notranji trg, sprejme sklep v skladu s členom 9(4).

Člen 31

Ocene v postopkih za oddajo javnega naročila, ki vključujejo priglasitev, in zadržanje oddaje naročila

(1)Med predhodnim pregledom in poglobljeno preiskavo se lahko ocenjevanje ponudb v postopku za oddajo javnega naročila nadaljuje. Naročilo se ne odda pred iztekom roka iz člena 29(2).

(2)Če se sprejme sklep o začetku poglobljene preiskave v skladu s členom 29(3), se naročilo ne odda podjetju, ki opravi priglasitev v skladu s členom 28, dokler Komisija ne sprejme sklepa v skladu s členom 30(3) ali se izteče rok iz člena 29(4). Če Komisija v tem roku ne sprejme sklepa, se lahko naročilo odda kateremu koli podjetju, vključno s podjetjem, ki je opravilo priglasitev.

(3)Naročilo se lahko odda podjetju, ki predloži izjavo v skladu s členom 28, preden Komisija sprejme katerega od sklepov iz člena 30 ali pred iztekom roka iz člena 29(4) le, če je bilo na podlagi ocene ponudbe ugotovljeno, da je zadevno podjetje v vsakem primeru predložilo ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

(4)Če Komisija izda sklep v skladu s členom 30(2) v zvezi z ekonomsko najugodnejšo ponudbo, se lahko naročilo odda podjetju, ki je predložilo naslednjo najboljšo ponudbo, ki ni predmet sklepa iz člena 30(2).

(5)Če Komisija sprejme sklep v skladu s členom 30(1) ali (3), se naročilo lahko odda kateremu koli podjetju, ki je predložilo ekonomsko najugodnejšo ponudbo, vključno s podjetjem(-i), ki je (so) opravilo(-a) priglasitev v skladu s členom 28.

(6)Javni naročnik ali naročnik v vseh primerih obvesti Komisijo o vsaki odločitvi v zvezi z izidom postopka za oddajo javnega naročila.

(7)Pri vseh podjetjih, udeleženih v postopku za oddajo javnega naročila, se upoštevajo načela, ki urejajo javna naročila, vključno s sorazmernostjo, nediskriminacijo, enako obravnavo in preglednostjo. Preiskava tujih subvencij v skladu s to uredbo ne sme povzročiti, da bi javni naročnik ali naročnik zadevno podjetje obravnaval na način, ki bi bil v nasprotju s temi načeli.

(8)Vsak rok začne teči na delovni dan po prejemu priglasitve oziroma po sprejetju ustreznega sklepa Komisije.

Člen 32

Globe in periodične denarne kazni, ki se uporabljajo za finančne prispevke v okviru postopkov za oddajo javnega naročila

(1)Komisija lahko naloži globe in periodične denarne kazni, kot je določeno v členu 15.

(2)Poleg tega lahko Komisija zadevnim podjetjem s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 1 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če namerno ali iz malomarnosti predložijo napačne ali zavajajoče informacije v priglasitvi v skladu s členom 28 ali v njeni dopolnitvi;

(3)Komisija lahko zadevnim podjetjem s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 10 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu, če namerno ali iz malomarnosti med postopkom za oddajo javnega naročila ne priglasijo subvencije v skladu s členom 28.

Poglavje 5: Skupne postopkovne določbe

Člen 33

Razmerje med postopki

(1)Finančni prispevek, priglašen v okviru koncentracije iz člena 19, je lahko relevanten in se ponovno oceni v zvezi z drugo gospodarsko dejavnostjo.

(2)Finančni prispevek, priglašen v okviru postopka za oddajo javnega naročila iz člena 28, je lahko relevanten in se ponovno oceni v zvezi z drugo gospodarsko dejavnostjo.

Člen 34

Preiskava trga

(1)Če razpoložljive informacije podpirajo utemeljen sum, da bi lahko tuje subvencije v določenem sektorju, za določeno vrsto gospodarske dejavnosti ali na podlagi določenega subvencijskega instrumenta izkrivljale notranji trg, lahko Komisija opravi preiskavo trga v zvezi z določenim sektorjem, določeno vrsto gospodarske dejavnosti ali uporabo zadevnega subvencijskega instrumenta. Komisija lahko med to preiskavo trga od zadevnih podjetij ali podjetniških združenj zahteva, da predložijo potrebne informacije, in lahko opravi potrebne inšpekcijske preglede. Komisija lahko od zadevne države članice ali tretje države zahteva tudi predložitev informacij.

