EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.1.2021

COM(2021) 4 final

2021/0001(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EGP, ustanovljenem s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru, glede spremembe poglavja IIa ter prilog I in II k Protokolu 10 k Sporazumu EGP o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru EGP v povezavi s predvidenim sprejetjem spremembe Protokola 10 k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Evropskim gospodarskim prostorom (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih, ki se bo uporabljala samo za EU in Norveško.

2.Ozadje predloga

2.1.Sprememba Protokola o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih

Protokol o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter o varnostnih carinskih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: Protokol) gospodarske subjekte odvezuje obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije pri carinskih organih pred uvozom in izvozom v okviru dvostranske trgovine med EU in Norveško. Medtem Norveška v trgovini s tretjimi državami izvaja varnostne carinske ukrepe, enakovredne tistim, ki se izvajajo v EU. Protokol je začel veljati 1. julija 2009 ter zagotavlja nemoteno trgovino med Norveško in EU ter tudi visoko stopnjo varnosti v dobavni verigi.

Zdaj ima vsaka pogodbenica svoj sistem upravljanja vstopnih skupnih deklaracij (v EU je to sistem nadzora uvoza (ICS)), vendar pa sistema nista povezana.

Komisija je od leta 2016 opravila predhodne razprave glede posodobitve zakonodaje Sporazuma in vključitve prihodnjega sodelovanja Norveške v novi carinski program EU za varnost in zaščito pred prihodom, tj. pri sistemu nadzora uvoza 2 (ICS2), ki je centraliziran sistem.

S carinskim zakonikom Unije so bili določeni ukrepi, vključeni v nov projekt ICS2, ki bodo bistveno spremenili carinske postopke v zvezi s predhodnimi informacijami o tovoru za blago, ki vstopa v EU, in splošni skupni okvir za obvladovanje tveganja. Z novim programom bo obstoječi proces preoblikovan v smislu obvladovanja tveganja/izvajanja kontrol na področju IT, na pravnem in carinskem področju ter s trgovinskega operativnega vidika. Zbiral bo podatke o vsem blagu, ki vstopa v EU, pred njegovim prihodom. Gospodarski subjekti bodo morali ICS2 z vstopno skupno deklaracijo sporočiti podatke o varstvu in varnosti. Obveznost začetka vlaganja takih deklaracij ne bo enaka za vse gospodarske subjekte. Odvisna bo od vrste storitev, ki jih opravljajo na področju mednarodnega pretoka blaga, povezana pa je s tremi datumi objave ICS2 (15. marec 2021, 1. marec 2023 in 1. marec 2024). Predhodne informacije o tovoru in analiza tveganja bodo omogočile zgodnje prepoznavanje nevarnosti, carinskim organom pa pomagale posredovati na najprimernejši točki dobavne verige.

Zato je ICS2 osnovno carinsko orodje EU za izboljšanje upravljanja varnosti in zaščite pri nadzoru meja ob vstopu, ki podpira carinski program EU za varnost in varstvo pred prihodom. Za ohranjanje enake stopnje varnosti na zunanjih mejah se je Norveška strinjala, da se pridruži projektu ICS2 in da bo pripravljena na izvajanje do začetka prve objave ICS 15. marca 2021. Te določbe se bodo na enak način s podobnimi spremembami uporabljale za sporazum o carinski varnosti med EU in Švico.

Predlagane spremembe Sporazuma so rezultat pogajanj, ki so se med EU, Švico in Norveško začela novembra 2019 in zaključila oktobra 2020. Cilj sprememb poglavja IIa Protokola je upoštevati razvoj ustrezne zakonodaje EU tudi na področju pooblaščenih gospodarskih subjektov ter okvira za obvladovanje in analize tveganja. To bo zagotovilo enakovredno stopnjo varnosti na zunanjih mejah ter izboljšalo varnost in varstvo skupnega območja varnosti.

Sporazum bo vključeval tudi finančno ureditev (Priloga I, naslov III), ki zajema stroške Norveške za razvoj in operativno uporabo ICS2 ter funkcionalne podrobnosti ICS2, izpostavljene v tehničnih ureditvah (Priloga I, naslov II).

2.2.Skupni odbor EGP

Skupni odbor EGP je ustanovljen s členom 92 Sporazuma EGP. Skupni odbor EGP sestavljajo predstavniki pogodbenic in lahko sprejema sklepe na podlagi sporazuma med EU na eni strani in državami Efte, ki nastopajo enotno, na drugi strani.

Skupni odbor se načeloma sestane vsaj enkrat mesečno, njegova odgovornost pa je zagotoviti učinkovito izvajanje in delovanje Sporazuma. V ta namen izmenjuje mnenja in informacije ter sprejema sklepe v primerih, predvidenih v Sporazumu, in v zvezi z njegovimi protokoli. Zato se lahko Protokol 10 spremeni s sklepom Skupnega odbora EGP v skladu s členi 93(2), 99, 100, 102 in 103 Sporazuma.

Za zagotovitev pravne varnosti in homogenosti EGP bi moral Skupni odbor EGP sprejeti sklep o spremembi Protokola, da se upošteva razvoj zakonodaje Unije. Te spremembe bi bilo treba uporabljati hkrati s spremembami, uvedenimi v zakonodajo Unije, in ob ustreznem upoštevanju notranjih postopkov pogodbenic.

2.3.Predvideni akt Skupnega odbora

Skupni odbor mora na svojem naslednjem sestanku ali z izmenjavo pisem sprejeti sklep glede spremembe Protokola (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).

Namen predvidenega akta je zagotoviti najvišji standard varnosti in nadzora v zvezi z blagom, ki prečka meje ter vstopa na carinski območji EU in Norveške.

Predvideni akt bo postal zavezujoč za pogodbenice v skladu s členom 104 Sporazuma, ki določa: „Sklepi, ki jih sprejme Skupni odbor EGP v primerih iz tega sporazuma, so, če ni v njih drugače določeno, zavezujoči za pogodbenice od začetka njihove veljavnosti, te pa morajo ukreniti vse potrebno, da zagotovijo njihovo izvajanje in uporabo.“

V skladu s členom 103 Sporazuma velja: „Če ob izteku obdobja šestih mesecev od sklepa Skupnega odbora EGP takega uradnega obvestila ni bilo, se sklep Skupnega odbora EGP uporablja začasno do izpolnitve ustavnih zahtev, razen če pogodbenica ne da uradnega obvestila, da se sklep ne sme začasno uporabljati. V tem primeru ali če pogodbenica uradno sporoči, da ne bo ratificirala sklepa Skupnega odbora EGP, začne učinkovati začasna odložitev iz člena 102(5) en mesec po takem uradnem obvestilu, nikakor pa ne pred datumom začetka izvajanja ustreznega akta ES v Skupnosti.“

3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

3.1.Splošni pregled Protokola 10

Protokol, ki je bil pred tem spremenjen leta 2009 s Sklepom Skupnega odbora EGP 1 , poudarja posebne dvostranske trgovinske odnose med EU in Norveško ter močan vzajemni interes, ki obstaja glede izvajanja enakovrednih varnostnih carinskih ukrepov. Protokol 10 k Sporazumu je bil spremenjen v skupnem interesu Evropske skupnosti in držav Efte, da se preprečijo nepotrebne omejitve in zagotovi sklop določb o enakovrednih varnostnih carinskih ukrepih pri prevozu blaga iz tretjih držav ali v tretje države.

Protokol temelji na Uredbi (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije ter na naslednjih izvedbenih in delegiranih aktih:

–Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447, vključno z ustreznim stolpcem v Prilogi B;

–Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/2089, ki vsebuje naloge pogodbenic v zvezi z varstvom podatkov in upravljanjem;

–Izvedbeni sklep Komisije o delovnem programu;

–Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446, vključno z ustreznimi stolpci Priloge B.

EU je za povečanje varnosti v mednarodni trgovini z blagom leta 2006 uvedla nove ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju višjih standardov na področju carinskih kontrol (IP/06/1821). Ti vključujejo pravila in roke za gospodarske subjekte glede predložitve informacij o blagu, preden je uvoženo v EU ali izvoženo iz nje(elektronske vstopne in izstopne deklaracije); sistem EU za analizo in obvladovanje tveganja in sistem olajšav za pooblaščene gospodarske subjekte EU. EU in Norveška sta se dogovorili tudi glede sodelovanja v skupnem okviru za obvladovanje tveganja, po potrebi tudi glede izmenjave informacij v zvezi s tveganjem.

Sporazum je bil torej spremenjen v okviru razvoja takega skupnega okvira za izboljšane carinske kontrole ter po posodobitvi carinske Unije in njene zakonodaje. S tem bi se moral zagotoviti najvišji standard varnosti in nadzora v zvezi z blagom, ki prečka meje in vstopa na carinski območji EU in Kraljevine Norveške.

3.2.Predlagane spremembe Protokola v okviru sodelovanja Norveške pri programu ICS2

ICS2 je prva obrambna črta v smislu zaščite notranjega trga in državljanov EU. Z izboljšanimi postopki na podatkih temelječe carinske varnosti podpira carinske kontrole na podlagi tveganja, hkrati pa olajšuje prosto zakonito trgovino na vseh zunanjih mejah EU.

Program bo pomagal pri vzpostavitvi celostnega pristopa EU h krepitvi okvira za obvladovanje carinskega tveganja. To je glavna naloga carinskega zakonika Unije in strategije za obvladovanje tveganja na carinskem področju v skladu z akcijskim načrtom, ki ga je Svet sprejel leta 2014, ter s cilji Komisije predsednice von der Leyen za dvig carinske unije na naslednjo raven.

ICS2 bo kot sistem predhodnih informacij o tovoru zbiral podatke o vsem blagu, ki vstopa v EU, pred njegovim prihodom. Gospodarski subjekti bodo morali ICS2 s t. i. vstopno skupno deklaracijo sporočiti podatke o varstvu in varnosti. Obveznost začetka vlaganja takih deklaracij ne bo enaka za vse gospodarske subjekte. Odvisna bo od vrste storitev, ki jih opravljajo na področju mednarodnega pretoka blaga, povezana pa je s tremi datumi objave ICS2 (15. marec 2021, 1. marec 2023 in 1. marec 2024).

Norveška je 7. oktobra 2020 potrdila sodelovanje v sistemu nadzora uvoza 2 (ICS2), ki omogoča sodelovanje partnerske države v skupnem okviru ICS2, ki se bo začel uporabljati 15. marca 2021.

Taka priključitev k programu ICS2 vključuje tehnične in finančne prilagoditve v zvezi s Sporazumom, in še zlasti spremembe, ki odražajo posodobitev carinske unije in njene zakonodaje.

3.3.Predlagane pravne spremembe Protokola v okviru posodobitve carinskega zakonika Unije

Glavne spremembe, predstavljene v osnutku spremenjenega Protokola, temeljijo večinoma na Uredbi (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije in njenih izvedbenih aktih, tj. Uredbi (EU) 2015/2447, in delegiranih aktih, tj. Uredbi (EU) 2015/2446. S temi spremembami bo Protokol usklajen z najnovejšo zakonodajo EU, ki je pomembna za varnostne carinske ukrepe, za vstopne in izstopne skupne deklaracije, za razvoj in uvedbo ustreznih elektronskih sistemov, za pooblaščene gospodarske subjekte, za proces skupne analize tveganja ter okvira za obvladovanje tveganj v skladu z najnovejšo zakonodajo v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

Kot podlaga za glavne spremembe Protokola so bila uporabljena naslednja pravna besedila:

–Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije:

·člen 46 v zvezi z obvladovanjem tveganja in carinskimi kontrolami;

·člen 127 v zvezi z ustreznimi določbami za vložitev vstopne skupne deklaracije: oblika in vsebina, uporaba elektronskih sistemov, vložitev in opustitve, roki, registracija, vložniki, analiza tveganja za varnostne in varstvene namene, večkratno vlaganje;

·člen 128 v zvezi z analizo tveganja;

·člen 6(1), členi 12, 16, 46, 47 ter členi od 127 do 133, ki določajo pravno podlago za razvoj in uvedbo ISC2;

–Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in uvedbo elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije;

–Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 (kot se je uporabljala 16. julija 2020):

·členi 104, 106, 112, 113, 113a v zvezi z vstopno skupno deklaracijo;

·Priloga B o podatkovnih zahtevah;

–Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 (kot se je uporabljala 20. julija 2020):

·člen 24 v zvezi z izpolnjevanjem meril za pooblaščene gospodarske subjekte, ki nadomešča obstoječi člen 2 Priloge II k Sporazumu;

·členi 182, 183, 184, 185, 186, 188, 189 v zvezi z vstopno skupno deklaracijo;

·Priloga B o strukturi in obliki podatkov.

Zadnje spremembe Priloge B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 in Priloge B k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 je treba uradno še sprejeti. Zato je bil v predlagano spremembo tega sporazuma vstavljen sklic za posodobitev opomb po objavi sprememb (glej člen 2 Priloge I k spremenjenemu Protokolu).

Spremembo člena 24 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 je Odbor Evropske komisije za carinski zakonik sprejel 28. septembra 2020. Datum objave spremembe še ni bil določen.

3.4.Predlagane strukturne spremembe Protokola

V smislu strukture spremenjenega Protokola je bilo treba oddelke, ki zajemajo vstop (naslov I) in izstop (naslov IV) blaga v Prilogi I o vstopnih in izstopnih skupnih deklaracijah razdeliti na dva različna naslova, predvsem zaradi podrobnejših določb, ki se nanašajo na vstopne skupne deklaracije in ICS2.

V skladu z razlogi za to strukturno revizijo Priloge I sta bila oblikovana dva nova naslova, ki bosta zajemala:

–Naslov II: tehnične ureditve za sistem nadzora uvoza 2;

–Naslov III: finančne ureditve za sistem nadzora uvoza 2.

3.5.Stališče, ki ga zastopa Unija

Člen 92 Sporazuma določa, da se pogodbenice v Skupnem odboru EGP posvetujejo o vsaki za sporazum pomembni zadevi. Pogodbenice sodelujejo v dobri veri, da bi na koncu postopka olajšale sprejemanje sklepov v Skupnem odboru EGP. V ta namen bi moral Skupni odbor EGP, ustanovljen s Sporazumom EGP, sprejeti sklep o odobritvi spremembe poglavja IIa ter prilog I in II k Protokolu 10. To se stori s sklepom Skupnega odbora EGP na sestanku Skupnega odbora EGP, v katerem je EU zastopana pogodbenica.

