Bruselj, 17.3.2021

COM(2021) 140 final

2021/0071(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za državljane tretjih držav, ki se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, med pandemijo COVID-19 (digitalno zeleno potrdilo)


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

V skladu s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma lahko državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo ali se zakonito zadržujejo v eni od držav članic, prosto potujejo po ozemljih drugih držav članic, če izpolnjujejo določene pogoje. Politika, ki jo je razvila Unija in zagotavlja, da osebe pri prehajanju notranjih meja niso podvržene kontrolam, tako koristi ne le državljanom Unije, temveč tudi državljanom tretjih držav, ki imajo pravico do potovanja znotraj EU. Vendar so nekatere omejitve, ki so jih države članice sprejele za omejitev širjenja koronavirusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 (v nadaljnjem besedilu: SARS-CoV-2), ki povzroča koronavirusno bolezen 2019 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19), vplivale na uveljavljanje te pravice. Ti ukrepi so pogosto vključevali omejitve vstopa ali druge posebne zahteve za čezmejne potnike, kot so karantena, samoosamitev ali testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 pred prihodom in/ali po njem.

Da bi zagotovil dobro usklajen, predvidljiv in pregleden pristop k sprejetju omejitev prostega gibanja, je Svet 13. oktobra 2020 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19, ki obravnava tudi državljane tretjih držav, ki se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo v Uniji 1 . V skladu s točko 17 Priporočila Sveta (EU) 2020/1475 bi lahko države članice od oseb, ki potujejo s tveganih območij v drugi državi članici EU, zahtevale karanteno/samoosamitev in/ali testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 pred prihodom in/ali po njem.

Kot dokaz, da izpolnjujejo različne zahteve, se je od potnikov zahtevalo, da predložijo različne vrste dokazil, kot so zdravniška potrdila, rezultati testov ali izjave. Ker ni bilo standardiziranih in varnih formatov, so potniki imeli težave pri priznavanju dokumentov, predložena pa so bila tudi poročila o lažnih ali ponarejenih dokumentih 2 . Ta vprašanja, ki lahko povzročijo nepotrebne zamude in ovire, bodo verjetno postala še pomembnejša, saj se vse več Evropejcev testira na COVID-19 in cepi proti njemu ter s tem v zvezi prejema dokazila. Evropski svet je obravnaval te razmere. Člani Evropskega sveta so v izjavi, sprejeti po neformalnih videokonferencah 25. in 26. februarja 2021 3 , pozvali k nadaljevanju dela v zvezi s skupnim pristopom k potrdilom o cepljenju.

Države članice se strinjajo glede uporabe takih potrdil za zdravstvene namene, da se zagotovi ustrezno spremljanje med prvim in drugim odmerkom, pa tudi vseh poznejših obnovitvenih odmerkov, ki bi lahko bili potrebni. Države članice se pripravljajo na izdajanje potrdil o cepljenju, pri čemer pogosto uporabljajo informacije, ki so na voljo v registrih imunizacije.

Komisija pri razvoju interoperabilnosti potrdil o cepljenju sodeluje z državami članicami v okviru prostovoljne mreže e-zdravje, ki povezuje nacionalne organe, pristojne za e-zdravje. Mreža e-zdravje je 27. januarja 2021 sprejela smernice o dokazilu o cepljenju za zdravstvene namene, ki jih je posodobila 12. marca 2021 4 . Te smernice določajo glavne elemente interoperabilnosti, in sicer najmanjši nabor podatkov za potrdila o cepljenju in edinstveno oznako. Mreža e-zdravje in Odbor za zdravstveno varnost, ustanovljen s členom 17 Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 5 , prav tako pripravljata skupen, standardiziran nabor podatkov za potrdila o rezultatih testa na COVID-19 6 , smernice o potrdilih o preboleli bolezni ter povezane nabore podatkov in opis interoperabilnosti zdravstvenih potrdil 7 .

