EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.3.2021
COM(2021) 123 final
2018/0331(COD)
SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU
v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije
v zvezi s
stališčem Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta za obravnavanje razširjanja terorističnih spletnih vsebin
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU
v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije
v zvezi s
stališčem Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta za obravnavanje razširjanja terorističnih spletnih vsebin
1.Ozadje
|
Datum predložitve predloga Evropskemu parlamentu in Svetu (dokument COM(2018) 640 final – 2018/0331(COD)) |
12. september 2018 |
|
Datum dogovora Sveta o pogajalskem mandatu |
6. december 2018 |
|
Datum stališča Evropskega parlamenta v prvi obravnavi |
17. april 2019 |
|
Datum 1. trialoga |
17. oktober 2019 |
|
Datum 2. trialoga |
20. november 2019 |
|
Datum 3. trialoga |
12. december 2019 |
|
Datum 4. trialoga |
24. september 2020 |
|
Datum 5. trialoga |
29. oktober 2020 |
|
Datum 6. (končnega) trialoga |
10. december 2020 |
|
Datum političnega dogovora v Odboru stalnih predstavnikov |
16. december 2020 |
|
Datum, ko je Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) izglasoval potrditev kompromisnega dogovora |
11. januar 2021 |
|
Datum sprejetja stališča Sveta v prvi obravnavi |
16. marec 2021 |
2.Cilj predloga Komisije
Teroristični napadi na ozemlju EU so pokazali, kako teroristi zlorabljajo internet za usposabljanje in novačenje podpornikov, pripravo in omogočanje terorističnih dejavnosti, poveličevanje svojih grozodejstev ter pozivanje drugih, naj sledijo temu zgledu in vzbujajo strah v širši javnosti.
Teroristične vsebine, ki se s takšnimi nameni delijo po spletu, se razširjajo prek ponudnikov storitev gostovanja, ki omogočajo nalaganje vsebin tretjih oseb. Teroristi in njihovi podporniki ne zlorabljajo le velikih platform družbenih medijev, ampak vse bolj tudi manjše ponudnike, ki ponujajo različne vrste storitev gostovanja, ki so dostopne v Evropski uniji. Ta zloraba nekaterih spletnih storitev izpostavlja posebno družbeno odgovornost ponudnikov storitev gostovanja, da svoje uporabnike zaščitijo pred izpostavljenostjo terorističnim vsebinam, ter poudarja resna varnostna tveganja teh vsebin za družbo na splošno.
Komisija je predlagala vzpostavitev usklajenega pravnega okvira, da se preprečijo zlorabe storitev gostovanja za razširjanje terorističnih spletnih vsebin ter zagotovi nemoteno delovanje enotnega digitalnega trga, obenem pa zavaruje javna varnost in zaščitijo temeljne pravice.
Namen predlagane uredbe je zagotoviti jasnost glede odgovornosti ponudnikov storitev gostovanja, da sprejmejo vse ustrezne, razumne in sorazmerne ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti svojih storitev ter hitro in učinkovito odkrivanje in odstranjevanje terorističnih spletnih vsebin. Taki ukrepi vključujejo odstranitev vsebine v eni uri od prejema odredbe o odstranitvi in posebne ukrepe, ki jih morajo ponudniki storitev gostovanja sprejeti proaktivno za zaščito svojih storitev.
Hkrati predlagana uredba vsebuje številne zaščitne ukrepe, namenjene zagotavljanju popolnega spoštovanja temeljnih pravic, kot je svoboda izražanja in obveščanja, v demokratični družbi. Ti zaščitni ukrepi vključujejo obveznosti glede preglednosti in pritožbene mehanizme za zagotovitev, da se ponudnikom vsebin poleg pravnih sredstev v skladu s členom 19 PEU in členom 47 Listine EU o temeljnih pravicah omogoči tudi izpodbijanje odstranitve ali onemogočenja dostopa do njihovih vsebin.
Obveznosti držav članic iz predlagane uredbe bodo prispevale k tem ciljem s krepitvijo vloge pristojnih organov, povečanjem predvidljivosti in preglednosti, zagotavljanjem ustreznih zaščitnih ukrepov in zagotavljanjem, da se neizpolnjevanje obveznosti s strani ponudnikov storitev gostovanja lahko sankcionira z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.
3.Pripombe k stališču Sveta
Stališče Sveta odraža politični dogovor, ki je bil dosežen 10. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo. Najpomembnejše razlike med predlogom Komisije in politično dogovorjenim besedilom so naslednje:
–Področje uporabe: pojasnilo, da se gradivo, ki se razširja za izobraževalne, novinarske, umetniške ali raziskovalne namene ali za namene preprečevanja terorizma ali boja proti njemu, ne šteje za teroristično vsebino in da je ocena namenjena ugotavljanju resničnega namena razširjanja.
–Pojasnilo, da uredba ne posega v direktivo o elektronskem poslovanju 1 in direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah 2 ter da v na področju avdiovizualnih medijskih storitev primeru sporov prevlada slednja direktiva. V uvodni izjavi je pojasnjeno, da to ne vpliva na obveznosti ponudnikov platform za izmenjavo videov iz uredbe.