Stališče, ki ga zastopa EU v Skupnem odboru EGP, bi moralo biti določeno s sklepom Sveta na podlagi predloga Komisije.

Po medsebojnem dogovoru pogodbenice nato izvajajo spremenjeni Protokol.

4.Pravna podlaga

4.1.Postopkovna pravna podlaga

4.1.1.Načela

Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ 2 .

4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Skupni odbor EGP je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer s Sporazumom EGP.

Akt, k sprejetju katerega je pozvan Skupni odbor EGP, je akt s pravnim učinkom.

Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.

Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je torej člen 218(9) PDEU ob upoštevanju člena 1(2) Uredbe Sveta št. 2894/94 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa: „Stališče Skupnosti glede sklepov Skupnega odbora EGP, ki zgolj razširjajo akte zakonodaje Skupnosti na EGP, ob upoštevanju vseh potrebnih tehničnih prilagoditev, sprejme Komisija.“

4.2.Materialna pravna podlaga

4.2.1.Načela

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU in členu 1(2) Uredbe Sveta št. 2894/94 je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.

4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na skupno trgovinsko politiko.

Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 207(4) PDEU.

4.3.Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti prvi pododstavek člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) PDEU in členom 1(2) Uredbe Sveta št. 2894/94.

5.Proračunske posledice

Predlagane spremembe v zvezi s spremembo Sporazuma o varnostnih carinskih ukrepih temeljijo na načelu, da se bo Norveška pridružila programu ICS2 od datuma njegove prve objave 15. marca 2021. Naslednje objave se bodo uporabljale v letih 2023 in 2024.

To pomeni proračunske posledice za Norveško. Razčlenitev stroškov je določena v členu 17 Priloge I in je bila Norveški posredovana v neuradni obliki.

Norveška bo prispevala za vsako objavo ICS2 tako, da bo plačala pavšalno takso za razvojne stroške, nastale Evropski komisiji. Za prvo objavo znašajo ti stroški 520 000 EUR, za drugo objavo 550 000 EUR in za tretjo objavo 550 000 EUR, temeljijo pa na formuli za dodelitev v višini 4 %.

Norveška bo prav tako prispevala k operativnim stroškom, nastalim Evropski komisiji, za pokritje letnih stroškov preskušanja skladnosti, vzdrževanja infrastrukture (strojna in programska oprema, gostovanje, licence itd.), centralnih komponent ICS2 ter povezanih aplikacij in storitev, potrebnih za njihovo delovanje in medsebojno povezovanje (zagotavljanje kakovosti, služba za pomoč uporabnikom in upravljanje storitev IT). Ti operativni stroški temeljijo na formuli za dodelitev v višini 4 %, niso pa izraženi v obliki fiksnega letnega zneska. Tovrstni najvišji operativni stroški so omejeni na 450 000 EUR na leto.

6.Objava predvidenega akta

Glede na to, da se bo z aktom Skupnega odbora EGP spremenil Protokol 10 k Sporazumu EGP o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga, je primerno, da se po sprejetju objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije.

2021/0001 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EGP, ustanovljenem s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru, glede spremembe poglavja IIa ter prilog I in II k Protokolu 10 k Sporazumu EGP o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) PDEU,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Protokol 10 k Sporazumu EGP o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga ter varnostnih carinskih ukrepih (v nadaljnjem besedilu: Protokol) je bil spremenjen s Sklepom Skupnega odbora EGP 3 in je začel veljati 1. julija 2009.

(2)V skladu s členom 98 Sporazuma lahko Skupni odbor EGP na svojem naslednjem sestanku ali z izmenjavo pisem s sklepom spremeni poglavje IIa in priloge k Protokolu 10.

(3)V skladu s členom 9h(3) Protokola so potrebne spremembe poglavja 3 ter prilog I in II k Protokolu 10, da se upošteva razvoj zakonodaje Unije o zadevah, ki jih zajemajo to poglavje ter prilogi I in II. Člen 9h(3) določa, da se, če sklepa ni mogoče sprejeti tako, da se omogoči hkratno izvajanje, od 15. marca 2021 uporabljajo spremembe, določene v osnutku sklepa, ki je predložen pogodbenicam v odobritev, pri čemer se upoštevajo notranji postopki pogodbenic. Ta izbira datuma sovpada s prvo objavo sistema nadzora uvoza 2, s sodelovanjem v katerem je Norveška soglašala.

(4)Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru EGP, saj bo sprememba za Unijo zavezujoča –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na naslednjem sestanku Skupnega odbora EGP ali z izmenjavo pisem, temelji na osnutku akta Skupnega odbora EGP, priloženega temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

(1)    Sklep Skupnega odbora EGP št. 76/2009 z dne 30. junija 2009 o spremembi Protokola 10 o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga.

(2)    Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014, Nemčija/Svet, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točke 61 do 64.

(3)    Sklep št. 76/2009, UL L 232, 3.9.2009, str. 40.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.1.2021

COM(2021) 4 final

PRILOGA

k

predlogu sklepa Sveta

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EGP, ustanovljenem s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru, glede spremembe poglavja IIa ter prilog I in II k Protokolu 10 k Sporazumu EGP o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga

PRILOGA

Dok. št. 20/00862-1

Zadeva št. 20/00862

       SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP

št. […]

z dne […]

o spremembi Protokola 10 k Sporazumu EGP o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga

SKUPNI ODBOR EGP JE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma EGP,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Ustrezne določbe Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti 1 in Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti 2 so bile nadomeščene z ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije 3 , Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije 4 ter Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije 5 .

(2)Zakonodaja Evropske unije o carinskih varnostnih ukrepih je bila spremenjena, zlasti z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije 6 .

(3)Določbe Protokola 10 k Sporazumu EGP je treba uskladiti s spremembami zakonodaje Evropske unije, da se zagotovi enakovredna raven varnosti.

(4)Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) 7 je bila vključena v Sporazum s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 154/2018 8 .

(5)Ta sklep Skupnega odbora EGP se ne bi smel uporabljati za Islandijo in Lihtenštajn. Vendar bi ga bilo mogoče na podlagi novega sklepa razširiti na ti državi.

(6)Protokol 10 k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Protokol 10 k Sporazumu se spremeni, kakor je določeno v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

(1)Ta sklep začne veljati ... pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP 9*. Uporablja se od 15. marca 2021.

(2)Do uradnega obvestila iz odstavka 1 Evropska unija in Norveška začasno uporabljata ta sklep od 15. marca 2021.

Člen 3

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju,

   Za Skupni odbor EGP

   Predsednica

   Sekretarja

   Skupnega odbora EGP

PRILOGA

1. Členi 9a do 9g poglavja IIa (VARNOSTNI CARINSKI UKREPI) Protokola 10 k Sporazumu se nadomestijo z naslednjim:

„POGLAVJE IIa

VARNOSTNI CARINSKI UKREPI

Člen 9a

Opredelitve pojmov:

V tem poglavju:

(a) ‚tveganje‘ pomeni verjetnost, da se v povezavi z vstopom, izstopom, tranzitom, prenosom in posebno rabo blaga, ki se giblje med carinskim območjem ene od pogodbenic in tretjo državo, ter v povezavi z navzočnostjo blaga, ki ni v prostem pretoku, zgodi dogodek, ki ogroža varstvo in varnost pogodbenic, javnega zdravja, okolja ali potrošnikov, ter posledice takega dogodka;

(b) ‚obvladovanje tveganja‘ pomeni sistematično prepoznavanje tveganja in izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za omejitev izpostavljenosti tveganju. To zajema dejavnosti kot so zbiranje podatkov in informacij, analiziranje in ocenjevanje tveganja, predpisovanje ukrepov in ukrepanje ter redno spremljanje in preverjanje postopka in njegovih rezultatov, in sicer na podlagi virov in strategij, ki jih določijo pogodbenice ali se določijo mednarodno;

(c) ‚pisemske pošiljke‘ pomenijo pisma, razglednice, braillova pisma in tiskovine, ki niso zavezane plačilu uvozne ali izvozne dajatve;

(d) ,hitra pošiljka‘ pomeni pošiljko, ki jo pošlje ali je zanjo odgovoren ponudnik integrirane storitve, ki vključuje hitro/časovno določeno zbiranje, prevoz, carinjenje in dostavo paketov, pri čemer se spremlja lokacija pošiljke in ohranja nadzor nad njo ves čas izvajanja storitve;

(e) ,blago v poštni pošiljki‘ pomeni blago, razen pisemskih pošiljk, vsebovano v poštni pošiljki ali paketu, ki ga prevaža ali odgovornost za njegov prevoz prevzame izvajalec, ki je v pogodbenici ustanovljen in imenovan za opravljanje mednarodnih storitev, ki jih ureja konvencija Svetovne poštne zveze, sprejeta 10. julija 1984 v okviru Organizacije Združenih narodov, ter se prevaža v skladu z določbami navedene konvencije;

(f) ,carinska deklaracija‘ pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da želi dati blago v določen carinski postopek, po potrebi z navedbo uporabe katerih koli posebnih režimov;

(g) ,deklaracija za začasno hrambo‘ pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da je blago v začasni hrambi.

Člen 9b

Splošne varnostne in varstvene določbe

1. Pogodbenice se zavežejo, da bodo za prevoz blaga, ki prihaja iz tretjih držav ali je namenjeno v tretje države, vzpostavile in uporabljale varnostne carinske ukrepe, opredeljene v tem poglavju, in da bodo na zunanjih mejah zagotovile enakovredno raven varnosti in varstva.

2. Pogodbenice se odpovedujejo možnosti uporabe varnostnih carinskih ukrepov, opredeljenih v tem poglavju, za prevoz blaga med njihovimi carinskimi območji.

3. Pogodbenice se pred sklenitvijo kakršnega koli sporazuma s tretjo državo na področjih, zajetih v tem poglavju, med seboj posvetujejo in tako zagotovijo skladnost s tem sporazumom, zlasti če načrtovani sporazum vsebuje določbe, ki odstopajo od varnostnih carinskih ukrepov, opredeljenih v tem poglavju.

Člen 9c

Deklaracije pred vstopom in izstopom blaga

1. Za blago, ki se vnese na carinska območja pogodbenic iz tretjih držav, se vloži vstopna skupna deklaracija za varnostne in varstvene namene, razen za blago, ki se prevaža s prevoznimi sredstvi, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskih območij brez postanka na teh območjih.

2. Za blago, ki zapušča carinska območja pogodbenic in je namenjeno v tretje države, se vloži izstopna skupna deklaracija za varnostne in varstvene namene, razen za blago, ki se prevaža s prevoznimi sredstvi, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskih območij brez postanka na teh območjih.

3. Vstopno ali izstopno skupno deklaracijo je treba vložiti pred vnosom blaga na carinska območja pogodbenic ali iznosom blaga s teh območij.

4. Če je treba za blago, ki vstopa na carinska območja pogodbenic ali jih zapušča, predložiti vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, vendar ta še ni bila predložena, jo nemudoma vloži ena od oseb iz odstavkov 5 ali 6 ali, če to dovoljujejo carinski organi, namesto tega predloži carinsko deklaracijo ali deklaracijo za začasno hrambo, ki vsebuje najmanj navedbe, ki se zahtevajo za vstopno ali izstopno skupno deklaracijo. V takih okoliščinah carinski organi za navedeno blago za varnostne in varstvene namene izvedejo analizo tveganja na podlagi carinske deklaracije ali deklaracije za začasno hrambo.

5. Vsaka od pogodbenic določi osebe, ki morajo vložiti vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, in opredeli organe, pristojne za prejem zadevne deklaracije.

6. Vstopno skupno deklaracijo vloži prevoznik.

Ne glede na obveznosti prevoznika lahko vstopno skupno deklaracijo namesto njega vloži ena od naslednjih oseb:

(a)uvoznik ali prejemnik ali druga oseba, v imenu ali za račun katere deluje prevoznik;

(b)katera koli oseba, ki lahko zadevno blago predloži ali da predložiti pri carinskem uradu prvega vstopa.

V posebnih primerih, kadar od oseb iz prvega pododstavka ni mogoče pridobiti vseh navedb vstopne skupne deklaracije, ki se zahtevajo za izvedbo analize tveganja za varnostne in varstvene namene, se predložitev teh navedb lahko zahteva od drugih oseb, ki razpolagajo z njimi in imajo ustrezne pravice za njihovo predložitev.

Vsaka oseba, ki predloži navedbe vstopne skupne deklaracije, je odgovorna za navedbe, ki jih je predložila.

7. Z odstopanjem od odstavka 6 vsaka od pogodbenic do datumov začetka uporabe elektronskega sistema iz člena 1(1) Priloge I določi osebe, ki morajo vložiti vstopno deklaracijo, oblike njene vložitve, izmenjave informacij o njej in načine, s katerimi se zahteva njena sprememba in/ali razveljavitev.

8. Carinski organi pogodbenic lahko opredelijo primere, v katerih se lahko carinska deklaracija ali deklaracija za začasno hrambo uporabljata kot vstopna ali izstopna skupna deklaracija, če:

(a)carinska deklaracija ali deklaracija za začasno hrambo vsebuje vse navedbe, ki se zahtevajo za vstopne ali izstopne skupne deklaracije, in

(b)je nadomestna deklaracija vložena pred iztekom roka za vložitev vstopne ali izstopne skupne deklaracije pri pristojnem carinskem organu.

9. V Prilogi I k temu sporazumu so določeni:

–elektronski sistem v zvezi z vstopnimi skupnimi deklaracijami,

–oblika vstopne ali izstopne skupne deklaracije in navedbe v teh deklaracijah,

–izjeme od obveznosti vložitve vstopne ali izstopne skupne deklaracije,

–kraj vložitve vstopne ali izstopne skupne deklaracije,

–roki za vložitev vstopne ali izstopne skupne deklaracije,

–tehnične ureditve elektronskih sistemov, ki se uporabljajo za vložitev vstopne skupne deklaracije,

–finančna ureditev v zvezi z nalogami, zavezami in pričakovanji glede izvajanja in delovanja sistema nadzora uvoza 2,

–vse druge določbe, potrebne za zagotavljanje uporabe tega člena.

Člen 9d

Pooblaščeni gospodarski subjekt

1. Pogodbenica ob upoštevanju meril iz Priloge II k temu sporazumu podeli status „pooblaščeni gospodarski subjekt“ na področju varnosti vsakemu gospodarskemu subjektu, ustanovljenem na njenem carinskem območju.