Na podlagi dosedanjega strokovnega dela Komisija v svojem predlogu uredbe o digitalnem zelenem potrdilu (COM(2021) xxx), predstavljenem skupaj s tem predlogom, predlaga vzpostavitev vseevropskega okvira za izdajanje, preverjanje in priznavanje potrdil o cepljenju v EU kot del „digitalnega zelenega potrdila“. Hkrati bi moral ta okvir zajemati tudi druga potrdila, izdana med pandemijo COVID-19, in sicer dokumente, ki potrjujejo negativen rezultat testa na okužbo s SARS-CoV-2, ter dokumente, ki potrjujejo, da je zadevna oseba prebolela predhodno okužbo s SARS-CoV-2. To tudi osebam, ki niso cepljene ali še niso imele priložnosti za cepljenje, zagotavlja koristi od takšnega interoperabilnega okvira in jim olajšuje potovanje. Čeprav na primer otroci trenutno ne morejo uživati koristi cepljenja proti COVID-19, bi morali imeti možnost, da prejmejo potrdilo o testu ali preboleli bolezni, ki bi ga lahko prejeli tudi njihovi starši v njihovem imenu.

Okvir, določen v predlogu uredbe o digitalnem zelenem potrdilu (COM(2021) xxx), se uporablja za državljane Unije ali njihove družinske člane, ki so lahko državljani tretjih držav. Cilj tega predloga je zagotoviti, da se enak okvir uporablja za druge državljane tretjih držav, ki se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo na ozemlju države članice EU in ki so v skladu s pravom Unije upravičeni do potovanja v drugo državo članico.

Unija v skladu s členom 77(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) oblikuje politike, ki določajo pogoje, pod katerimi se lahko državljani tretjih držav prosto gibajo znotraj Unije. Vendar so nekateri ukrepi, ki so jih države članice sprejele za omejitev širjenja izbruha COVID-19, vplivali na pravico državljanov tretjih držav, ki se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo, do prostega gibanja po Uniji. Ti ukrepi so pogosto vključevali omejitve vstopa ali druge posebne zahteve za čezmejne potnike, kot so zahteve po karanteni ali samoosamitvi ali testiranju na okužbo s COVID-19 pred prihodom in/ali po njem, pri čemer so bile še posebej prizadete osebe, ki živijo v obmejnih regijah in vsakodnevno prečkajo meje zaradi dela, izobraževanja, zdravstvenega varstva, nakupovanja ter kulturnih in prostočasnih dejavnosti.

Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 določa usklajen pristop v zvezi z naslednjimi ključnimi točkami: uporaba skupnih meril in pragov pri odločanju, ali naj se uvedejo omejitve prostega gibanja, zemljevid tveganja za prenos COVID-19, ki ga pripravlja in objavlja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) 8 na podlagi dogovorjenih barvnih oznak, in usklajen pristop k morebitnim ukrepom, ki se lahko ustrezno uporabljajo za osebe, ki potujejo med območji, odvisno od stopnje tveganja za prenos na teh območjih.

Svet je 30. oktobra 2020 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1632 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 v schengenskem območju, v katerem je državam članicam, ki jih zavezuje schengenski pravni red, priporočil, naj uporabljajo načela, skupna merila, skupne pragove in skupni okvir ukrepov iz Priporočila Sveta (EU) 2020/1475. Za zagotovitev interoperabilnosti med različnimi tehničnimi rešitvami za potrdila o cepljenju, ki jih razvijajo države članice, od katerih so nekatere že začele priznavati dokazila o cepljenju za izvzetje potnikov iz nekaterih omejitev, so potrebni enotni pogoji za izdajanje, preverjanje in priznavanje potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19.

Okvir „digitalnega zelenega potrdila“, ki bo vzpostavljen, bi moral določati obliko in vsebino potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19. Komisija predlaga tudi, da bi moral okvir „digitalnega zelenega potrdila“ zagotavljati, da se ta potrdila lahko izdajo v interoperabilni obliki in da se jih lahko zanesljivo preveri, ko jih imetnik predloži v drugih državah članicah, s čimer se bo olajšalo potovanje znotraj Evropske unije.