(2)Komisija lahko objavi poročilo o rezultatih svoje preiskave trga v določenih sektorjih, za določene vrste gospodarske dejavnosti ali za določene subvencijske instrumente ter zainteresirane strani pozove k predložitvi pripomb.

(3)Komisija lahko informacije, pridobljene s takimi preiskavami trga, uporabi v okviru postopkov iz te uredbe.

(4)Uporabljajo se členi 11, 12, 13 in 15 te uredbe.

Člen 35

Zastaralni roki

(1)Pooblastila Komisije iz člena 9 so omejena z desetletnim zastaralnim rokom, ki začne teči na dan dodelitve tuje subvencije zadevnemu podjetju. Vsak ukrep v zvezi s tujo subvencijo, ki ga Komisija sprejme v skladu s členi 8, 11, 12 ali 13, pretrga zastaralni rok. Po vsakem pretrganju zastaralnega roka začne ta teči znova.

(2)Za pooblastila Komisije za nalaganje glob in periodičnih denarnih kazni v skladu s členi 15, 25 in 32 velja zastaralni rok tri leta, ki začne teči na dan, ko je prišlo do kršitve iz členov 15, 25 ali 32. Pri trajajočih ali ponavljajočih se kršitvah začne zastaralni rok teči na dan, ko kršitev preneha. Vsak ukrep, ki ga sprejme Komisija v zvezi s kršitvijo iz členov 15, 25 ali 32, pretrga zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni. Po vsakem pretrganju zastaralnega roka začne ta teči znova.

(3)Za pooblastila Komisije za izvrševanje sklepov o naložitvi glob in periodičnih denarnih kazni v skladu s členi 15, 25 in 32 velja zastaralni rok pet let, ki začne teči na dan sprejetja sklepa Komisije o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni. Vsak ukrep, ki ga sprejme Komisija ali država članica, ki ukrepa na zahtevo Komisije, za izvršitev plačila globe ali periodične denarne kazni, pretrga ta zastaralni rok. Po vsakem pretrganju zastaralnega roka začne ta teči znova.

Člen 36

Objava sklepov

(1)Komisija objavi povzetek sklepov, sprejetih v skladu s členom 8(2).

(2)Komisija sklepe, sprejete v skladu s členom 9(2), (3) in (4), členom 24(3) ter členom 30(1), (2) in (3), objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(3)Komisija pri objavi povzetkov in sklepov ustrezno upošteva pravne interese podjetij pri varovanju njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih informacij.

Člen 37

Naslovniki sklepov

(1)Sklepi, sprejeti v skladu s členi 8, 9, 15, 24(3), 25, 30(1) in 32, se naslovijo na zadevna podjetja ali združenja podjetij. Komisija o sklepu nemudoma uradno obvesti naslovnika in mu da možnost, da Komisiji sporoči, katere informacije šteje za zaupne. Komisija zadevnemu javnemu naročniku ali naročniku predloži izvod vsakega sklepa Komisije, naslovljenega na podjetje, ki sodeluje v postopku za oddajo javnega naročila.

(2)Sklepi, sprejeti v skladu s členom 30(2) in (3), se naslovijo na zadevnega javnega naročnika ali naročnika. Komisija predloži izvod tega sklepa podjetju, kateremu je prepovedano oddati javno naročilo.

Člen 38

Razkritje in pravica do obrambe

(1)Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu s členi 9, 15, 24(3)(c), 25, 30(2) ali 32 zadevnemu podjetju omogoči, da predloži pripombe o razlogih, na podlagi katerih namerava Komisija sprejeti sklep.

(2)Komisija sklep utemelji le na podlagi razlogov, o katerih je bilo zadevnim podjetjem omogočeno, da predložijo svoje pripombe.

Člen 39

Poslovna skrivnost

(1)Informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, se uporabljajo samo za namene, za katere so bile pridobljene.

(2)Komisija, njeni uradniki in druge osebe, ki delajo pod njenim nadzorom, ne smejo razkriti, informacij, uvrščenih med poslovne skrivnosti, ki so jih pridobili v skladu s to uredbo.

(3)Odstavka 1 in 2 ne preprečujeta objave statističnih podatkov in poročil, ki ne vsebujejo informacij, na podlagi katerih je mogoče prepoznati posamezna podjetja ali podjetniška združenja.

Poglavje 6: Razmerje do drugih instrumentov

Člen 40

Razmerje do drugih instrumentov

(1)Ta uredba ne posega v uporabo členov 101, 102, 106, 107 in 108 Pogodbe, Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 50 in Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 51 .