Pooblaščeni gospodarski subjekt je upravičen do olajšav pri carinskih kontrolah v zvezi z varnostjo.

Ob upoštevanju pravil in pogojev iz odstavka 2 in brez poseganja v carinske kontrole status pooblaščenega gospodarskega subjekta, ki ga podeli ena od pogodbenic, prizna tudi druga pogodbenica, zlasti z namenom izvajanja sporazumov s tretjimi državami, v katerih se določijo mehanizmi za vzajemno priznanje statusov pooblaščenih gospodarskih subjektov.

2. V Prilogi II k temu sporazumu so določeni:

–pravila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta, zlasti merila za podelitev tega statusa in pogoji za uporabo teh meril,

–vrsta olajšav, ki se odobrijo,

–pravila za zadržanje, odpravo in razveljavitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta,

–podrobna pravila glede izmenjave informacij med pogodbenicami, kar zadeva njihove pooblaščene gospodarske subjekte,

–vsi drugi ukrepi, potrebni za uporabo tega člena.

Člen 9e

Varnostne in varstvene carinske kontrole in obvladovanje tveganja glede varnosti in varstva

1. Varnostne in varstvene carinske kontrole, ki niso naključni pregledi, temeljijo predvsem na analizi tveganja z uporabo tehnik elektronske obdelave podatkov, z namenom prepoznavanja in ocenjevanja tveganja ter oblikovanja potrebnih protiukrepov na podlagi meril, ki jih oblikujejo pogodbenice.

2. Varnostne in varstvene carinske kontrole se izvajajo v skupnem okviru za obvladovanje tveganja, ki temelji na izmenjavi informacij o tveganju in rezultatov analize tveganja med carinskimi organi pogodbenic. V zvezi z navedbami v vstopnih in izstopnih skupnih deklaracijah norveški carinski organi s sodelovanjem v Odboru za carinski zakonik iz člena 9h(4) poglavja IIa prispevajo k določitvi skupnih meril in standardov tveganja, nadzornih ukrepov in prednostnih kontrolnih območij. Kontrole, ki temeljijo na takih informacijah in merilih, se izvajajo brez poseganja v druge carinske kontrole.

3. Pogodbenice uporabljajo skupni sistem za obvladovanje tveganja za izmenjavo informacij o tveganju, informacij o izvajanju skupnih meril tveganja in standardov, skupnih prednostnih kontrolnih območij in o kriznem upravljanju carine ter rezultatov analize tveganja in kontrol.

4. Pogodbenice priznavajo enakovrednost svojih sistemov za obvladovanje tveganja na področju varnosti in varstva.

5. Vse ukrepe, potrebne za uporabo tega člena, sprejme Skupni odbor EGP.

Člen 9f

Spremljanje izvajanja varnostnih carinskih ukrepov

1. Skupni odbor opredeli podrobna pravila, v skladu s katerimi nameravajo pogodbenice zagotoviti spremljanje izvajanja tega poglavja ter preverjati upoštevanje v njem navedenih določb in določb prilog k temu sporazumu.

2. Spremljanje iz odstavka 1 je mogoče zagotoviti zlasti z:

–vrednotenjem v rednih časovnih presledkih izvajanja tega poglavja, zlasti enakovrednosti varnostnih carinskih ukrepov,

–preučitvijo z namenom izboljšati uporabo ali spremeniti določbe tega poglavja, da bi tako zagotovili boljše izpolnjevanje njegovih ciljev,

–organizacijo tematskih sestankov strokovnjakov obeh pogodbenic in revizijami upravnih postopkov, vključno z obiski na kraju samem.

3. Skupni odbor skrbi za to, da ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, upoštevajo pravice zadevnih gospodarskih subjektov.

Člen 9g

Varstvo poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov

Za informacije, ki si jih izmenjajo pogodbenice v okviru ukrepov, sprejetih na podlagi tega poglavja, je zagotovljeno varstvo poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov, kot je to opredeljeno z zakoni, ki se za to področje uporabljajo na ozemlju pogodbenice, ki zadevne informacije prejme.

Zlasti teh informacij ni mogoče posredovati naprej drugim osebam razen pristojnim organom na ozemlju pogodbenice, ki te informacije prejme, niti jih ti organi ne morejo uporabiti za namene, ki niso določeni s tem sporazumom.“

2. PRILOGA I k Protokolu 10 k Sporazumu se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

VSTOPNA IN IZSTOPNA SKUPNA DEKLARACIJA

Naslov I

Vstopna skupna deklaracija

Člen 1

Elektronski sistem v zvezi z vstopno skupno deklaracijo

1. Elektronski sistem nadzora uvoza 2 (ICS2) se uporablja za:

(a)predložitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in drugih informacij, ki se nanašajo na te deklaracije, na carinsko analizo tveganja za varnostne in varstvene namene na carinskem področju, vključno s podporo za varnost letalstva, in na ukrepe, ki jih je treba sprejeti na podlagi rezultatov navedene analize;

(b)izmenjavo informacij o navedbah v vstopni skupni deklaraciji in rezultatih analize tveganja vstopnih skupnih deklaracij, o drugih informacijah, potrebnih za izvedbo te analize tveganja, in o ukrepih, ki se izvajajo na podlagi analize tveganja, vključno s priporočili o krajih nadzora in rezultati navedenih kontrol;

(c)izmenjavo informacij za spremljanje in ocenjevanje izvajanja skupnih meril tveganja za varnost in varstvo ter skupnih varnostnih in varstvenih standardov ter nadzornih ukrepov in prednostnih kontrolnih območij.

2. Datumi razvoja in začetka uporabe zaporedne uvedbe elektronskega sistema iz te priloge so datumi, določeni v projektu sistema nadzora uvoza 2 v okviru carinskega zakonika Unije (ICS2) v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2019/2151 10 .

Po pričakovanjih naj bi bile pogodbenice pripravljene hkrati na vsako objavo na začetku časovnega okvira. Pogodbenice lahko, če se to šteje za primerno, gospodarskim subjektom omogočijo, da postopoma preidejo na sistem do konca časovnega okvira za začetek uporabe, določenega za vsako objavo. Pogodbenice objavijo roke in navodila za gospodarske subjekte na svojih spletiščih.

3. Gospodarski subjekti uporabljajo harmoniziran vmesnik EU za gospodarske subjekte, ki ga pogodbenice sporazumno oblikujejo, za predložitve, zahtevke za spremembe, zahtevke za razveljavitve, obdelavo in hrambo navedb v vstopnih skupnih deklaracijah ter za izmenjavo povezanih informacij s carinskimi organi.

4. Carinski organi pogodbenic lahko dovolijo, da se trgovinski, pristaniški ali prevozni informacijski sistemi uporabljajo za vložitev navedb na vstopni skupni deklaraciji pod pogojem, da taki sistemi vsebujejo potrebne navedbe in da so te na voljo v rokih iz člena 7.

Člen 2

Oblika in vsebina vstopne skupne deklaracije

1. Vstopna skupna deklaracija in obvestilo o prihodu morskega plovila ali zrakoplova vsebuje navedbe, določene v naslednjih stolpcih Priloge B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 11 :

(a)F10 do F16;

(b)F20 do F33;

(c)F40 do F45;

(d)F50 in F51;

(e)G2.

Navedbe v vstopni skupni deklaraciji so skladne z ustreznimi oblikami, oznakami in s številom elementov v nizu, določenimi v Prilogi B k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 12 , in se sestavijo v skladu z opombami v navedenih prilogah.

2. Navedbe v vstopni skupni deklaraciji se lahko predložijo z vložitvijo več kot enega nabora podatkov s strani različnih oseb.

3. Elektronski sistem iz odstavka 1 se uporablja za vložitev zahtevka za spremembo ali razveljavitev vstopne skupne deklaracije ali navedb v njej.

Kadar različne osebe zahtevajo spremembo ali razveljavitev navedb v vstopni skupni deklaraciji, lahko vsaka od teh oseb zahteva samo spremembo ali razveljavitev navedb, ki jih je predložila.

4. Carinski organi pogodbenice, ki je registrirala vstopno skupno deklaracijo, o svoji odločitvi glede registracije ali zavrnitve nemudoma obvestijo osebo, ki je vložila zahtevek za spremembo ali razveljavitev.

Če spremembe k navedbam v vstopni skupni deklaraciji ali njihovo razveljavitev vloži oseba, ki ni prevoznik, carinski organi prav tako uradno obvestijo prevoznika, če je ta zaprosil za tako obvestilo in ima dostop do elektronskega sistema iz odstavka 1.

5. V skladu s členom 9c(8) Sporazuma lahko pogodbenice do datuma začetka uporabe tretje objave sistema iz člena 1(1) izvajajo analizo tveganja za varnostne in varstvene namene na podlagi tranzitne deklaracije, vložene v novi informacijsko podprti tranzitni sistem (NCTS) v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku 13 , vključno z izmenjavo informacij v zvezi z analizo tveganja med zadevnimi pogodbenicami za blago, ki se prevaža po morju, notranjih plovnih poteh, cesti in železnici. Novi informacijsko podprti tranzitni sistem je elektronski sistem, ki omogoča komunikacijo med pogodbenicami ter med pogodbenicami in gospodarskimi subjekti za namene vložitve carinskih tranzitnih deklaracij ter tudi vseh navedb, ki se zahtevajo za vstopno ali izstopno skupno deklaracijo in obvestila v zvezi z navedenim blagom.

Pred začetkom uporabe tretje objave sistema iz člena 1(1) te priloge pogodbenice ocenijo, ali lahko po navedenem datumu carinski organi še naprej izvajajo analize tveganja na podlagi tranzitne deklaracije, ki vsebuje navedbe v vstopni skupni deklaraciji, vloženi v novi informacijsko podprti tranzitni sistem 14 , ta sporazum pa po potrebi spremenijo.

Člen 3

Opustitev obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije

1. Vstopna skupna deklaracija se ne zahteva za naslednje blago:

(a)električno energijo,

(b)blago, ki vstopa po cevovodu;

(c)pisemske pošiljke;

(d)blago v poštnih pošiljkah, kot sledi:

(1)kadar se poštne pošiljke, katerih končni namembni kraj je ena od pogodbenic, prevažajo z letalskim prevozom do datuma začetka uporabe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(2)kadar se poštne pošiljke, katerih končni namembni kraj je tretja država ali tretje ozemlje, prevažajo z letalskim prevozom do datuma začetka uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(3)kadar se poštne pošiljke, katerih končni namembni kraj je ena od pogodbenic, prevažajo po morju, notranjih plovnih poteh, cesti ali železnici do datuma začetka uporabe tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(e)blago, za katero se dovoli ustna carinska deklaracija ali deklaracija samo s prečkanjem meje, v skladu s pravili, ki jih določijo pogodbenice, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(f)blago v osebni prtljagi potnikov;

(g)blago, zajeto z zvezkom ATA ali CPD, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(h)blago, ki je v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, drugimi konzularnimi konvencijami ali v skladu z Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969 izvzeto iz plačila dajatev;

(i)orožje in vojaško opremo, ki ju na carinsko območje ene od pogodbenic z vojaškim prevozom ali prevozom, ki se izvaja samo za namene vojaških organov, vnesejo organi, pristojni za vojaško obrambo ozemlja;

(j)naslednje blago, ki se vnese na carinsko območje ene od pogodbenic in je namenjeno neposredno za objekte na morju, ki jih upravlja družba s sedežem na carinskem območju pogodbenic:

(1)blago, ki je bilo vgrajeno v takšne objekte na morju za namene njihove gradnje, popravila, vzdrževanja ali pretvorbe;

(2)blago, ki je bilo uporabljeno za postavitev ali opremljanje navedenih objektov na morju;

(3)potrebščine, uporabljene oziroma porabljene na navedenih objektih na morju;

(4)nenevarne odpadke z navedenih objektov na morju;

(k)blago v pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 22 EUR, če se carinski organi ob dogovoru z gospodarskimi subjekti strinjajo, da opravijo analizo tveganja z uporabo informacij iz sistema, ki ga uporablja gospodarski subjekt, ali informacij, ki jih tak sistem zagotovi, kot sledi:

(1)kadar je blago v hitrih pošiljkah, ki se prevažajo z letalskim prevozom, do datuma začetka uporabe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(2)kadar se blago prevaža z letalskim prevozom v obliki, ki niso poštne ali hitre pošiljke, do datuma začetka uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(3)kadar se blago prevaža po morju, notranjih plovnih poteh, cesti ali železnici do datuma začetka uporabe tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(l)blago, ki se giblje na podlagi obrazca NATO 302, ki ga določa Sporazum med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil, podpisan 19. junija 1951 v Londonu, ali na podlagi obrazca EU 302, ki ga določa člen 1(51) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446;

(m)blago, vneseno na carinska območja pogodbenic iz Ceute in Melille, Helgolanda, Republike San Marino, Vatikanske mestne države ali občine Livigno, ter z izključnih carinskih območij Samnaun in Sampuoir;

(n)naslednje blago na plovilih in zrakoplovih:

(1)blago, ki je kot deli ali dodatna oprema dobavljeno za vgradnjo v ta plovila in zrakoplove;

(2)blago za delovanje motorjev, strojev in druge opreme teh plovil ali zrakoplova;

(3)živila in druge proizvode, namenjene potrošnji ali prodaji na krovu;

(o)izdelke morskega ribolova in druge izdelke iz morja, pridobljene z lastnimi ribiškimi plovili zunaj carinskih območij pogodbenic;

(p)plovila in blago, ki ga prevažajo, ki vstopijo v teritorialne vode ene od pogodbenic izključno z namenom dobave na krov, ne da bi pri tem uporabila kakršne koli pristaniške zmogljivosti;

(q)gospodinjsko opremo, kakor je opredeljena v zakonodaji zadevnih pogodbenic, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe.

2. Vstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, določenih z mednarodnim sporazumom, sklenjenim med pogodbenico in tretjo državo na področju varnosti, če je bil opravljen postopek iz člena 9b(3) tega sporazuma.

3. Vstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, kadar blago med prevozom po morju ali zraku med dvema točkama navedenih carinskih območij in brez postanka v tretji državi začasno zapusti carinska območja pogodbenic.

Člen 4

Kraj vložitve vstopne skupne deklaracije

1. Vstopna skupna deklaracija se vloži v carinskem uradu, ki je pristojen za carinski nadzor v kraju na carinskem ozemlju ene od pogodbenic, kamor prispe prevozno sredstvo, ki prevaža blago, ali, kjer je primerno, kamor je namenjeno iz tretje države ali s tretjega ozemlja, in je v nadaljnjem besedilu poimenovan kot carinski urad prvega vstopa.