Potrdila bi morala vsebovati le tiste osebne podatke, ki so potrebni. Glede na to, da osebni podatki vključujejo občutljive zdravstvene podatke, bi bilo treba zagotoviti zelo visoko raven varstva podatkov in ohraniti načelo najmanjšega obsega podatkov. Zlasti okvir „digitalnega zelenega potrdila“ ne bi smel zahtevati vzpostavitve in vzdrževanja podatkovne zbirke na ravni EU, temveč bi moral omogočiti decentralizirano preverjanje digitalno podpisanih interoperabilnih potrdil.

V predlagani Uredbi (EU) 2021/XXX se upoštevajo tekoča prizadevanja na mednarodni ravni, na primer pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in drugih specializiranih agencij Združenih narodov, za določitev specifikacij in smernic za uporabo digitalnih tehnologij za dokumentiranje statusa cepljenja. Tretje države bi bilo treba spodbujati, da priznajo „digitalno zeleno potrdilo“, kadar omogočajo izvzetja iz omejitev nenujnih potovanj. To bi lahko vključevalo zlasti interoperabilnost med tehnološkimi sistemi, vzpostavljenimi na svetovni ravni, in sistemi, vzpostavljenimi za namene te uredbe, da se olajša potovanje znotraj Evropske unije.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog ne posega v schengenska pravila glede pogojev za vstop državljanov tretjih držav. Predlagana uredba se nikakor ne bi smela razumeti kot spodbujanje ali omogočanje ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah, ki mora ostati skrajni ukrep, za katerega veljajo pogoji iz Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah) 9 .

Predlog dopolnjuje in nadgrajuje druge pobude politike, sprejete med pandemijo COVID-19 na področju prostega gibanja in potovanja, kot so Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475, Priporočilo Sveta (EU) 2021/119, Priporočilo Sveta (EU) 2020/912 in Priporočilo Sveta (EU) 2021/132 10 . Zlasti so v Priporočilu Sveta (EU) 2020/1475 opisana splošna načela, na podlagi katerih bi se morale države članice usklajevati pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za zaščito javnega zdravja v odziv na pandemijo COVID-19, v Priporočilu Sveta (EU) 2020/912 pa so navedene tretje države, iz katerih bi bilo treba dovoliti nenujna potovanja, ter funkcije in potrebe, za katere je potovanje iz nujnih razlogov dovoljeno ne glede na tretjo državo izvora. Komisija bo v bližnji prihodnosti pozorno spremljala izvajanje slednjega in predlagala spremembe v skladu z razvojem dogodkov na tem področju.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je del svežnja ukrepov EU za odziv na pandemijo COVID-19. Temelji zlasti na predhodnem strokovnem delu Odbora za zdravstveno varnost in prostovoljne mreže e-zdravje, ki povezuje nacionalne organe, pristojne za e-zdravje.

Ta predlog je skladen s politiko Unije o priseljevanju državljanov tretjih držav.

Obstoječa zakonodaja EU ne vsebuje nobenih določb o izdajanju, preverjanju in priznavanju potrdil, ki dokazujejo zdravstveno stanje imetnika, tudi če je predložitev takih potrdil morda potrebna za izvzetje iz nekaterih omejitev pravice do potovanja, ki so bile uvedene med pandemijo. Zato so potrebne določbe za zagotovitev interoperabilnosti in varnosti takih potrdil.

V tem predlogu se upoštevajo tekoča prizadevanja na mednarodni ravni, na primer pod okriljem specializiranih agencij Združenih narodov, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO), na podlagi Mednarodnega zdravstvenega pravilnika za določitev specifikacij in smernic za uporabo digitalnih tehnologij za dokumentiranje statusa cepljenja. Tretje države bi bilo treba spodbujati, da priznajo „digitalno zeleno potrdilo“, kadar omogočajo izvzetja iz omejitev nenujnih potovanj.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

V skladu s členom 77(2)(c) PDEU Unija določi pogoje, pod katerimi se lahko državljani tretjih držav, ki se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo na njenem ozemlju, za krajše obdobje prosto gibajo znotraj Unije. Uporablja se redni zakonodajni postopek.