(2)Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 52 .

(3)Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta 53 .

(4)Ta uredba ima prednost pred Uredbo (EU) 2016/1035 Evropskega parlamenta in Sveta, dokler se navedena uredba ne začne uporabljati v skladu z njenim členom 18. Če po navedenem datumu tuja subvencija spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2016/1035 in te uredbe, ima prednost Uredba (EU) 2016/1035. Vendar imajo določbe te uredbe, ki se uporabljajo za javna naročila in koncentracije, prednost pred Uredbo (EU) 2016/1035.

(5)Ta uredba ima prednost pred Uredbo Sveta (EGS) št. 4057/86.

(6)Ta uredba ne posega v uporabo Uredbe (EU) 2019/712 Evropskega parlamenta in Sveta. Za koncentracije, ki jih je treba priglasiti, kot so opredeljene v členu 18 te uredbe, ki vključujejo letalske prevoznike, veljajo določbe poglavja 3. Za postopke javnih naročil, kot so opredeljeni v členu 27 te uredbe, ki vključujejo letalske prevoznike, veljajo določbe poglavja 4.

(7)Preiskava v skladu s to uredbo se ne izvede niti se ne naložijo ali ohranijo ukrepi, če bi bili takšna preiskava ali ukrepi v nasprotju z obveznostmi Unije, ki izhajajo iz katerega koli ustreznega mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila. Zlasti se na podlagi te uredbe ne sprejmejo nobeni ukrepi, ki bi pomenili drugo dejavnost proti subvenciji v smislu člena 32.1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Ta uredba Uniji ne preprečuje uveljavljanja njenih pravic ali izpolnjevanja njenih obveznosti iz mednarodnih sporazumov.

Poglavje 7: Prehodne in končne določbe

Člen 41

Postopek v odboru za sklepe

Sklepi v skladu s členi 9, 24(3) in 30 se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 43(2).

Člen 42

Postopek v odboru za izvedbene akte

(1)Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov glede:

(a)oblike, vsebine in postopkovnih podrobnosti priglasitev koncentracij v skladu s členom 19;

(b)oblike, vsebine in postopkovnih podrobnosti priglasitev tujih finančnih prispevkov v postopkih za oddajo javnega naročila v skladu s členom 28;

(c)podrobnosti glede razkritja v skladu s členom 38;

(d)oblike, vsebine in postopkovnih podrobnosti zahtev glede preglednosti;

(e)podrobnih pravil za izračun rokov;

(f)pogojev in rokov za predlaganje zavez v skladu s členom 30;

(g)podrobnih pravil o postopkovnih korakih iz členov 28, 29, 30 in 31, kar zadeva preiskave v zvezi s postopki za oddajo javnega naročila.

(2)Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 43(2).

Člen 43

Odbor

(1)Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

(2)Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 44

Delegirani akti

(1)Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za namene:

(a)spreminjanja pragov za priglasitve iz členov 18 in 27 v skladu s prakso Komisije v prvih petih letih uporabe te uredbe in ob upoštevanju učinkovitosti njene uporabe;

(b)izvzetja nekaterih kategorij zadevnih podjetij iz obveznosti priglasitve v skladu s členoma 19 in 28 glede na prakso Komisije v prvih petih letih uporabe te uredbe, če ta praksa omogoča opredelitev gospodarskih dejavnosti, pri katerih ni verjetno, da bi tuje subvencije izkrivljale notranji trg;

(c)spreminjanja rokov za pregled in poglobljene preiskave, kot so določeni v členih 24 in 29.

(2)Delegirani akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s členom 45.

Člen 45

Izvajanje prenosa pooblastila

(1)Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

(2)Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 44 se prenese na Komisijo za nedoločen čas, ki se začne dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(3)Prenos pooblastila iz člena 44 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

(4)Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

(5)Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

(6)Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 44, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 46

Pregled

Komisija najpozneje v petih letih po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe, ki mu po potrebi priloži ustrezne zakonodajne predloge.

Člen 47

Prehodne določbe

(1)Ta uredba se uporablja za tuje subvencije, dodeljene v desetih letih pred datumom začetka uporabe te uredbe, če take tuje subvencije izkrivljajo notranji trg po začetku uporabe te uredbe.

(2)Ta uredba se uporablja za tuje finančne prispevke, dodeljene v treh letih pred datumom začetka uporabe te uredbe, če so bili ti tuji finančni prispevki dodeljeni podjetju, ki priglasi koncentracijo ali priglasi finančne prispevke v okviru postopka za oddajo javnega naročila v skladu s to uredbo.