2. Kadar je vstopna skupna deklaracija vložena z vložitvijo več kot enega nabora podatkov ali z vložitvijo minimalnega nabora podatkov, oseba, ki vlaga delni ali minimalni nabor podatkov, to stori v carinskem uradu, ki bi moral biti po njenem vedenju carinski urad prvega vstopa. Če ta oseba ne pozna kraja na carinskih območjih pogodbenic, kamor bo po pričakovanjih prevozno sredstvo, ki prevaža blago, najprej prispelo, se lahko carinski urad prvega vstopa določi na podlagi kraja, kamor je blago poslano.

3. Carinski organi pogodbenic lahko dovolijo, da se vstopna skupna deklaracija vloži pri drugem carinskem uradu, če ta urad potrebne navedbe takoj sporoči ali jih da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu prvega vstopa.

Člen 5

Registracija vstopne skupne deklaracije

1. Carinski organi vsako vložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji po prejemu registrirajo, o tem pa nemudoma obvestijo deklaranta ali njegovega zastopnika in mu sporočijo glavno referenčno številko vložitve in datum registracije.

2. Od datuma začetka uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) carinski organi o registraciji nemudoma obvestijo prevoznika pod pogojem, da je navedeni prevoznik zaprosil za tako obvestilo in da ima dostop do tega elektronskega sistema, kadar vstopno skupno deklaracijo vloži oseba, ki ni prevoznik.

Člen 6

Vložitev vstopne skupne deklaracije

Če se ne uporablja nobena od opustitev obveznosti vložitve vstopne skupne deklaracije iz člena 10 Sporazuma in člena 3, se navedbe v vstopni skupni deklaraciji predložijo na naslednji način:

(a)za blago, ki se prevaža z letalskim prevozom:

(1)vložijo hitri prevozniki za vse pošiljke minimalen nabor podatkov od datuma začetka uporabe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(2)vložijo izvajalci poštnih storitev za vse pošiljke, katerih končni namembni kraj je ena od pogodbenic, minimalen nabor podatkov od datuma začetka uporabe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1);

(3)z vložitvijo več kot enega nabora podatkov prek elektronskega sistema iz člena 1(1) od datuma začetka uporabe druge objave navedenega sistema;

(b)za blago, ki se prevaža po morju, notranjih plovnih poteh, cesti in železnici, z vložitvijo enega ali več kot enega nabora podatkov prek elektronskega sistema iz člena 1(1) od datuma začetka uporabe tretje objave navedenega sistema.

Člen 7

Roki za vložitev vstopne skupne deklaracije

1. Kadar se blago vnese na carinska območja pogodbenic po morju, se vstopna skupna deklaracija vloži v naslednjih rokih:

(a)za tovor v zabojnikih, za katerega se ne uporablja točka (c) ali (d): najpozneje 24 ur pred natovarjanjem blaga na plovilo, s katerim bo vneseno na carinska območja pogodbenic;

(b)za razsuti ali zbirni tovor, za katerega se ne uporablja točka (c) ali (d), najpozneje štiri ure pred prihodom plovila v prvo pristanišče vstopa na carinska območja pogodbenic;

(c)najpozneje dve uri pred prihodom plovila v prvo pristanišče vstopa na carinska območja pogodbenic pri blagu, ki prihaja s katerega koli od naslednjih območij:

(1)Grenlandije;

(2)Ferskih otokov;

(3)Islandije;

(4)pristanišč v Baltskem morju, Severnem morju, Črnem morju in Sredozemskem morju;

(5)vseh pristanišč Maroka;

(d)pri prevozu, ki ni tisti iz točke (c), med območjem zunaj carinskih območij pogodbenic in francoskimi čezmorskimi departmaji, Azori, Madeiro ali Kanarskimi otoki, če prevoz traja manj kot 24 ur: najpozneje dve uri pred prihodom v prvo pristanišče vstopa na carinska območja pogodbenic.

2. Kadar se blago vnese na carinska območja pogodbenic po zraku, se čim prej vložijo popolne navedbe v vstopni skupni deklaraciji, v vsakem primeru pa v naslednjih rokih:

(a)za lete, ki trajajo manj kot štiri ure, najpozneje ob dejanskem vzletu zrakoplova;

(b)za druge lete najpozneje štiri ure pred prihodom zrakoplova na prvo letališče na carinskih območjih pogodbenic.

3. Od datuma uvedbe prve objave elektronskega sistema iz člena 1(1) izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki čim prej vložijo vsaj minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, najpozneje pa, preden je blago natovorjeno na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinska območja pogodbenic.

4. Od datuma uvedbe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) gospodarski subjekti, ki niso izvajalci poštnih storitev in hitri prevozniki, čim prej vložijo vsaj minimalni nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, najpozneje pa, preden je blago natovorjeno na zrakoplov, s katerim bo vneseno na carinska območja pogodbenic.

5. Od datuma uvedbe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) se v rokih iz odstavka 2 predložijo druge navedbe, če je bil v rokih iz odstavkov 3 in 4 predložen le minimalen nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji.

6. Do datuma uvedbe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1) se minimalen nabor podatkov v vstopni skupni deklaraciji, vloženi v skladu z odstavkom 3, šteje za celotno vstopno skupno deklaracijo za blago v poštnih pošiljkah, katerih končni namembni kraj je ena od pogodbenic, in za blago v hitrih pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 22 EUR.

7. Kadar se blago vnese na carinska območja pogodbenic po železnici, se vstopna skupna deklaracija vloži v naslednjih rokih:

(a)kadar prevoz z vlakom z zadnje ranžirne postaje v tretji državi do carinskega urada prvega vstopa traja manj kot dve uri, najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen navedeni carinski urad;

(b)v vseh drugih primerih najpozneje dve uri pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

8. Kadar je blago vneseno na carinska območja pogodbenic po cesti, se vstopna skupna deklaracija vloži najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

9. Kadar je blago vneseno na carinska območja pogodbenic po celinskih plovnih poteh, se vstopna skupna deklaracija vloži najpozneje dve uri pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad prvega vstopa.

10. Kadar je blago vneseno na carinska območja pogodbenic na prevoznem sredstvu, ki se samo prevaža na aktivnem prevoznem sredstvu, je rok za vložitev vstopne skupne deklaracije rok, ki velja za aktivno prevozno sredstvo.

11. Roki iz odstavkov 1 do 10 se v primerih višje sile ne uporabljajo.

12. V skladu s postopkom iz člena 9b(3) Sporazuma se roki iz odstavkov 1 do 10 ne uporabljajo, kadar mednarodni sporazumi o varnosti med pogodbenico in tretjimi državami določajo drugače.

Člen 8

Analiza tveganja za varnostne in varstvene namene ter varnostne in varstvene carinske kontrole v zvezi z vstopno skupno deklaracijo

1. Analiza tveganja se dokonča pred prihodom blaga na carinski urad prvega vstopa, če je bila vstopna skupna deklaracija vložena v rokih iz člena 7, razen če je ugotovljeno tveganje ali pa je treba izvesti dodatno analizo tveganja.

Brez poseganja v prvi pododstavek se prva analiza tveganja za blago, ki se vnese na carinska območja pogodbenic po zraku, izvede čim prej po prejemu minimalnega nabora podatkov v vstopni skupni deklaraciji iz člena 7(3) in (4).

2. Carinski urad prvega vstopa dokonča analizo tveganja za varnostne in varstvene namene po naslednji izmenjavi informacij prek elektronskega sistema iz člena 1(1):

(a)carinski urad prvega vstopa nemudoma po registraciji da navedbe v vstopni skupni deklaraciji na voljo carinskim organom pogodbenic, navedenih v teh navedbah, in carinskim organom pogodbenic, ki so v elektronskem sistemu evidentirali informacije v zvezi z varnostnimi in varstvenimi tveganji, ki se ujemajo z navedbami v tej vstopni skupni deklaraciji;

(b)v rokih iz člena 7 carinski organi pogodbenic iz točke (a) izvedejo analizo tveganja v varnostne in varstvene namene ter, če ugotovijo tveganje, dajo rezultate na voljo carinskemu uradu prvega vstopa;

(c)carinski urad prvega vstopa upošteva informacije o rezultatih analize tveganja, ki so jih predložili carinski organi pogodbenic iz točke (a), pri dokončanju analize tveganja;

(d)carinski urad prvega vstopa da rezultate dokončane analize tveganja na voljo carinskim organom pogodbenic, ki so prispevali k analizi tveganja, in carinskim organom, ki bi jih gibanje blaga lahko zadevalo;

(e)carinski urad prvega vstopa o dokončanju analize tveganja uradno obvesti naslednje osebe, če so zahtevale, da so uradno obveščene in imajo dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1):

–deklaranta ali njegovega zastopnika;

–prevoznika, če se razlikuje od deklaranta in njegovega zastopnika.

3. Kadar carinski urad prvega vstopa zahteva dodatne informacije o navedbah v vstopni skupni deklaraciji za dokončanje analize tveganja, se navedena analiza dokonča po predložitvi teh informacij.

V ta namen carinski urad prvega vstopa zahteva te informacije od osebe, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, ali, če je to primerno, osebe, ki je predložila navedbe v vstopni skupni deklaraciji. Če ta oseba ni prevoznik, carinski urad prvega vstopa obvesti prevoznika pod pogojem, da je prevoznik zaprosil za tako obvestilo in da ima dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1).

4. Kadar ima carinski urad prvega vstopa utemeljene razloge za sum, da bi blago, ki bi prispelo po zraku, pomenilo resno grožnjo za varnost v letalstvu, je treba pošiljko pred natovarjanjem na zrakoplov, namenjen na carinska ozemlja pogodbenic, v skladu s členoma 66h in 66hf točke VI dela I Priloge XIII k Sporazumu EGP, ki določata podrobne ukrepe za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost v letalstvu, pregledati kot tovor ali pošto z visokim tveganjem.

Carinski urad prvega vstopa uradno obvesti naslednje osebe, če imajo dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1):

(a)deklaranta ali njegovega zastopnika;

(b)prevoznika, če se razlikuje od deklaranta in njegovega zastopnika.

Po tem uradnem obvestilu oseba, ki je vložila vstopno skupno deklaracijo, ali, kjer je to ustrezno, oseba, ki je predložila navedbe v vstopni skupni deklaraciji, carinskemu uradu prvega vstopa predloži rezultate tega pregleda in vse druge povezane ustrezne informacije. Analiza tveganja se dokonča šele po zagotovitvi teh informacij.

5. Kadar ima carinski urad prvega vstopa utemeljene razloge za domnevo, da bi blago, ki bi prispelo po zraku, ali tovor v zabojnikih, ki bi prispel po morju, kakor je navedeno v členu 7(1)(a), pomenila tako resno grožnjo za varnost in varstvo, da je potrebno takojšnje ukrepanje, odredi, da se blago ne naloži na zadevna prevozna sredstva.

Carinski urad prvega vstopa uradno obvesti naslednje osebe, če imajo dostop do elektronskega sistema iz člena 1(1):

(a)deklaranta ali njegovega zastopnika;

(b)prevoznika, če se razlikuje od deklaranta in njegovega zastopnika.

To uradno obvestilo se pošlje takoj po odkritju zadevnega tveganja in, v primeru tovora v zabojnikih, ki bi prispel po morju, kot je navedeno v členu 7(1)(a), najpozneje v 24 urah po prejemu vstopne skupne deklaracije ali, kadar je to primerno, navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani prevoznika.

Carinski urad prvega vstopa poleg tega takoj obvesti carinske organe pogodbenic o tem uradnem obvestilu in jim da na voljo ustrezne navedbe v vstopni skupni deklaraciji.

6. Če je ugotovljeno, da pošiljka pomeni grožnjo take narave, da je potrebno takojšnje ukrepanje ob prihodu prevoznega sredstva, carinski urad prvega vstopa sprejme te ukrepe ob prihodu blaga.

7. Po zaključku analize tveganja lahko carinski urad prvega vstopa prek elektronskega sistema iz člena 1(1) priporoči najprimernejši kraj in ukrepe za izvedbo nadzora.

Carinski urad, pristojen za kraj, ki je priporočen kot najprimernejši za nadzor, odloči o nadzoru in rezultate te odločitve prek elektronskega sistema iz člena 1(1) da na voljo vsem carinskim uradom pogodbenic, ki bi jih gibanje blaga lahko zadevalo, in sicer najpozneje ob predložitvi blaga na carinskem uradu prvega vstopa.

8. Carinski uradi dajo rezultate svojih varnostnih in varstvenih carinskih kontrol na voljo drugim carinskim organom pogodbenic prek sistema iz člena 1(1), kadar:

(a)carinski organ oceni, da je tveganje precejšnje in da je potrebna carinska kontrola, poleg tega pa rezultati kontrole kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, ali

(b)rezultati kontrole ne kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, vendar zadevni carinski organ meni, da je tveganje drugje na carinskih območjih pogodbenic veliko, ali

(c)je to potrebno za enotno uporabo pravil v tem sporazumu.

Pogodbenice v sistemu iz člena 9e(3) Sporazuma izmenjajo informacije o tveganjih, omenjenih v točkah (a) in (b).

9. Kadar je blago, za katero se obveznost vložitve vstopne skupne deklaracije v skladu s členom 3(1)(c) do (f), (h) do (m), (o) in (q) opusti, vneseno na carinska območja pogodbenic, se analiza tveganja izvede ob predložitvi blaga.

10. Blago, predloženo carini, se lahko prepusti takoj, ko se izvede analiza tveganja, ter rezultati analize tveganja in po potrebi sprejeti ukrepi to dopuščajo.

11. Analiza tveganja se izvede tudi, če se navedbe v vstopni skupni deklaraciji spremenijo v skladu s členom 2(3) in (4). V tem primeru se brez poseganja v rok iz tretjega pododstavka odstavka 5 za tovor v zabojnikih, ki prispe po morju, analiza tveganja dokonča takoj po prejemu navedb, razen če je ugotovljeno tveganje ali je treba izvesti dodatno analizo tveganja.