–Opredelitev, da se uredba uporablja samo za ponudnike storitev gostovanja, ki razširjajo informacije javnosti, tj. potencialno neomejenemu številu oseb.
–Opredelitev pojmov: opredelitev pojma „teroristična vsebina“ izključuje gradivo, ki „promovira“ dejavnosti terorističnih skupin, in je bolj usklajena z ustreznimi kaznivimi dejanji iz direktive o boju proti terorizmu 3 .
–Odredbe o odstranitvi: rok največ ene ure, v katerem morajo ponudniki storitev gostovanja odstraniti teroristične vsebine /onemogočiti dostop do njih, se ohrani, vendar mora pristojni organ ponudnika storitev gostovanja o tem obvestiti 12 ur pred prvo odredbo o odstranitvi, razen v nujnih primerih. Poleg tega bo v primerih objektivno utemeljenih tehničnih ali operativnih razlogov, ki onemogočajo izpolnitev odredbe o odstranitvi, rok odložen.
–Pravica do pregleda / postopek za čezmejne odredbe o odstranitvi: čeprav imajo vse države članice pravico izdajati odredbe o odstranitvi kateremu koli ponudniku storitev gostovanja, ne glede na njegov sedež, novi člen o postopkih za čezmejne odredbe o odstranitvi (člen 4) omogoča pristojnemu organu države članice „gostiteljice“ (tj. države članice, v kateri ima ponudnik storitev gostovanja sedež ali pravnega zastopnika), da pregleda odredbo o odstranitvi, da ugotovi, ali ta očitno ali resno krši temeljne pravice ali uredbo. Ponudniki storitev gostovanja in ponudniki vsebin imajo pravico, da od navedenega pristojnega organa zahtevajo pregled odredbe o odstranitvi, navedeni organ pa mora v tem primeru opraviti pregled in svoje ugotovitve navesti v sklepu. Kadar so v pregledu ugotovljene očitne ali resne kršitve, odredba o odstranitvi nima več pravnega učinka, ponudnik storitev gostovanja pa ni več zavezan, da gradivo odstrani, in bi ga načeloma moral ponovno objaviti.
–Posebni ukrepi: vsebina členov 3, 6 in 9 predloga je bila prilagojena in združena v en člen, ki določa obveznosti ponudnikov storitev gostovanja, da sprejmejo posebne ukrepe za obravnavanje razširjanja terorističnih vsebin. Te obveznosti veljajo samo za tiste ponudnike storitev gostovanja, za katere je pristojni organ ugotovil, da so izpostavljeni terorističnim vsebinam. Čeprav lahko pristojni organi od ponudnikov storitev gostovanja zahtevajo, da sprejmejo dodatne ukrepe, izbira posebnih ukrepov za obravnavanje terorističnih vsebin ostaja v rokah ponudnikov storitev gostovanja, ki jim ni mogoče naložiti obveznosti uporabe avtomatiziranih orodij.
–Obvestila: člen o obvestilih (tj. mehanizem za predložitev sporočil, ki ponudnike storitev gostovanja opozarjajo na teroristično vsebino, ponudniki pa prostovoljno preučijo, ali je to skladno z njihovimi pogoji) je bil črtan iz predloga Komisije. Vendar je v uvodni izjavi pojasnjeno, da je instrument obvestil še vedno na voljo državam članicam in Europolu.
–Pristojni organi: države članice imenujejo pristojne organe v skladu z zahtevami uredbe ter pri tem zagotovijo, da ti organi ne prosijo za navodila niti jih ne prejemajo ter da delujejo objektivno in nediskriminatorno in zagotavljajo popolno spoštovanje temeljnih pravic.
–Kazni: člen o kaznih vključuje izrecno možnost, da se države članice odločijo, ali bodo v posameznih primerih naložile kazni ali ne, pri čemer upoštevajo okoliščine, kot so narava in velikost zadevnega ponudnika storitev gostovanja, stopnja njegove krivde za kršitev ter tehnični in organizacijski ukrepi, ki jih je morda sprejel za zagotovitev skladnosti z zahtevami uredbe.
–Končne določbe: obdobje za začetek uporabe uredbe je bilo podaljšano na 12 mesecev po njenem začetku veljavnosti, medtem ko je bilo obdobje za oceno uredbe skrajšano na dve leti po njenem začetku uporabe.
Komisija meni, da doseženi politični dogovor, kot se odraža v stališču Sveta, na splošno ohranja glavne cilje zgoraj navedenega predloga Komisije. Dogovorjeno besedilo pomeni uravnotežen pristop, ki zagotavlja, da se teroristične spletne vsebine učinkovito obravnavajo, da se zagotovi celovit sklop zaščitnih ukrepov za varstvo temeljnih pravic ter da za ponudnike storitev gostovanja, ki so dejavni na notranjem trgu, veljajo enotna in sorazmerna pravila.
4.Zaključek
Komisija sprejema stališče Sveta.