(3)Ta uredba se ne uporablja za koncentracije, za katere je bila sklenjena pogodba, objavljena javna ponudba ali pridobljen kontrolni delež pred datumom začetka uporabe Uredbe.

(4)Ta uredba se ne uporablja za postopke za oddajo javnega naročila, ki so se začeli pred datumom začetka uporabe Uredbe.

Člen 48

Začetek veljavnosti in datum začetka uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [datum: šest mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

☒ Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 54  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifična cilja

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ časovno omejeno

–◻    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☒ časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2022 in 2025,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 55   

☒ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☒ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Informacije o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☒    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–☒    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–◻    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–◻    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–☒    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–☒    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–☒    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Statistični vodič GD za trgovino, avgust 2020, brez trgovine znotraj EU;    
https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2013/may/tradoc_151348.pdf  

(2)    Poročilo Komisije o izvajanju strategije trgovinske politike – Trgovina za vse: Napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije (COM(2017) 491 final).

(3)    Eurostat, statistika o tujih povezanih podjetjih, Tuje obvladovanje podjetjih po gospodarskih dejavnostih in izbranih kontrolnih državah (od leta 2008). Število 100 000 vključuje Združeno kraljestvo kot del EU28. Predhodni podatki kažejo, da se to število za EU27 verjetno ne bo bistveno spremenila. Leta 2018 je bilo po ocenah 84 000 podjetij v EU27 v lasti tujih subjektov (brez Združenega kraljestva), v obdobju 2015–2017 pa je bilo drugih državah EU27 približno 18 000 podjetij v lasti Združenega kraljestva.

(4)    Delovni dokument služb Komisije o neposrednih tujih naložbah v EU (SWD(2019) 108 final) na podlagi sporočila Komisije z naslovom Spodbujanje neposrednih tujih investicij in zaščita bistvenih interesov (13. september 2017).

(5)    Sporočilo Komisije z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020) 102 final), kakor je bilo posodobljeno leta 2021. Glej tudi sporočilo Komisije z naslovom Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti (COM(2021) 32).

(6)    Sporočilo Komisije z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo (COM(2020) 456 final). Glej tudi sporočilo Komisije z naslovom Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti (COM(2021) 32).

(7)    Sporočilo Komisije z naslovom Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021) 66 final).

(8)    Nedavno poročilo Evropskega računskega sodišča ugotavlja, da bi nekatere subvencije, ki jih je dodelila kitajska država, pomenile državno pomoč, če bi jih dodelila država članica EU, in ugotavlja, da lahko zaradi „te različne obravnave na notranjem trgu EU pride do izkrivljanja konkurence“. Evropsko računsko sodišče, Odziv EU na državno vodeno naložbeno strategijo Kitajske, Pregled 03 (2020); https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/RW20_03/RW_EU_response_to_China_EN.pdf .    
https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/RW20_03/RW_EU_response_to_China_SL.pdf

(9)    Dokument Evropske komisije za razpravo: Posodobitev STO (september 2018).

(10)    Skupna izjava s tristranskega srečanja ministrov za trgovino Japonske, Združenih držav Amerike in Evropske unije (Washington, D.C., 14. januar 2020).

(11)    Priloga k sporočilu Komisije z naslovom Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika (COM(2021) 66 final).

(12)    Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020) 102 final), kakor je bilo posodobljeno leta 2021.

(13)    Bela knjiga o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev glede tujih subvencij (COM(2020) 253 final).

(14)    Nizozemska je predlagala ciljno usmerjanje na podjetja, ki prejemajo tuje subvencije ali imajo neurejen prevladujoči položaj na trgu zunaj EU, da bi se preprečilo morebitno moteče ravnanje;    
https://www.permanentrepresentations.nl/documents/publications/2019/12/09/non-paper-on-level-playing-field .Francija, Nemčija, Italija in Poljska so pozvale k prilagoditvi pravil Unije o konkurenci, zlasti da bi se upoštevala morebitna izkrivljanja, ki jih povzročajo tuja državna podpora in zaščiteni trgi;    
https://g8fip1kplyr33r3krz5b97d1-wpengine.netdna-ssl.com/wp-content/uploads/2020/02/Letter-to-Vestager.pdf.