Člen 9

Predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji s strani drugih oseb

1. Od datuma, določenega za uvedbo druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih je isto blago, ki se prevaža z letalskim prevozom, za katero je ena ali več oseb, ki niso prevozniki, sklenila eno ali več pogodb o prevozu, vključeno v enega ali več letalskih tovornih listov, uporabljajo naslednja pravila:

(a)oseba, ki izda letalski tovorni list, osebo, ki je z njo sklenila pogodbo o prevozu, obvesti o izdaji navedenega letalskega tovornega lista;

(b)v primeru dogovora o sočasnem natovarjanju blaga oseba, ki izda letalski tovorni list, osebo, s katero je sklenila ta dogovor, obvesti o izdaji navedenega letalskega tovornega lista;

(c)prevoznik in vsaka od oseb, ki izdajo letalski tovorni list, v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navedejo identiteto vsake osebe, ki jim ni dala na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo;

(d)če oseba, ki izda letalski tovorni list, navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, ne da na voljo svojemu pogodbenemu partnerju, ki ji izda letalski tovorni list, ali svojemu pogodbenemu partnerju, s katerim je sklenila dogovor o sočasnem natovarjanju blaga, potem oseba, ki zahtevanih navedb ne da na voljo, te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa.

2. Od datuma, določenega za uvedbo druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih izvajalec poštnih storitev navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo poštnih pošiljk, ne da na voljo prevozniku, ki mora vložiti preostale navedbe deklaracije prek navedenega sistema, uporabljajo naslednja pravila:

(a)izvajalec poštnih storitev na namembnem kraju, če je blago poslano v pogodbenice, ali izvajalec poštnih storitev pogodbenic prvega vstopa, če blago potuje v tranzitu prek ozemlja pogodbenic, te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa ter

(b)prevoznik v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navede identiteto izvajalca poštnih storitev, ki mu ne da na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo.

3. Od datuma, določenega za uvedbo druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih hitri prevoznik navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo hitrih pošiljk, ki se prevažajo z letalskim prevozom, ne da na voljo prevozniku, uporabljajo naslednja pravila:

(a)hitri prevoznik te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa ter

(b)prevoznik v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navede identiteto hitrega prevoznika, ki mu ne da na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo.

4. Od datuma, določenega za uvedbo tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1), se v primerih, v katerih je isto blago, ki se prevaža po morju, celinskih plovnih poteh ali zraku, za katero so ena ali več oseb, ki niso prevozniki, sklenile eno ali več dodatnih pogodb o prevozu, vključeno v eno ali več nakladnic, uporabljajo naslednja pravila:

(a)oseba, ki izda nakladnico, osebo, ki je z njo sklenila pogodbo o prevozu, obvesti o izdaji navedene nakladnice;

(b)v primeru dogovora o sočasnem natovarjanju blaga oseba, ki izda nakladnico, osebo, s katero je sklenila ta dogovor, obvesti o izdaji te nakladnice;

(c)prevoznik in vsaka od oseb, ki izdajo nakladnico, v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navedejo identiteto vsake osebe, ki je z njimi sklenila pogodbo o prevozu in jim ni dala na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo;

(d)oseba, ki izda nakladnico, v navedbah v vstopni skupni deklaraciji navede identiteto prejemnika, navedenega na nakladnici, ki ne zajema dodatnih nakladnic, ki ji ni dal na voljo navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo;

(e)če oseba, ki izda nakladnico, navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, ne da na voljo svojemu pogodbenemu partnerju, ki ji izda nakladnico, ali svojemu pogodbenemu partnerju, s katerim je sklenila dogovor o sočasnem natovarjanju blaga, oseba, ki zahtevanih navedb ne da na voljo, slednje predloži carinskemu uradu prvega vstopa;

(f)če prejemnik, naveden na nakladnici, ki ne zajema dodatnih nakladnic, navedb, ki se zahtevajo za vstopno skupno deklaracijo, ne da na voljo osebi, ki to nakladnico izda, ta oseba te navedbe predloži carinskemu uradu prvega vstopa.

Člen 10

Preusmeritev morskega plovila ali zrakoplova, ki vstopa na carinski ozemlji pogodbenic

1. Od datuma, določenega za časovni okvir za začetek uporabe druge objave elektronskega sistema iz člena 1(1), če je zrakoplov preusmerjen in najprej prispe na carinski urad v državi, ki v vstopni skupni deklaraciji ni navedena kot država, prek katere poteka prevoz, dejanski carinski urad prvega vstopa prek navedenega sistema pridobi navedbe v vstopni skupni deklaraciji, rezultate analize tveganja in priporočil na podlagi kontrol, ki jih je opravil pričakovani carinski urad prvega vstopa.

2. Od datuma, določenega za časovni okvir za začetek uporabe tretje objave elektronskega sistema iz člena 1(1), če je morsko plovilo preusmerjeno in najprej prispe na carinski urad v državi, ki v vstopni skupni deklaraciji ni navedena kot država, prek katere poteka prevoz, dejanski carinski urad prvega vstopa prek navedenega sistema pridobi navedbe v vstopni skupni deklaraciji, rezultate analize tveganja in priporočil na podlagi kontrol, ki jih je opravil pričakovani carinski urad prvega vstopa.

Naslov II

Tehnične ureditve za sistem nadzora uvoza 2

Člen 11

Sistem nadzora uvoza 2

1. ICS2 podpira komunikacijo med gospodarskimi subjekti in pogodbenicami za namene izpolnjevanja zahtev vstopne skupne deklaracije, analize tveganja, ki jo izvajajo carinski organi pogodbenic, in za varnostne in varstvene namene ter carinske ukrepe, katerih cilj je zmanjšati ta tveganja, vključno z varnostnimi in varstvenimi carinskimi kontrolami, in komunikacijo med pogodbenicami za namene izpolnjevanja zahtev vstopne skupne deklaracije.

2. ICS2 sestavljajo naslednje skupne komponente, razvite na ravni Unije:

(a)skupni vmesnik za gospodarske subjekte;

(b)skupni repozitorij.

3. Norveška razvije nacionalni vstopni sistem kot nacionalno komponento, ki je na voljo na Norveškem.

4. Norveška lahko razvije nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte kot nacionalno komponento, ki je na voljo na Norveškem.

5. ICS2 se uporablja za:

(a)predložitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, zahtevkov za spremembe in razveljavitev v skladu s členom 10 Sporazuma in Prilogo I;

(b)prejemanje, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, pridobljenih iz deklaracij iz člena 10 Sporazuma in Priloge I;

(c)predložitev, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi s prihodom in obvestili o prihodu morskega plovila ali zrakoplova v skladu s členom 10 Sporazuma in Prilogo I;

(d)prejemanje, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi s predložitvijo blaga carinskim organom pogodbenic v skladu s členom 10 Sporazuma in Prilogo I;

(e)prejemanje, obdelavo in shranjevanje informacij v zvezi z zahtevki za analize tveganja in njihovih rezultatov, priporočil na podlagi opravljenih kontrol, odločitev o kontrolah ter rezultatih kontrol v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in Prilogo I;

(f)obdelavo, shranjevanje in prejemanje obvestil in informacij od gospodarskih subjektov ter njihovo pošiljanje gospodarskim subjektom v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in Prilogo I;

(g)predložitev, obdelavo in shranjevanje informacij s strani gospodarskih subjektov, ki jih zahtevajo carinski organi pogodbenic v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in Prilogo I.

6. ICS2 se uporablja za podporo spremljanju in ocenjevanju izvajanja skupnih meril tveganja za varnost in varstvo ter skupnih varnostnih in varstvenih standardov, pa tudi za kontrolne ukrepe in prednostna kontrolna območja iz člena 12 Sporazuma.

7. Avtentikacija in preverjanje dostopa gospodarskih subjektov za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo sistema enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa iz člena 13.

8. Avtentikacija in preverjanje dostopa uradnikov pogodbenic za namene dostopa do skupnih komponent sistema ICS2 se izvajata z uporabo omrežnih storitev, ki jih zagotavlja Unija.

9. Usklajeni vmesnik za gospodarske subjekte je v skladu s členom 1 vstopna točka v ICS2 za gospodarske subjekte.

10. Usklajeni vmesnik za gospodarske subjekte mora biti interoperabilen s skupnim repozitorijem ICS2 iz odstavkov od 12 do 14.

11. Usklajeni vmesnik za gospodarske subjekte se uporablja za predložitev, zahtevke za spremembe, zahtevke za razveljavitev, obdelavo in shranjevanje navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in obvestilih o prihodu, pa tudi za izmenjavo informacij med pogodbenicami in gospodarskimi subjekti. 

12. Skupni repozitorij ICS2 pogodbenice uporabljajo za obdelavo navedb v vstopnih skupnih deklaracijah, zahtevkih za spremembe, zahtevkih za razveljavitev, obvestilih o prihodu, informacij v zvezi s predložitvijo blaga, informacij v zvezi z zahtevki za analize tveganja in njihovih rezultatov, s priporočili na podlagi opravljenih kontrol, odločitvami o kontrolah ter rezultati kontrol in informacij, izmenjanih z gospodarskimi subjekti.

13. Skupni repozitorij ICS2 pogodbenice uporabljajo v statistične namene in za namene ocenjevanja ter za izmenjavo informacij vstopne skupne deklaracije med pogodbenicami.

14. Skupni repozitorij ICS2 je interoperabilen z usklajenim vmesnikom za gospodarske subjekte, nacionalnimi vmesniki za gospodarske subjekte, če so jih pogodbenice razvile, in z nacionalnimi sistemi vstopa.

15. Carinski organ ene od pogodbenic uporablja skupni repozitorij za posvetovanje s carinskim organom druge pogodbenice v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in Prilogo I pred dokončanjem analize tveganja za varnostne in varstvene namene. Carinski organ ene od pogodbenic uporablja skupni repozitorij tudi za posvetovanje z drugo pogodbenico glede priporočenih kontrol, odločitev, sprejetih v zvezi s priporočenimi kontrolami, ter glede rezultatov varnostnih in varstvenih carinskih kontrol v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in Prilogo I.

16. Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, če so ga pogodbenice razvile, je v skladu s členom 1 vstopna točka v ICS2 za gospodarske subjekte, če je vloga naslovljena na pogodbenico, ki upravlja nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte.

17. V zvezi s predložitvami, spremembami, razveljavitvijo, obdelavo, shranjevanjem navedb v vstopnih skupnih deklaracijah in obvestilih o prihodu, pa tudi v zvezi z izmenjavo informacij med pogodbenicami in gospodarskimi subjekti, lahko slednji izbirajo med uporabo nacionalnega vmesnika za gospodarske subjekte, če je razvit, ali usklajenega vmesnika za gospodarske subjekte.

18. Nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, če je razvit, je interoperabilen s skupnim repozitorijem ICS2.

19. Če Norveška razvije nacionalni vmesnik za gospodarske subjekte, o tem obvesti Unijo.

20. Nacionalni sistem vstopa uporabljajo carinski organi pogodbenic za izmenjavo navedb v vstopni skupni deklaraciji, pridobljeni iz deklaracij iz člena 10 Sporazuma, za izmenjavo informacij in obvestil s skupnim repozitorijem za informacije v zvezi s prihodom morskega plovila ali zrakoplova, informacije v zvezi s predložitvijo blaga, z obdelavo zahtevkov za analizo tveganja, izmenjavo in obdelavo informacij v zvezi z rezultati analize tveganja, priporočili na podlagi opravljenih kontrol, odločitvami o kontrolah in njihovih rezultatih.

21. Uporablja se tudi v primerih, v katerih carinski organ pogodbenice od gospodarskega subjekta zahteva in prejme več informacij.

22. Nacionalni sistem vstopa je interoperabilen s skupnim repozitorijem.

23. Nacionalni sistem vstopa je interoperabilen s sistemi, razvitimi na nacionalni ravni za pridobivanje informacij iz odstavka 20.

Člen 12

Delovanje sistema nadzora uvoza 2 in usposabljanje v zvezi z njegovo uporabo

1. Skupne komponente razvija, preskuša, uvaja in upravlja Unija. Nacionalne komponente razvija, preskuša, uvaja in upravlja Norveška.

2. Norveška zagotovi interoperabilnost nacionalnih komponent s skupnimi komponentami.

3. Unija izvaja vzdrževanje skupnih komponent, Norveška pa izvaja vzdrževanje svojih nacionalnih komponent.

4. Pogodbenice zagotovijo nemoteno delovanje elektronskih sistemov.

5. Unija lahko spreminja skupne komponente elektronskih sistemov, da popravi okvare, doda nove funkcionalnosti ali spremeni obstoječe.

6. Unija Norveško obvešča o spremembah in posodobitvah skupnih komponent.

7. Norveška Unijo obvešča o spremembah in posodobitvah nacionalnih komponent, ki bi lahko vplivale na delovanje skupnih komponent.

8. Pogodbenice javno objavijo informacije o spremembah in posodobitvah elektronskih sistemov v skladu z odstavkoma 6 in 7.

9. V primeru začasne odpovedi ICS2 se uporablja načrt neprekinjenega poslovanja, ki ga določijo pogodbenice.

10. Pogodbenice se medsebojno obveščajo o nerazpoložljivosti elektronskih sistemov, ki je posledica začasne odpovedi.

11. Unija nudi Norveški podporo pri uporabi in delovanju skupnih komponent elektronskih sistemov z zagotavljanjem ustreznega učnega gradiva.

Člen 13

Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa

1. Sistem enotnega upravljanja uporabnikov in digitalnega podpisa (v nadaljnjem besedilu: UUM&DS) omogoča komunikacijo med sistemi pogodbenic za upravljanje identitete in dostopa iz odstavka 6 za namene zagotavljanja varnega dostopa pooblaščenih uradnikov in gospodarskih subjektov pogodbenic do elektronskih sistemov.

2. UUM&DS sestavljata naslednji skupni komponenti:

(a)sistem upravljanja dostopa;

(b)sistem za vodenje administracije.

3. UUM&DS se uporablja za avtentikacijo in preverjanje dostopa:

(a)gospodarskih subjektov za namene dostopa do ICS2;

(b)uradnikov pogodbenic za namene dostopa do skupnih komponent ICS2 ter vzdrževanja in upravljanja UUM&DS.

4. Pogodbenice vzpostavijo sistem upravljanja dostopa za potrjevanje zahtevkov za dostop, ki jih predložijo gospodarski subjekti v UUM&DS, in sicer prek interoperabilnosti s sistemi pogodbenic za upravljanje identitete in dostopa iz člena 6.