Cilj predloga je olajšati potovanje državljanov tretjih držav znotraj EU med pandemijo COVID-19 z vzpostavitvijo skupnega okvira za izdajanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19. To bi moralo državljanom tretjih držav, ki se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo v državi članici in ki imajo pravico do potovanja v druge države članice, omogočiti, da dokažejo, da izpolnjujejo zahteve glede javnega zdravja, ki jih v skladu z zakonodajo EU naloži ciljna država članica potovanja. Cilj predloga je tudi zagotoviti, da se lahko omejitve pravice do prostega gibanja, ki trenutno veljajo zaradi omejevanja širjenja COVID-19, odpravijo na usklajen način, ko bo na voljo več znanstvenih dokazov.

Ta predlog ne določa niti obveznosti niti pravice do cepljenja. Strategije cepljenja so v nacionalni pristojnosti držav članic.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Cilja tega predloga, in sicer olajšanja potovanja znotraj Unije med pandemijo COVID-19 z vzpostavitvijo varnih in interoperabilnih potrdil o statusu imetnika glede cepljenja, testiranja in prebolele bolezni, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se lahko zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije.

Ob odsotnosti ukrepanja na ravni EU bi države članice verjetno uvedle različne sisteme, zaradi česar bi imeli državljani tretjih držav, ki se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo v Uniji, pri uveljavljanju svojih pravic do prostega gibanja težave pri priznavanju dokumentov, ki so jim bili izdani, v drugih državah članicah. Zlasti se je treba dogovoriti o tehničnih standardih, ki se bodo uporabljali za zagotavljanje interoperabilnosti, varnosti in preverljivosti izdanih potrdil.

Sorazmernost

Ukrepanje EU lahko prinese precejšnjo dodano vrednost pri obravnavanju zgoraj opredeljenih izzivov in je edini način, na katerega je mogoče vzpostaviti in ohraniti poenoten in usklajen okvir.

Sprejetje enostranskih ali neusklajenih ukrepov v zvezi z zdravstvenimi potrdili za COVID-19 lahko privede do ukrepov, ki omejujejo možnost državljanov tretjih držav, ki imajo pravico do potovanja znotraj Unije, za uveljavljanje te pravice.

V skladu s pravili iz Uredbe (EU) 2021/XXXX, ki v celoti veljajo tudi za to predlagano uredbo, bi bilo treba po koncu pandemije COVID-19 predlagano uredbo začasno razveljaviti, saj po tem ne bo razloga, da se od državljanov tretjih držav zahteva, da pri potovanju znotraj Unije predložijo kakršne koli zdravstvene dokumente. Hkrati pa bi se morala začeti ponovno uporabljati, če SZO razglasi novo pandemijo zaradi izbruha SARS-CoV-2, njegove različice ali podobnih nalezljivih bolezni, ki lahko povzročijo epidemijo.

Izbira instrumenta

Uredba zagotavlja neposredno, takojšnje in enotno izvajanje prava EU v vseh državah članicah.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

Posvetovanja z deležniki

Predlog upošteva redne razprave z državami članicami, strokovne razprave, ki potekajo v okviru Odbora za zdravstveno varnost in mreže e-zdravje, razpoložljive informacije o razvoju epidemiološkega stanja in ustrezne razpoložljive znanstvene dokaze.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Predlog temelji na strokovnih razpravah, ki potekajo v okviru Odbora za zdravstveno varnost in mreže e-zdravje, informacijah, ki jih je objavil ECDC o epidemioloških razmerah v zvezi s pandemijo COVID-19, in ustreznih razpoložljivih znanstvenih dokazih.

Ocena učinka

Glede na nujnost zadeve Komisija ni izvedla ocene učinka.

Temeljne pravice

Ta predlog vključuje obdelavo osebnih podatkov, vključno z zdravstvenimi podatki. Potencialno bi lahko prišlo do učinkov na temeljne pravice posameznikov, in sicer glede na člen 7 Listine EU o temeljnih pravicah v zvezi s spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja ter člen 8 o pravici do varstva osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov posameznikov, vključno z njihovim zbiranjem, uporabo in dostopom do njih, vpliva na pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah. Poseganje v te temeljne pravice mora biti utemeljeno.

