EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.3.2021

COM(2021) 125 final

2021/0065(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede podaljšanja Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede predvidenega sprejetja podaljšanja Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995 do 30. junija 2023.

2.Ozadje predloga

2.1.Konvencija o trgovanju z žitom iz leta 1995

Cilj Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je pospešiti mednarodno sodelovanje glede vseh vidikov trgovanja z žitom, spodbuditi širitev mednarodnega trgovanja z žitom ter zagotoviti čim bolj prost pretok tega trgovanja. Poleg tega je cilj Konvencije čim bolj prispevati k stabilnosti mednarodnih trgov žita, kar je v interesu vseh članic, povečati svetovno prehransko varnost ter ustvariti forum za izmenjavo informacij in razpravo o vprašanjih, s katerimi se članice srečujejo pri trgovanju z žitom.

Konvencija je začela veljati 1. julija 1995.

Evropska unija je pogodbenica Konvencije 1 .

2.2.Mednarodni svet za žito

Mednarodni svet za žito je medvladna organizacija, ki želi doseči cilje iz člena 1 Konvencije. Cilji Mednarodnega sveta za žito so zlasti:

·pospeševanje mednarodnega sodelovanja v vseh vidikih trgovanja z žitom;

·spodbujanje širjenja, odprtosti in pravičnosti mednarodnega trgovanja v sektorju žita;

·prispevanje k stabilnosti mednarodnega trga za žito, krepitev svetovne prehranske varnosti in prispevanje k razvoju držav, katerih gospodarstvo je odvisno od komercialne prodaje žita.

Ti cilji se poskušajo doseči z izboljšanjem preglednosti trgov z izmenjavo informacij ter analizami in posvetovanji o razvoju trgov in politike.

Mednarodni svet za žito ima 30 članic, med katerimi je veliko največjih proizvajalk in uvoznic žita na svetovni ravni. Poleg Evropske unije so članice Mednarodnega sveta za žito med drugimi tudi Argentina, Avstralija, Kanada, Egipt, Indija, Japonska, Rusija, Ukrajina, Združeno kraljestvo in ZDA. Vendar Kitajska in Brazilija nista članici.

30 članic Mednarodnega sveta za žito ima skupno 2 000 glasov.

Za proračunske postopke (glej člen 11 Konvencije), tj. določitev letnih finančnih prispevkov članic, ima Unija v letu 2020/2021 2 371 glasov.

Za sprejemanje odločitev, tj. z glasovanjem (glej člen 12 Konvencije), je 1 000 glasov razdeljenih med 11 članic izvoznic (vključno z Unijo z 244 glasovi), 1 000 glasov pa je razdeljenih med 19 članic uvoznic. Poudariti je treba, da Mednarodni svet za žito načeloma deluje na podlagi soglasja, zato se glasuje zelo redko.

Evropsko unijo na zasedanjih Mednarodnega sveta za žito zastopa Evropska komisija. Države članice se lahko udeležijo zasedanj Mednarodnega sveta za žito, zlasti sej Sveta.

2.3.Predvideni akt Mednarodnega sveta za žito

Mednarodni svet za žito bo 7. junija 2021 na svojem 53. zasedanju sprejel sklep o podaljšanju konvencije za dve leti (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).

Namen predvidenega akta, ki temelji na členu 33 Konvencije, je Mednarodnemu svetu za žito omogočiti, da nadaljuje z delom.

Podaljšanje Konvencije bo zajemalo obdobje od 1. julija 2021 do 30. junija 2023.

3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

Namen tega predloga je od Sveta pridobiti pooblastilo za Komisijo, da v Mednarodnem svetu za žito v imenu Evropske unije glasuje za podaljšanje konvencije do 30. junija 2023. Formalna odločitev o podaljšanju Konvencije je predvidena za 53. zasedanje Mednarodnega sveta za žito, ki bo potekalo 7. junija 2021, verjetno prek videokonference.

4.Pravna podlaga

4.1.Postopkovna pravna podlaga

4.1.1.Načela

Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 4 .

4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru

S predvidenim aktom Mednarodnega sveta za žito se bo podaljšala veljavnost Konvencije, ki je mednarodni sporazum in je za Unijo zavezujoč. Predvideni akt ima torej pravne učinke.

Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.

Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

4.2.Materialna pravna podlaga

4.2.1.Načela

Materialna pravna podlaga za sklep iz člena 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega se v imenu Evropske unije zastopa stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.

4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na trgovanje s kmetijskimi proizvodi.

Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je torej prvi pododstavek člena 207(4) PDEU.

4.3.Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti prvi pododstavek člena 207(4) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.