5. Pogodbenice vzpostavijo sistem za vodenje administracije za upravljanje pravil za avtentikacijo in izdajo dovoljenj, ki omogočajo potrjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov, da se jim dovoli dostop do elektronskih sistemov.

6. Pogodbenice vzpostavijo sistem za upravljanje identitete in dostopa, da zagotovijo:

(a)varno registracijo in shranjevanje identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov;

(b)varno izmenjavo podpisanih in šifriranih identifikacijskih podatkov gospodarskih subjektov.

Člen 14

Upravljanje, lastništvo in varnost podatkov

1. Pogodbenice zagotovijo, da podatki, registrirani na nacionalni ravni, ustrezajo podatkom, registriranim v skupnih komponentah, in da so ažurni.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 pogodbenice zagotovijo, da naslednji podatki ustrezajo podatkom v skupnem repozitoriju ICS2 in da so ažurni:

(a)podatki, ki so registrirani na nacionalni ravni in ki jih nacionalni sistem vstopa sporoči skupnemu repozitoriju;

(b)podatki, ki jih nacionalni sistem vstopa prejme od skupnega repozitorija.

3. Do podatkov v skupnih komponentah ICS2, ki jih gospodarski subjekt sporoči skupnemu vmesniku za gospodarske subjekte ali ki so v njem registrirani, lahko navedeni gospodarski subjekt dostopa ali jih obdeluje.

4. Do podatkov v skupnih komponentah ICS2:

(a)ki jih gospodarski subjekt sporoči eni od pogodbenic prek usklajenega vmesnika za gospodarske subjekte v skupni repozitorij, lahko navedena pogodbenica dostopa ali jih obdeluje v skupnem repozitoriju. Po potrebi lahko navedena pogodbenica dostopa tudi do teh informacij, registriranih v usklajenem vmesniku za gospodarske subjekte;

(b)ki jih ena od pogodbenic sporoči v skupni repozitorij ali v njem registrira, lahko navedena pogodbenica dostopa ali jih obdeluje;

(c)iz zgornjih točk (a) in (b) lahko dostopa in jih obdeluje druga pogodbenica, če je ta vključena v analizo tveganja in/ali postopek nadzora, na katero/katerega se nanašajo podatki v skladu s členoma 10 in 12 Sporazuma in Prilogo I;

(d)podatke v skupnih komponentah ICS2 lahko Komisija obdeluje v sodelovanju s pogodbenicami za namene iz členov 1(1)(c) in 11(6) Priloge I. Do rezultatov take obdelave lahko dostopajo Komisija in pogodbenice.

5. Do podatkov v skupni komponenti ICS2, ki jih Unija registrira v skupnem repozitoriju, lahko dostopajo pogodbenice. Te podatke lahko obdeluje Unija.

6. Sistemski lastnik skupnih komponent je Unija.

7. Sistemski lastnik nacionalnih komponent je Norveška.

8. Unija zagotavlja varnost skupnih komponent, Norveška pa zagotavlja varnost svojih nacionalnih komponent.

9. V ta namen pogodbenice sprejmejo vsaj ukrepe, ki so potrebni za:

(a)preprečevanje dostopa do naprav, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov, nepooblaščenim osebam;

(b)preprečevanje vnosa podatkov, vpogleda vanje, njihovega spreminjanja ali brisanja s strani nepooblaščenih oseb;

(c)odkrivanje morebitnih dejavnosti iz točk (a) in (b).

10. Pogodbenice se medsebojno obveščajo o dejavnostih, ki bi lahko vodile do kršitve ali domnevne kršitve varnosti elektronskih sistemov.

11. Pogodbenice pripravijo varnostni načrt, ki se nanaša na vse sisteme.

12. Podatki, registrirani v komponentah ICS2, se shranjujejo najmanj tri leta po njihovi registraciji. Pogodbenice lahko to obdobje po potrebi podaljšajo z ustrezno nacionalno zakonodajo.

Člen 15

Obdelava osebnih podatkov

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v ICS2 in UUM&DS:

1. so Norveška in države članice EU upravljavci v skladu z določbo člena 14 Sporazuma;

2. Komisija je obdelovalec in spoštuje obveznosti, ki so ji v zvezi s tem naložene v skladu z Uredbo (EU) št. 2018/1725 15 , razen kadar obdeluje podatke za spremljanje in ocenjevanje izvajanja skupnih meril tveganja za varnost in varstvo ter skupnih varnostnih in varstvenih standardov ter nadzornih ukrepov in prednostnega kontrolnega območja, takrat pa je Komisija skupni upravljavec.

Člen 16

Sodelovanje pri razvoju, vzdrževanju in upravljanju ICS2

Unija strokovnjakom zadevne države Efte omogoči, da sodelujejo kot opazovalci med obravnavo točk, ki se nanašajo na razvoj, vzdrževanje in upravljanje ICS2, na sestankih skupine strokovnjakov za carino in zadevnih delovnih skupin. Unija za vsak primer posebej odloči o sodelovanju strokovnjakov zadevne države Efte na sestankih delovnih skupin, v katerih je zastopano le omejeno število držav članic EU in ki poroča skupini strokovnjakov za carino.

NASLOV III

Člen 17

Finančna ureditev v zvezi z nalogami, zavezami in pričakovanji glede izvajanja in delovanja sistema nadzora uvoza 2

V zvezi z razširitvijo uporabe ICS2 na Norveško ter ob upoštevanju poglavja IIa in Priloge I k temu sporazumu ta finančna ureditev (v nadaljnjem besedilu: ureditev) opredeljuje elemente sodelovanja med pogodbenicami v zvezi z ICS2.

(a)Komisija bo razvijala, preskušala, uvajala, upravljala in imela v lasti osrednje komponente ICS2, ki jih sestavljata skupni vmesnik za gospodarske subjekte in skupni repozitorij (v nadaljnjem besedilu: osrednje komponente ICS2), vključno z aplikacijami in storitvami, potrebnimi za njihovo delovanje in medsebojno povezovanje s sistemi IT na Norveškem, kot so TAPAS, UUM&DS, vmesna programska oprema CCN2ng, zavezuje pa se tudi, da jih bo dala na voljo Norveški.

(b)Norveška bo razvijala, preskušala, uvajala, upravljala in imela v lasti nacionalne komponente ICS2.

(c)Norveška in Komisija soglašata, da si bosta razvojne in enkratne stroške osrednjih komponent ICS2, pa tudi operativne stroške osrednjih komponent ICS2, povezane z aplikacijami in storitvami, potrebnimi za njihovo delovanje in medsebojno povezovanje, delili tako:

(1)Del razvojnih stroškov osrednjih komponent ICS2 bo Komisija zaračunala Norveški v skladu s črkama (d) in (e). Razvojni stroški pokrivajo razvoj programske opreme osrednjih komponent ter nakup in namestitev povezane infrastrukture (strojna in programska oprema, gostovanje, licence itd.). Formula za dodelitev se nanaša na 4 % vseh stroškov za omenjene storitve.

(2)Najvišji razvojni stroški bodo omejeni na 550 000 EUR (petsto petdeset tisoč) na objavo.

(3) Del operativnih stroškov ICS2 in TAPAS bo Komisija zaračunala Norveški v skladu s točkami (f), (g) in (h). Operativni stroški pokrivajo preskušanje skladnosti, vzdrževanje infrastrukture (strojna in programska oprema, gostovanje, licence itd.), osrednjih komponent ICS2 ter povezanih aplikacij in storitev, potrebnih za njihovo delovanje in medsebojno povezovanje (zagotavljanje kakovosti, služba za pomoč uporabnikom in upravljanje storitev IT). Formula za dodelitev se nanaša na 4 % vseh stroškov za omenjene storitve.

(4) Operativni stroški, povezani z uporabo ICS2 za Norveško, ne presegajo najvišjega zneska v višini 450 000 EUR (štiristo petdeset tisoč) na leto.

(5)Razvojne in operativne stroške nacionalnih komponent bo v celoti krila Norveška.

(6) Norveška je redno obveščena o načrtovanem razvoju stroškov in glavnih elementih razvoja ICS2, ki lahko vplivajo na te stroške.

(d)Norveška soglaša, da bo prispevala k stroškom za razvoj in preskušanje skladnosti osrednjih komponent ICS2, nastalih pred izvajanjem tega sporazuma. Za uporabo te določbe:

(1)Komisija bo Norveško obvestila o ocenjenem znesku potrebnega prispevka, nastalega v letih pred izvajanjem tega sporazuma.

(2)Komisija bo vsako leto do 15. maja, začenši s 15. majem 2021, prva štiri leta uporabe ICS2 od Norveške zahtevala plačilo prispevka za te predhodne stroške v enakih obrokih.

(e)Norveška soglaša, da bo prispevala k razvojnim stroškom osrednjih komponent ICS2. Za uporabo te določbe:

(1)Norveška soglaša, da bo plačala svoj prispevek za razvojne stroške prve, druge in tretje objave ICS2.

(2)Komisija bo vsako leto do 15. maja, začenši s 15. majem 2021, od Norveške zahtevala plačilo prispevka za razvoj zadnje objave na podlagi ustrezno dokumentiranega bremepisa, ki ga izda Komisija.

(f) Norveška soglaša, da bo prispevala k operativnim stroškom osrednjih komponent ICS2. Za uporabo te določbe:

(1)Komisija bo vsako leto do 31. julija, začenši z 31. julijem 2021, Norveško obvestila o ocenjenih operativnih stroških za naslednje leto in ji v pisni obliki poslala ocenjeni znesek potrebnega prispevka za naslednje leto. Norveška bo tudi o glavnih vidikih razvoja ICS2 obveščena na enak način in istočasno, ko Komisija obvesti vsako od držav članic ICS2.

(2)Komisija bo le do 15. maja 2021 od Norveške zahtevala plačilo prispevka za operativne stroške za leto 2020, ki znaša 110 000 EUR, pa tudi ocenjenega letnega prispevka za leto 2021, ki znaša 280 000 EUR, Komisija bo vsako leto do 15. maja, začenši s 15. majem 2022, od Norveške zahtevala plačilo letnega prispevka za navedeno leto, povišanega za znesek razlike stanja (negativnega ali pozitivnega) iz preteklega leta, na podlagi ustrezno dokumentiranega bremepisa, ki ga izda Komisija.

(3) Komisija bo vsako leto do 31. januarja, začenši z 31. januarjem 2022,

–potrdila obračune v zvezi s preteklimi letnimi stroški upravljanja ICS2 in TAPAS na podlagi zneska, ki ga je Norveška že plačala za dejanske stroške, nastale Komisiji, Norveški pa bo predložila poročilo o obračunu stroškov, ki bo vseboval razčlenitev stroškov, ki pomenijo različne storitve in nakup programske opreme, in

–Norveški predložila dejanske letne stroške, tj. dejansko nastale operativne stroške za preteklo leto. Komisija bo izračunala dejanske in ocenjene stroške v skladu s svojimi pogodbami z izvajalci, sklenjenimi v okviru obstoječih postopkov za oddajo javnih naročil.

Komisija bo izračunala razliko stanja (negativnega ali pozitivnega) med dejanskimi stroški in ocenjenim zneskom iz preteklega leta ter jo sporočila Norveški s poročilom o obračunu stroškov. Poročilo o obračunu stroškov bo vsebovalo ocenjeni letni znesek za prispevek ter znesek razlike stanja (negativnega ali pozitivnega), ki se bosta seštela v neto znesek, ki ga bo Komisija zaračunala Norveški z letnim bremepisom.

(g)Plačilo bo Norveška izvršila po datumu izdaje bremepisa. Vsa plačila je treba Komisiji v 60 dneh nakazati na bančni račun, naveden na bremepisu.

(h)Če Norveška plača zneske iz točke (c) pozneje, kakor je določeno v točki (g), lahko Komisija zaračuna zamudne obresti (po obrestni meri, ki jo uporablja Evropska centralna banka za svoje posle v eurih in je objavljena v seriji „C“ Uradnega lista Evropske unije na dan, ko poteče rok za plačilo, povišani za 1,5 odstotne točke). Enaka obrestna mera se uporablja za plačila, ki jih opravi Unija.

(i)Če Norveška za osrednje komponente, aplikacije ali storitve ICS2 zahteva posebne prilagoditve ali nove proizvode IT, za začetek in zaključek tega razvoja velja ločen medsebojni sporazum v zvezi s potrebami po sredstvih in razvojnimi stroški.

(j)Vse učno gradivo, ki ga pripravijo in posodabljajo pogodbenice, se brezplačno posreduje vsem pogodbenicam po elektronski poti. Norveška lahko izdeluje kopije posredovanega učnega gradiva, ga razširja, prikazuje in na njegovi podlagi pripravi lastno gradivo, vendar

(1)le, če je avtor naveden na način, kot ga določa posredovano učno gradivo;

(2)le v nekomercialne namene.

(k)Pogodbenice soglašajo, da bodo priznavale in izpolnjevale svoje zadevne naloge v zvezi z uporabo osrednjih komponent ICS2, kot je opisano v Prilogi I k temu sporazumu.

(l)V primeru resnih pomislekov glede pravilnega delovanja navedene priloge ali ICS2 lahko katera koli pogodbenica začasno opusti uporabo tega sporazuma, če je o tem tri mesece vnaprej pisno obvestila drugo pogodbenico.

Naslov IV

Izstopna skupna deklaracija

Člen 18

Oblika in vsebina izstopne skupne deklaracije

1. Izstopna skupna deklaracija se vloži z uporabo tehnike obdelave podatkov. Trgovinske, pristaniške ali prevozne listine se lahko uporabljajo, če vsebujejo potrebne navedbe.

2. Izstopna skupna deklaracija vsebuje navedbe, ki jih za tako deklaracijo določata stolpca A1 in A2 poglavja 3 Priloge B k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2446 ter so skladne z njihovimi ustreznimi oblikami, oznakami in številom elementov v nizu, določenimi v Prilogi B k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447. Sestavi se v skladu z opombami v navedenih prilogah. Izstopno skupno deklaracijo overi oseba, ki jo sestavi.

3. Carinski organi dovolijo vložitev izstopne skupne deklaracije v papirni obliki ali katerega koli nadomestnega sredstva, o katerem so se dogovorili carinski organi, le v eni od naslednjih okoliščin:

(a)kadar računalniški sistem carinskih organov ne deluje;

(b)kadar elektronska aplikacija osebe, ki vlaga vstopno ali izstopno skupno deklaracijo, ne deluje, če carinski organi uporabljajo enako stopnjo obvladovanja tveganja, kot se uporablja za izstopno skupno deklaracijo, izdelano z uporabo tehnike obdelave podatkov. Izstopno skupno deklaracijo v papirni obliki podpiše oseba, ki jo sestavi. Take papirne izstopne skupne deklaracije vsebujejo navedbe iz odstavka 2, po potrebi pa so jim priložene nakladnice ali drugi ustrezni seznami.