Kar zadeva pravico do varstva osebnih podatkov, vključno z varnostjo podatkov, se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 11 . Odstopanja od ureditve varstva podatkov Unije niso predvidena in države članice morajo izvajati jasna pravila, pogoje in stroge zaščitne ukrepe v skladu s pravili EU o varstvu podatkov, kakor je primerno. Predlagana uredba ne vzpostavlja evropske podatkovne zbirke o cepljenju, testiranju ali preboleli bolezni v zvezi s COVID-19. Za namene predlagane uredbe je treba osebne podatke vključiti le v izdano potrdilo, ki bi moralo biti zaščiteno pred ponarejanjem in nedovoljenimi posegi.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Financiranje ukrepov za podporo te pobude bo zajeto v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, predloženi skupaj s predlogom uredbe (EU) 2021/XXX.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ni relevantno.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 predloga opisuje predmet urejanja predlagane uredbe.

Člen 2 določa hiter začetek veljavnosti uredbe.

2021/0071 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za državljane tretjih držav, ki se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, med pandemijo COVID-19 (digitalno zeleno potrdilo)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s schengenskim pravnim redom se lahko državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Uniji, in državljani tretjih držav, ki so zakonito vstopili na ozemlje države članice, v katerem koli 180-dnevnem obdobju 90 dni prosto gibljejo po ozemljih vseh drugih držav članic.

(2)Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je 30. januarja 2020 zaradi svetovnega izbruha koronavirusa hudega akutnega respiratornega sindroma 2 (v nadaljnjem besedilu: SARS-CoV2), ki povzroča koronavirusno bolezen 2019 (v nadaljnjem besedilu: COVID19), razglasil izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju. SZO je 11. marca 2020 ocenila, da je COVID-19 mogoče opredeliti kot pandemijo.

(3)Države članice so za omejitev širjenja virusa sprejele različne ukrepe in nekateri med njimi, kot so na primer omejitve vstopa ali odreditev karantene za čezmejne potnike, so vplivali na potovanje na ozemlje držav članic in gibanje po njem.

(4)Dne 13. oktobra 2020 je Svet sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 12 .

(5)Svet je 30. oktobra 2020 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1632 13 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 v schengenskem območju, v katerem je državam članicam, ki jih zavezuje schengenski pravni red, priporočil, naj uporabljajo načela, skupna merila, skupne pragove in skupni okvir ukrepov iz Priporočila Sveta (EU) 2020/1475.

(6)Številne države članice so začele ali nameravajo začeti pobude za izdajo potrdil o cepljenju. Da pa bi jih lahko učinkovito uporabljali v povezavi s čezmejnim potovanjem znotraj Unije, morajo biti ta potrdila popolnoma interoperabilna, varna in preverljiva. Države članice morajo sprejeti skupno dogovorjen pristop glede vsebine, oblike, načel in tehničnih standardov takih potrdil.

(7)Že zdaj več držav članic izvzema cepljene osebe iz nekaterih omejitev potovanja. Kadar države članice priznajo dokazilo o cepljenju, da bi dovolile izvzetje iz omejitev potovanja, uvedenih v skladu s pravom Unije, zaradi omejevanja širjenja COVID-19, kot so zahteve za karanteno/samoosamitev ali testiranje na okužbo s SARS-CoV-2, bi morale pod enakimi pogoji priznati tudi veljavna potrdila o cepljenju, ki jih izdajo druge države članice v skladu s predlogom uredbe o digitalnem zelenem potrdilu (COM(2021) xxx). Za to priznanje bi morali veljati enaki pogoji, kar pomeni, da bi morala na primer država članica, kadar meni, da zadostuje en sam odmerek uporabljenega cepiva, to priznati tudi imetnikom potrdila o cepljenju, na katerem je naveden en odmerek istega cepiva. Iz razlogov javnega zdravja bi bilo treba to obveznost omejiti na osebe, ki so prejele cepivo proti COVID-19, za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 14 . To državam članicam ne bi smelo preprečevati, da priznajo potrdila o cepljenju, izdana za druga cepiva proti COVID-19, kot so cepiva, ki jim je pristojni organ države članice izdal dovoljenje za promet v skladu z Direktivo 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta 15 , cepiva, katerih distribucija je bila začasno dovoljena na podlagi člena 5(2) Direktive 2001/83/ES, ali cepiva, ki so bila uvrščena na seznam cepiv za nujno uporabo SZO. Uredba (EU) 2021/XXXX z dne XX XX 2021 določa okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19. Uporablja se za državljane Unije in državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije.