(15)    Biennial Report XXIII of the Monopolies Commission („Competition 2020“);    
https://www.monopolkommission.de/images/HG23/Main_Report_XXIII_Chinese_state_capitalism.pdf  

(16)    Svet Evropske unije, Sklepi o poglobljenem enotnem trgu za trdno okrevanje in konkurenčno, trajnostno Evropo (11. september 2020);    
https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10698-2020-INIT/sl/pdf  

(17)    Izredno zasedanje Evropskega sveta (1. in 2. oktober 2020) – Sklepi (2. oktober 2020);    
https://www.consilium.europa.eu/media/45931/021020-euco-final-conclusions-sl.pdf  

(18)    Evropski parlament, Politika konkurence – letno poročilo za leto 2019 (A9-0022/2020; 25. 2. 2020);    
https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/A-9-2020-0022_SL.pdf  

(19)    Dopis ministrom EU za telekomunikacije in trgovino ter komisarjem Bretonu, Vestagerjevi in Dombrovskisu (14. 10. 2020);    
https://reinhardbuetikofer.eu/2020/10/14/letter-to-eu-telecom-and-trade-ministers-and-to-european-commissioners-thierry-breton-margrethe-vestager-and-valdis-dombrovskis/

(20)    Člena 101 in 102 PDEU.

(21)    Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(22)    Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

(23)

   Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav (COM(2016) 34 final z dne 29. januarja 2016). Predlog je v razpravi v Svetu.

(24)    Po pozivu Komisije in Evropskega sveta iz marca 2019 k nadaljevanju razprav trenutno med sozakonodajalcema poteka konstruktivna razprava o instrumentu za mednarodno javno naročanje na podlagi spremenjenega zakonodajnega predloga Komisije iz leta 2016.

(25)    Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).

(26)    Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79I, 21.3.2019, str. 1).

(27)    Kot so zajeti v Uredbi (EU) 2016/1035 (ki pa se ne uporablja, ker pogoji iz člena 18 niso izpolnjeni), Uredbi (ES) št. 1008/2008 in Uredbi (EU) 2019/712.

(28)    Med drugim Nizozemska, Francija, Nemčija, Poljska in Italija.

(29)    Glej na primer zgoraj navedene prispevke Nizozemske, Francije, Nemčije, Poljske in Italije.

(30)    Podroben pregled rezultatov teh posvetovanj je v Prilogi 2 in Prilogi 6 k oceni učinka.

(31)     https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12621-Addressing-distortions-caused-by-foreign-subsidies .

(32)     https://ec.europa.eu/competition/international/overview/foreign_subsidies.html

(33)    Glej opombo 15.

(34)    Biennial Report XXIII of the Monopolies Commission („Competition 2020“);    
https://www.monopolkommission.de/images/HG23/Main_Report_XXIII_Chinese_state_capitalism.pdf  Mercator Institute for China Studies (MERICS), Made in China 2025: The making of a high-tech superpower and consequences for industrial countries MERICS Papers on China No 2 (december 2016);    
https://merics.org/sites/default/files/2020-04/Made%20in%20China%202025.pdf

(35)    Čeprav so nekateri deležniki izrazili pomisleke glede pristopa, predstavljenega v beli knjigi, večina deležnikov iz EU (države članice in drugi deležniki) in nekateri deležniki zunaj EU podpirajo pobudo (glej prispevke iz prilog 2 in 6 k oceni učinka).

(36)    Glej npr. prispevke Nizozemske, Evropskega foruma za storitve (ESS), Evropskega združenja industrije polprevodnikov (ESIA), vladne strokovne skupine za javna naročila in drugih deležnikov v Prilogi 2 in Prilogi 6 k oceni učinka.

(37)    Npr. Češka, Poljska, European Round Table for Industry, Confederation of Danish Industry, Bundesverband der Deutschen Industrie, Eurometaux.

(38)    Glej tudi oceno učinka (Priloga III, točka 2).

(39)    UL C , , str. .

(40)    Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

(41)    Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(42)    Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(43)    Uredba (EU) 2016/1035 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil (UL L 176, 30.6.2016, str. 1).

(44)    Uredba Sveta (EGS) št. 4057/86 z dne 22. decembra 1986 o nepošteni praksi oblikovanja cen v pomorskem prevozu (UL L 378, 31.12.1986, str. 14).

(45)    Uredba (EU) 2019/712 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o varstvu konkurence v zračnem prevozu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 868/2004 (UL L 123, 10.5.2019, str. 4).

(46)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(47)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(48)    Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

(49)    Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(50)    Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(51)    Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(52)    Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).

(53)    Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79I, 21.3.2019, str. 1).

(54)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(55)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx  

(56)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(57)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(58)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(59)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(60)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(61)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(62)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(63)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(64)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.