4. Vsaka od pogodbenic opredeli pogoje in načine, v skladu s katerimi lahko oseba, ki mora predložiti izstopno skupno deklaracijo, spremeni eno ali več navedb v tej deklaraciji po tem, ko je bila vložena.

Člen 19

Opustitev obveznosti vložitve izstopne skupne deklaracije

1. Izstopna skupna deklaracija se ne zahteva za naslednje blago:

(a)električno energijo;

(b)blago, ki izstopa po cevovodu;

(c)pisemske pošiljke;

(d)blago v poštnih pošiljkah;

(e)blago, za katero se dovoli ustna carinska deklaracija ali deklaracija samo s prečkanjem meje, v skladu z zakonodajo pogodbenic, razen palet, zabojnikov ter prevoznih sredstev, rezervnih delov, dodatkov in opreme za take predmete, če se prevažajo na podlagi prevozne pogodbe;

(f)blago v osebni prtljagi potnika;

(g)blago, zajeto z zvezkoma ATA in CPD;

(h)blago, ki je v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961, Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963, drugimi konzularnimi konvencijami ali v skladu z Newyorško konvencijo o posebnih misijah z dne 16. decembra 1969 izvzeto iz plačila dajatev;

(i)orožje in vojaško opremo, ki ju s carinskega območja pogodbenice z vojaškim prevozom ali prevozom, ki se izvaja samo za potrebe vojaških organov, iznesejo organi, pristojni za vojaško obrambo pogodbenic;

(j)naslednje blago, ki se iznese s carinskega območja ene od pogodbenic in je namenjeno neposredno za objekte na morju, ki jih upravlja družba s sedežem na carinskem območju pogodbenic:

(1)blago, ki se uporabi za gradnjo, popravilo, vzdrževanje ali pretvorbo objektov na morju;

(2)blago, ki se uporabi za postavitev ali opremljanje objektov na morju;

(3)potrebščine, ki se uporabijo oziroma porabljajo na objektih na morju;

(k)blago, ki se giblje na podlagi obrazca NATO 302, ki ga določa Sporazum med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o statusu njihovih sil, podpisan 19. junija 1951 v Londonu, ali na podlagi obrazca EU 302, ki ga določa člen 1(51) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446;

(l)blago, ki je kot del ali dodatna oprema dobavljeno za vgradnjo v plovila in zrakoplove ter za delovanje motorjev, strojev in druge opreme teh plovil ali zrakoplovov, ter živila in druge proizvode, namenjene za porabo ali prodajo na krovu;

(m)gospodinjsko opremo, kakor je opredeljena v zakonodaji zadevnih pogodbenic, če se ne prevaža na podlagi prevozne pogodbe;

(n)blago, odpremljeno s carinskih območij pogodbenic v Ceuto in Melillo, Helgoland, Republiko San Marino, Vatikansko mestno državo ali občino Livigno, ter z izključnih carinskih območij Samnaun in Sampuoir;

(o)blago, ki se prevaža na plovilih, ki se gibljejo med pristanišči pogodbenic, brez vmesnega pristanka v pristanišču zunaj carinskih območij pogodbenic;

(p)blago, ki se prevaža na zrakoplovih, ki se gibljejo med letališči pogodbenic, brez vmesnega pristanka na letališču zunaj carinskih območij pogodbenic.

2. Izstopna skupna deklaracija se ne zahteva v primerih, določenih z mednarodnim sporazumom, sklenjenim med pogodbenico in tretjo državo na področju varnosti, če je bil opravljen postopek iz člena 9b(3) tega sporazuma.

3. Pogodbenice ne zahtevajo izstopne skupne deklaracije za blago v naslednjih primerih:

(a)kadar mora plovilo, ki prevaža blago med pristanišči pogodbenic, pristati v pristanišču zunaj carinskih območij pogodbenic, blago pa med pristankom v pristanišču zunaj carinskih območij pogodbenic ostaja natovorjeno na krovu plovila;

(b)kadar mora zrakoplov, ki prevaža blago med letališči pogodbenic, pristati na letališču zunaj carinskih območij pogodbenic, blago pa med pristankom na letališču zunaj carinskih območij pogodbenic ostaja natovorjeno na krovu zrakoplova;

(c)kadar v pristanišču ali na letališču blago ni razloženo s prevoznega sredstva, ki ga je prepeljalo na carinska območja zadevne pogodbenice in s katerim bo prepeljano z navedenih območij;

(d)kadar je bilo blago natovorjeno v predhodnem pristanišču ali na letališču na carinskih območjih pogodbenic, kjer je bila vložena izstopna skupna deklaracija ali se je uporabljala opustitev obveznosti vložitve predodhodne deklaracije, in ostalo na prevoznem sredstvu, s katerim bo prepeljano s carinskih območij pogodbenic;

(e)kadar je blago, ki je v začasni hrambi ali dano v postopek proste cone, pretovorjeno s prevoznega sredstva, ki ga je pripeljalo v te prostore začasne hrambe ali prosto cono pod nadzorom istega carinskega urada, na plovilo, zrakoplov ali železnico, ki ga bo prepeljala s carinskih območij pogodbenic, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(1)pretovarjanje se opravi v 14 dnevih od predložitve blaga v skladu z zakonodajo zadevne pogodbenice oziroma se to obdobje, ki ga odobrijo carinski organi, v izjemnih okoliščinah podaljša, kadar 14 dni ne zadostuje za obravnavo navedenih okoliščin;

(2)informacije o blagu so dostopne carinskim organom;

(3)prevoznik ni obveščen o nobeni spremembi namembnega kraja blaga in prejemnika;

(f)kadar je bilo blago pripeljano na carinski ozemlji pogodbenic, vendar so ga pristojni carinski organi zavrnili in je bilo nemudoma vrnjeno v državo izvoza.

Člen 20

Kraj vložitve izstopne skupne deklaracije

1. Izstopna skupna deklaracija se vloži pri pristojnem carinskem uradu na carinskem območju pogodbenice, na katerem se opravijo formalnosti ob izstopu blaga, ki je namenjeno v tretje države. Vendar se izvozna carinska deklaracija, ki se uporabi kot izstopna skupna deklaracija, vloži pri pristojnem organu pogodbenice, na carinskem območju katere se opravijo formalnosti v zvezi z izvozom blaga, ki je namenjeno v tretjo državo. Pristojni urad v enem ali drugem primeru na podlagi podatkov, vsebovanih v tej deklaraciji, opravi analizo tveganja za varnostne in varstvene namene ter tudi varnostne in varstvene carinske kontrole, za katere meni, da so potrebne.

2. Kadar blago, namenjeno v tretjo državo, zapusti carinsko območje ene od pogodbenic in pri tem prečka carinsko območje druge pogodbenice ter se po opravljenih izvoznih formalnostih opravi v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku tranzitni postopek, se za posredovanje informacij iz člena 18(2) pristojnim organom druge pogodbenice uporablja novi informacijsko podprti tranzitni sistem.

V tem primeru carinski urad prve pogodbenice da carinskemu organu druge pogodbenice na voljo rezultate svojih varnostnih in varstvenih carinskih kontrol, če:

(a)carinski organ oceni, da je tveganje precejšnje in da je potrebna carinska kontrola, poleg tega pa rezultati kontrole kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, ali

(b)rezultati kontrole ne kažejo, da se je zgodil dogodek, ki povzroča tveganje, vendar zadevni carinski organ meni, da je tveganje drugje na carinskih območjih pogodbenic veliko, ali

(c)je to potrebno za enotno uporabo pravil v tem sporazumu.

Pogodbenice v sistemu iz člena 9e(3) Sporazuma izmenjajo informacije o tveganjih, omenjenih v točkah (a) in (b).

3. Z odstopanjem od odstavka 1, ko blago, namenjeno v tretjo državo, zapusti carinsko območje ene od pogodbenic in pri tem prečka carinsko območje druge pogodbenice ter se po opravljenih izvoznih formalnostih tranzitni postopek ne opravi v skladu s Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku, se izstopna skupna deklaracija vloži neposredno pri pristojnem carinskem uradu izstopa druge pogodbenice, kjer blago končno izstopi v tretjo državo.

Člen 21

Roki za vložitev izstopne skupne deklaracije

1. Izstopna skupna deklaracija se vloži v naslednjih rokih:

(a)za pomorski promet:

(1)za gibanje tovora v zabojnikih, razen za tovor iz točk (2) in (3), najpozneje 24 ur pred natovarjanjem blaga na plovilo, s katerim bo zapustilo carinska območja pogodbenic;

(2)za gibanje tovora v zabojnikih med carinskimi območji pogodbenic in Grenlandijo, Ferskimi otoki, Islandijo ali pristanišči na Baltskem morju, Severnem morju, Črnem morju ali Sredozemskem morju in vsemi pristanišči Maroka najpozneje dve uri pred odhodom iz pristanišča na carinskih območjih pogodbenic;

(3)za gibanje tovora v zabojnikih med francoskimi čezmorskimi departmaji, Azori, Madeiro ali Kanarskimi otoki in ozemljem zunaj carinskih območij pogodbenic, kadar prevoz traja manj kot 24 ur, najpozneje dve uri pred odhodom iz pristanišča na carinskih območjih pogodbenic;

(4)za gibanje tovora, ki ni v zabojnikih, najpozneje dve uri pred odhodom iz pristanišča na carinskih območjih pogodbenic;

(b)za zračni promet najpozneje pol ure pred odhodom z letališča na carinskih območjih pogodbenic;

(c)za cestni promet in promet po celinskih plovnih poteh najpozneje eno uro, preden blago zapusti carinska območja pogodbenic;

(d)za železniški promet:

(1)kadar prevoz z vlakom od zadnje ranžirne postaje do carinskega urada izstopa traja manj kot dve uri, najpozneje eno uro pred prihodom blaga na kraj, za katerega je pristojen carinski urad izstopa;

(2)v vseh drugih primerih najpozneje dve uri, preden blago zapusti carinska območja pogodbenic.

2. V naslednjih primerih kot rok za vložitev izstopne skupne deklaracije velja rok, ki se uporablja za aktivno prevozno sredstvo, uporabljeno za zapustitev carinskih območij pogodbenice:

(a)kadar je blago prispelo na carinski urad izstopa na drugem prevoznem sredstvu, s katerega se prenese, preden zapusti carinska območja pogodbenic (intermodalni prevoz);

(b)kadar je blago prispelo na carinski urad izstopa na prevoznem sredstvu, ki je ob zapustitvi carinskih območij pogodbenic natovorjeno na aktivno prevozno sredstvo (kombinirani prevoz).

3. Roki iz odstavkov 1 in 2 se v primerih višje sile ne uporabljajo.

4. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko vsaka od pogodbenic določi drugačne roke:

(a)v primerih prometa iz člena 20(2), da se omogočita zanesljiva analiza tveganja in prestrezanje pošiljk z namenom opravljanja morebitnih varnostnih in varstvenih carinskih kontrol;

(b)v primeru sklenitve mednarodnega varnostnega sporazuma med to pogodbenico in tretjo državo, če je bil opravljen postopek iz člena 9b(3) tega sporazuma.“

3. PRILOGA II k Protokolu 10 k Sporazumu se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

POOBLAŠČENI GOSPODARSKI SUBJEKT

NASLOV I

Podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta

Člen 1

Splošno

Merila za podelitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta so naslednja:

(a)odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske zakonodaje in davčnih predpisov ter odsotnost hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo vložnika;

(b)vložnik izkaže, da ima s sistemom vodenja trgovinskih in po potrebi transportnih evidenc visoko stopnjo nadzora nad svojimi operacijami in pretokom blaga, kar omogoča ustrezne carinske kontrole;

(c)plačilna sposobnost, ki se šteje za dokazano, kadar ima vložnik dobro finančno stanje, ki mu omogoča, da izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti določene vrste zadevne poslovne dejavnosti;

(d)ustrezni varnostni in varstveni standardi, ki se štejejo za izpolnjene, če vložnik dokaže, da ohranja ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti in varstva mednarodne dobavne verige, tudi na področjih telesne celovitosti in kontrole dostopa, logističnih postopkov ter ravnanja z določenimi vrstami blaga, osebja in identifikacije njegovih poslovnih partnerjev.

Člen 2

Izpolnjevanje zahtev

1. Šteje se, da je merilo iz člena 1(a) izpolnjeno, če: 

(a)upravni ali sodni organ ni sprejel odločbe, s katero je ugotovil, da je ena od oseb, opisanih v točki (b), v zadnjih treh letih huje ali večkrat kršila carinsko zakonodajo ali davčne predpise v zvezi s svojo gospodarsko dejavnostjo, in 

(b)nobena od naslednjih oseb, če je to ustrezno, ni vpisana v evidenco storilcev hujših kaznivih dejanj v zvezi s svojo gospodarsko dejavnostjo, vključno z gospodarsko dejavnostjo vložnika:

(1)vložnik;

(2)zaposleni, odgovoren(-ni) za carinske zadeve vložnika, ter 

(3)oseba(-e), ki vodi(-jo) družbo, ki je vložila zahtevek, ali izvajajo kontrolo nad njenim upravljanjem.

2. Lahko pa se šteje, da je merilo iz člena 1(a) izpolnjeno, če carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, kršitev obravnava kot zanemarljivo glede na število ali obseg povezanih postopkov, in carinski organ ne dvomi o dobri veri vložnika.

3. Če ima oseba iz odstavka 1(b)(3) tega člena, ki ni vložnik, sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, oceni izpolnjevanje merila iz člena 1(a) na podlagi evidenc in podatkov, ki so mu na voljo.

4. Če so od vložnikove ustanovitve pretekla manj kot tri leta, carinski organ, pristojen za sprejetje odločbe, oceni izpolnjevanje merila iz člena 1(a) na podlagi evidenc in podatkov, ki so mu na voljo.