5.Objava predvidenega akta

Ker bo akt Mednarodnega sveta za žito podaljšal trajanje Konvencije, je primerno, da se sklep Sveta po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2021/0065 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede podaljšanja Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Konvencijo o trgovanju z žitom iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 96/88/ES 5 in je začela veljati 1. julija 1995. Konvencija je bila sklenjena za obdobje treh let.

(2)V skladu s členom 33 Konvencije lahko Mednarodni svet za žito Konvencijo podaljša za zaporedna obdobja, vsako podaljšanje pa ne sme biti daljše od dveh let. Od njene sklenitve se je Konvencija redno podaljševala za nadaljnja obdobja dveh let. Nazadnje je bila podaljšana s sklepom Mednarodnega sveta za žito 10. junija 2019 6 in je veljavna do 30. junija 2021.

(3)Mednarodni svet za žito bo na 53. zasedanju, ki bo potekalo 7. junija 2021, odločil o podaljšanju Konvencije za nadaljnje obdobje do dveh let, in sicer od 1. julija 2021 do 30. junija 2023.

(4)Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 53. zasedanju Mednarodnega sveta za žito, saj je podaljšanje konvencije v interesu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 53. zasedanju Mednarodnega sveta za žito, je, da se glasuje za podaljšanje Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995 za nadaljnje obdobje dveh let od 1. julija 2021 do 30. junija 2023.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC				FinancSt/10/ PSH/pl/914809
				6.221.2022.1
				DATUM: 18. 1. 2021
1.	PRORAČUNSKA POSTAVKA: 14 20 03 06 Mednarodni kmetijski sporazumi			ODOBRITVE: P2021: 6 300 000 EUR
2.	NASLOV: Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede podaljšanja Mednarodne konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995
3.	PRAVNA PODLAGA: Člen 207 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije
4.	CILJI: Podaljšanje veljavne Konvencije o trgovanju z žitom za dve leti (1. 7. 2021–30. 6. 2023)
5.	FINANČNE POSLEDICE:	12-MESEČNO OBDOBJE (v milijonih EUR)	TEKOČE PRORAČUNSKO LETO 2021 (v milijonih EUR)		NASLEDNJE PRORAČUNSKO LETO 2022 (v milijonih EUR)
5.0	ODHODKI –    V BREME PRORAČUNA EU (NADOMESTILA/INTERVENCIJE) –    NACIONALNI ORGANI –    DRUGO		0,42		0,39
5.1	PRIHODKI –    LASTNA SREDSTVA EU (PRELEVMANI/CARINSKE DAJATVE) –    DRŽAVNA SREDSTVA
		2023
5.0.1	OCENJENI ODHODKI	–
5.1.1	OCENJENI PRIHODKI
5.2	METODA IZRAČUNA: Na podlagi predpostavk glede ocenjenega števila glasov EU (vsako leto različno) in ocenjenega zneska, ki ga je treba plačati na glas v GBP
6.0	ALI SE LAHKO PROJEKT FINANCIRA IZ ODOBRENIH PRORAČUNSKIH SREDSTEV, VPISANIH V USTREZNO POGLAVJE TEKOČEGA PRORAČUNA?					DA
6.1	ALI SE LAHKO PROJEKT FINANCIRA S PRENOSOM MED POGLAVJI TEKOČEGA PRORAČUNA?					–
6.2	ALI BO POTREBEN DOPOLNILNI PRORAČUN (REBALANS)?					–
6.3	ALI BO TREBA ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA VKLJUČITI V PRIHODNJE PRORAČUNE?					DA
PRIPOMBE: Znesek, ki ga je treba dejansko plačati, se lahko razlikuje glede na končno število glasov, določeno za EU, znesek, ki ga je treba plačati na glas v GBP, ter devizni tečaj EUR/GBP.

(1)    UL L 21, 27.1.1996, str. 47.

(2)    Mednarodni svet za žito deluje na podlagi proračunskega leta, ki traja od 1. julija do 30. junija.

(3)    UL L 21, 27.1.1996, str. 47.

(4)    Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014, Nemčija/Svet, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točki 63 in 64.

(5)    Sklep Sveta 96/88/ES z dne 19. decembra 1995 o odobritvi Konvencije o trgovanju z žitom in Konvencije o pomoči v hrani, ki sestavljata Mednarodni sporazum o žitu iz leta 1995, s strani Evropske skupnosti (UL L 21, 27.1.1996, str. 47).

(6)    Sklep Sveta (EU) 2019/813 z dne 17. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede podaljšanja Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995 (UL L 133, 21.5.2019, str. 19).