(8)V skladu s členi 19, 20 in 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma se lahko državljani tretjih držav, ki jih zajemajo te določbe, prosto gibljejo po ozemljih drugih držav članic.

(9)Da se državljanom tretjih držav, ki imajo pravico do takega prostega gibanja, olajša potovanje po ozemljih držav članic, bi se moral okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanja interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/XXXX, uporabljati tudi za državljane tretjih držav, ki še niso zajeti z navedeno uredbo, če se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo na ozemlju države članice in imajo pravico do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije.

(10)Da bi jih lahko učinkovito uporabljali v povezavi s čezmejnim potovanjem, morajo biti ta potrdila popolnoma interoperabilna.

(11)Ta uredba ni namenjena olajševanju ali spodbujanju sprejemanja omejitev potovanja v zvezi s pravico do prostega gibanja ali drugih temeljnih pravic v odziv na pandemijo. Poleg tega kakršna koli potreba po preverjanju potrdil, uvedenih z Uredbo (EU) 2021/XXX, sama po sebi ne more biti razlog za začasno ponovno uvedbo kontrol na notranjih mejah. Kontrole na notranjih mejah bi morale ostati skrajni ukrep, za katerega veljajo posebna pravila iz Uredbe (EU) 2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah) 16 .

(12)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(13)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES 17 ne sodeluje. Irska tako ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Čeprav za Irsko ta uredba ne velja, bi lahko Irska za namene lažjega potovanja po Uniji državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo ali se zakonito zadržujejo na njenem ozemlju, prav tako izdajala potrdila, ki izpolnjujejo enake zahteve, kot veljajo za digitalno zeleno potrdilo, države članice pa bi lahko taka potrdila priznale. Irska bi lahko tudi priznala potrdila, ki jih države članice izdajo državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo ali se zakonito zadržujejo na njihovem ozemlju.

(14)Ta uredba za Bolgarijo, Hrvaško, Ciper in Romunijo predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(15)Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke C člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES 18 .

(16)Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 19 .

(17)Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke C člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa 2011/350/EU 20 .

(18)V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 21 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta svoje mnenje dala [...] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Države članice uporabljajo pravila iz Uredbe (EU) 2021/XXXX [uredba o digitalnem zelenem potrdilu] za tiste državljane tretjih držav, ki ne spadajo v področje uporabe navedene uredbe, vendar zakonito prebivajo ali se zadržujejo na njihovem ozemlju in so upravičeni do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

(1)    UL L 337, 14.10.2020, str. 3.
(2)     https://www.europol.europa.eu/early-warning-notification-illicit-sales-of-false-negative-covid-19-test-certificates .
(3)    SN 2/21.
(4)     https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/vaccination-proof_interoperability-guidelines_en.pdf .
(5)    Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1).
(6)    Na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/preparedness_response/docs/covid-19_rat_common-list_en.pdf .
(7)    Na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/trust-framework_interoperability_certificates_en.pdf .
(8)     https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/situation-updates/weekly-maps-coordinated-restriction-free-movement .
(9)    Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).
(10)    Priporočilo Sveta (EU) 2021/119 z dne 1. februarja 2021 o spremembi Priporočila (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 36, 2.2.2021, str. 1) in Priporočilo Sveta (EU) 2021/132 z dne 2. februarja 2021 o spremembi Priporočila Sveta (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve (UL L 41, 4.2.2021, str. 1).
(11)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(12)    UL L 337, 14.10.2020, str. 3.
(13)    Priporočilo Sveta (EU) 2020/1632 z dne 30. oktobra 2020 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 v schengenskem območju (UL L 366, 4.11.2020, str. 25).
(14)    Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).
(15)    Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).
(16)    Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).
(17)    Sklep Sveta z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).
(18)    Sklep Sveta z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).
(19)    Sklep Sveta z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).
(20)    Sklep Sveta z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).
(21)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).