Člen 3

Zadovoljiv sistem vodenja poslovnih in transportnih evidenc

Šteje se, da je merilo iz člena 1(b) izpolnjeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)vložnik vzdržuje računovodski sistem, ki je skladen s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, veljavnimi v pogodbenici, v kateri se vodi knjigovodstvo, omogoča carinsko kontrolo na podlagi revizije in vodi evidenco podatkov, ki zagotavljajo revizijsko sled od trenutka, ko je podatek vnesen v spis;

(b)evidence, ki jih vložnik vodi za carinske namene, so vključene v računovodski sistem vložnika ali omogočajo navzkrižno preverjanje informacij z računovodskim sistemom;

(c)vložnik carinskemu organu omogoči fizični dostop do svojih računovodskih sistemov ter po potrebi do svojih trgovinskih in transportnih evidenc;

(d)vložnik carinskemu organu omogoči elektronski dostop do svojih računovodskih sistemov ter po potrebi do svojih trgovinskih in transportnih evidenc, če se ti sistemi ali evidence vodijo elektronsko;

(e)vložnik ima upravno organizacijo, ki ustreza vrsti in obsegu poslovanja ter upravljanju pretoka blaga, njena notranja kontrola pa je sposobna preprečiti, odkriti, in popraviti napake ter preprečiti in odkriti nezakonite ali nepravilne transakcije;

(f)če je primerno, ima vložnik zadovoljive postopke za urejanje licenc in dovoljenj, izdane v skladu z ukrepi trgovinske politike ali trgovanjem s kmetijskimi proizvodi;

(g)vložnik ima zadovoljive postopke za arhiviranje svojih evidenc in informacij ter varovanje pred izgubo podatkov;

(h)vložnik zagotovi, da je zadevnim zaposlenim naročeno, naj obvestijo carinske organe, kadar se ugotovijo težave pri izpolnjevanju predpisov, ter vzpostavi postopke za obveščanje carinskih organov o takih težavah;

(i)vložnik ima ustrezne varnostne ukrepe za zaščito računalniškega sistema vložnika pred vdorom nepooblaščenih oseb in za zaščito dokumentacije vložnika;

(j)če je primerno, ima vložnik vzpostavljene zadovoljive postopke za ravnanje z uvoznimi in izvoznimi licencami, povezanimi s prepovedmi in omejitvami, vključno z ukrepi za razlikovanje blaga, za katero veljajo prepovedi ali omejitve, od drugega blaga, ter ukrepi za zagotovitev skladnosti s temi prepovedmi in omejitvami.

Člen 4

Finančna solventnost

1. Šteje se, da je merilo iz člena 1(c) izpolnjeno, če vložnik izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)vložnik ni v stečajnem postopku;

(b)v zadnjih treh letih pred vložitvijo zahtevka je vložnik izpolnjeval svoje finančne obveznosti v zvezi s plačevanjem carin in vseh drugih dajatev, davkov ali taks, ki se pobirajo pri uvozu ali izvozu blaga ali v povezavi z njima;

(c)vložnik na podlagi evidenc in informacij, ki so na voljo za zadnja tri leta pred vložitvijo zahtevka, izkaže, da ima zadostno finančno zmogljivost za izpolnjevanje svojih obveznosti in zavez glede na vrsto in obseg poslovanja, tudi tako, da nima čistega negativnega premoženja, razen če se to lahko pokrije.

2. Če je bil vložnik ustanovljen pred manj kot tremi leti, se njegova finančna solventnost iz člena 1(c) ocenjuje na podlagi razpoložljivih evidenc in podatkov.

Člen 5

Varstveni in varnostni standardi

1. Šteje se, da je merilo iz člena 1(d) izpolnjeno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)stavbe, ki se uporabljajo pri dejavnostih v zvezi z dovoljenjem, zagotavljajo zaščito pred nezakonitim vdorom in so zgrajene iz materialov, ki ne dopuščajo nezakonitega vstopa;

(b)obstajajo ustrezni ukrepi, da se prepreči nepooblaščen dostop do pisarn, območij natovarjanja, nakladalnih dokov, območij za pretovarjanje in drugih zadevnih krajev;

(c)sprejeti so ukrepi za ravnanje z blagom, ki vključujejo zaščito pred nedovoljenim vnosom ali menjavo blaga ali neustreznim ravnanjem z blagom ter pred prirejanjem tovornih enot;

(d)vložnik je sprejel ukrepe, ki omogočajo jasno opredelitev njegovih poslovnih partnerjev ter z izvajanjem ustreznih pogodb ali drugih ustreznih ukrepov v skladu s poslovnim modelom vložnika zagotavljajo, da ti poslovni partnerji zagotovijo varnost svojega dela mednarodne dobavne verige;

(e)vložnik izvaja, kolikor to dovoljuje nacionalna zakonodaja, varnostno preverjanje predvidenih zaposlenih, ki bodo delali na varnostno občutljivih položajih, ter, če to zahtevajo okoliščine, izvaja redna preverjanja zanesljivosti zaposlenih, ki so že na takih položajih;

(f)vložnik ima varnostne postopke za morebitne zunanje ponudnike storitev, s katerimi pogodbeno sodeluje;

(g)vložnik zagotovi, da njegovo osebje, odgovorno za varnost, aktivno sodeluje v programih za večjo ozaveščenost o teh vprašanjih varnosti;

(h)vložnik je imenoval kontaktno osebo, pristojno za vprašanja, povezana z varnostjo in varstvom.

2. Če je vložnik imetnik varnostnega in varstvenega potrdila, izdanega v skladu z mednarodno konvencijo, ali mednarodnega standarda Mednarodne organizacije za standardizacijo ali evropskega standarda Evropskega organa za standardizacijo, se ta potrdila upoštevajo pri preverjanju izpolnjevanja meril iz člena 1(d).

Šteje se, da so merila izpolnjena, če se ugotovi, da so merila za izdajo potrdila enaka ali enakovredna tistim iz člena 1(d).

3. Če je vložnik regulirani agent ali znani pošiljatelj na področju varovanja v civilnem letalstvu, se merila iz odstavka 1 štejejo za izpolnjena v zvezi z lokacijami in operacijami, za katere je vložnik pridobil status reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja, če so pogoji za izdajo statusa reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja enaki ali enakovredni pogojem iz člena 1(d).

NASLOV II

Olajšave, dodeljene pooblaščenim gospodarskim subjektom

Člen 6

Olajšave, dodeljene pooblaščenim gospodarskim subjektom

1. Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt za varnostne in varstvene namene v svojem imenu vloži izstopno skupno deklaracijo v obliki carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz, se ne zahtevajo nobene druge navedbe razen tistih, ki so objavljene v navedenih deklaracijah.

2. Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt za varnostne in varstvene namene vloži izstopno skupno deklaracijo v obliki carinske deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz v imenu druge osebe, ki je prav tako pooblaščeni gospodarski subjekt, se ne zahtevajo nobene druge navedbe razen tistih, ki so objavljene v navedenih deklaracijah.

Člen 7

Ugodnejša obravnava pri oceni tveganja in kontrolah

1. Pri pooblaščenih gospodarskih subjektih se fizični pregledi in varnostni pregledi dokumentov izvajajo bolj poredko kot pri drugih gospodarskih subjektih.

2. Kadar pooblaščeni gospodarski subjekt vloži vstopno skupno deklaracijo ali je pooblaščen za vložitev carinske deklaracije ali deklaracije za začasno hrambo namesto vstopne skupne deklaracije ali kadar je pooblaščeni gospodarski subjekt pooblaščen za uporabo trgovinskih, pristaniških ali prevoznih informacijskih sistemov za predložitev navedb v vstopni skupni deklaraciji iz člena 10(8) Sporazuma ter člena 1(4) Priloge I, pristojni organ pooblaščeni gospodarski subjekt obvesti, če je bila pošiljka izbrana za carinsko kontrolo. Navedeni carinski organ obvesti pooblaščeni gospodarski subjekt pred prihodom blaga na carinsko območje pogodbenic.

O tem obvesti tudi prevoznika, če se razlikuje od pooblaščenega gospodarskega subjekta iz prvega pododstavka, če je prevoznik pooblaščeni gospodarski subjekt in je povezan z elektronskimi sistemi, ki se nanašajo na deklaracije iz prvega pododstavka.

Navedeno obveščanje se opusti, če bi lahko ogrozilo načrtovane kontrole ali njihove rezultate.

3. Kadar je pošiljka, ki jo prijavi pooblaščeni gospodarski subjekt, izbrana za fizično kontrolo ali kontrolo dokumentov, se navedene kontrole izvajajo prednostno.

Na zahtevo pooblaščenega gospodarskega subjekta se lahko kontrole opravijo na kraju, ki ni kraj predložitve blaga carini.

Člen 8

Izvzetje iz ugodnejše obravnave

Ugodnejša obravnava iz člena 7 se ne uporablja za kontrole na področju carinske varnosti v zvezi s posebnimi visokimi stopnjami nevarnosti ali obveznosti glede kontrol iz druge zakonodaje.

Vendar carinski organi pošiljke, ki jih prijavi pooblaščeni gospodarski subjekt, obravnavajo prednostno, enako pa velja tudi za potrebne formalnosti in kontrole v zvezi z njimi.

NASLOV III

Zadržanje, odprava in razveljavitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta

Člen 9

Zadržanje statusa

1. Pristojni carinski organ odločbo o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta zadrži, če:

(a)meni, da obstajajo zadostni razlogi za odpravo ali razveljavitev odločbe, vendar še nima vseh potrebnih informacij za odločanje o odpravi ali razveljavitvi;

(b)meni, da pogoji za odločbo niso izpolnjeni ali da imetnik odločbe ne izpolnjuje obveznosti po tej odločbi, ter je primerno, da se imetniku odločbe da na voljo dovolj časa za sprejetje ukrepov za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti;

(c)imetnik odločbe zahteva tako zadržanje, ker začasno ne more izpolniti pogojev iz odločbe ali obveznosti po tej odločbi.

2. V primeru iz točk (b) in (c) odstavka 1 imetnik odločbe obvesti carinski organ o ukrepih, ki jih bo sprejel za zagotovitev izpolnjevanja pogojev ali obveznosti, ter času, ki ga potrebuje za sprejetje ukrepov.

Kadar zadevni gospodarski subjekt v skladu z zahtevami carinskih organov izvede potrebne ukrepe za izpolnjevanje pogojev in meril, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni gospodarski subjekt, carinski organ izdajatelj prekliče zadržanje.

3. Zadržanje ne vpliva na carinske postopke, ki so se pričeli že pred datumom zadržanja in se še niso končali.

4. Imetnik odločbe se o zadržanju obvesti.

Člen 10

Odprava statusa

1. Pristojni carinski organ odločbo o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta odpravi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)odločba je bila sprejeta na podlagi nepravilnih ali nepopolnih informacij;

(b)imetnik odločbe je vedel ali bi moral vedeti, da so informacije nepravilne ali nepopolne;

(c) odločba bi bila drugačna, če bi bile informacije pravilne in popolne.

2. Imetnik odločbe se o odpravi obvesti.

3. Odprava začne učinkovati na dan, ko je začela učinkovati prvotna odločba, razen če je v skladu s carinsko zakonodajo v odločbi določeno drugače.

Člen 11

Razveljavitev statusa

1. Pristojni carinski organi odločbo o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta razveljavijo, če:

(a)eden ali več pogojev za sprejetje te odločbe ni bil ali ni več izpolnjen ali

(b)na podlagi zahtevka imetnika odločbe ali

(c)imetnik dovoljenja ne izvede potrebnih ukrepov za izpolnitev pogoja, določenega z odločbo, ali obveznosti, naloženih z odločbo, v predpisanem roku zadržanja iz člena 9(1)(b) in (c).

2. Razveljavitev začne veljati naslednji dan po obvestilu.

3. Imetnik odločbe se o razveljavitvi obvesti.

NASLOV IV

Člen 12

Izmenjava informacij

Pogodbenice se redno obveščajo o identiteti svojih pooblaščenih gospodarskih subjektov za namene varnosti in pri tem navedejo naslednje podatke:

(a)identifikacijsko številko gospodarskega subjekta (TIN – Trader Identification Number) v formatu, ki se sklada z zakonodajo v zvezi z registracijo in identifikacijo gospodarskih subjektov (EORI – Economic Operator Registration and Identification);

(b)ime in naslov pooblaščenega gospodarskega subjekta;

(c)številko listine, s katero je bil podeljen status pooblaščenega gospodarskega subjekta;

(d)trenutni status (veljaven, zadržan, razveljavljen);

(e)obdobja sprememb statusa;

(f)datum začetka veljavnosti odločbe in poznejših dogodkov (zadržanja in razveljavitve);

(g)organ, ki je izdal odločbo.“

(1)    UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(2)    UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

(3)    UL L 269, 10.10.2013, str. 1.

(4)    UL L 343, 29.12.2015, str. 1.

(5)    UL L 343, 29.12.2015, str. 558.

(6)    UL L 325, 16.12.2019, str. 168.

(7)    UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(8)    UL L 183, 19.7.2018, str. 23.

(9) *    [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]

(10)    Časovni okvir za začetek uporabe prve objave ICS2: od 15. 3. 2021 do 1. 10. 2021; časovni okvir za začetek uporabe druge objave ICS2: od 1. 3. 2023 do 2. 10. 2023; časovni okvir za začetek uporabe tretje objave ICS2: od 1. 3. 2024 do 1. 10. 2024;Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/2151 z dne 13. decembra 2019 o oblikovanju delovnega programa v zvezi z razvojem in začetkom uporabe elektronskih sistemov, predvidenih v carinskem zakoniku Unije (UL L 325, 16.12.2019, str. 168).

(11)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 1), ki je bila nazadnje spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) xxx (UL L , str. ).

(12)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L 343, 29.12.2015, str. 558), ki je bila nazadnje spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) xxx (UL L , str. ).

(13)    Konvencija med Evropsko gospodarsko skupnostjo ter Republiko Avstrijo, Republiko Finsko, Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Kraljevino Švedsko ter Švicarsko konfederacijo o skupnem tranzitnem postopku z dne 20. maja 1987 (UL L 226, 13.8.1987, str. 2, vključno s predhodnimi in prihodnjimi spremembami, ki jih je odobril Skupni odbor z zgoraj navedeno konvencijo).

(14)    Novi informacijsko podprti tranzitni sistem je posodobljen tako, da vključuje nove varnostne zahteve iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1), ki je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) 2019/632 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 (UL L 111, 25.4.2019, str. 54). Uvedba postopne posodobitve novega informacijsko podprtega tranzitnega sistema je določena v Prilogi k Izvedbenemu sklepu Komisije (EU) 2019/2151.

(15)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).