Mnenje Evropskega odbora regij – Boljše pravno urejanje: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje

(2022/C 97/03)

Poročevalec:

Piero Mauro ZANIN (IT/EPP), predsednik in član deželnega sveta Furlanije – Julijske krajine

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Boljše pravno urejanje: združujemo moči za pripravo boljše zakonodaje

Bruselj, 29. 4. 2021

COM(2021) 219 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Podpora okrevanju EU z boljšim pravnim urejanjem

poudarja, da je sistem boljšega pravnega urejanja EU po mnenju OECD eden najnaprednejših regulativnih pristopov na svetu, s katerim lahko nastane kakovostna zakonodaja, ki bo kos izzivom prihodnosti in ustreza velikim izzivom okoljske, digitalne in družbene preobrazbe, s katerimi se sooča Evropska unija;

se strinja, da bi morala zakonodaja EU ustvarjati dodano vrednost, v čim večji meri omejiti upravno breme, da bo sorazmerno s cilji ustreznega zakonodajnega akta, biti jasna in pregledna ter spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

poudarja, da je bistveno, da sistem boljšega pravnega urejanja vključuje upravljanje na več ravneh v Evropski uniji, saj evropsko zakonodajo izvajajo države članice, regije in lokalne oblasti, zato brez sodelovanja vseh ravni upravljanja, pristojnih za izvajanje predpisov EU, zakonodaja ne more biti kakovostna in primerna za doseganje skupnih ciljev. V zvezi s tem priporoča, naj Evropska komisija v celotnem ciklu politike da prednost sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, zlasti s tistimi, ki imajo zakonodajne pristojnosti, na podlagi delovne metode upravljanja na več ravneh;

ugotavlja, da imajo demokratično izvoljene lokalne in regionalne oblasti še vedno omejen vpliv na oblikovanje zakonodaje EU, ki jo morajo nato izvajati: njim in OR, ki jih zastopa na ravni EU, je treba priznati večjo vlogo v evropskem sistemu upravljanja;

ocenjuje kot pozitivno, da Komisija krepi svojo vlogo varuhinje Pogodb, se osredotoča na učinkovitejše izvrševanje zakonodaje EU in namerava glede tega storiti še več ter državam članicam, regijam in občinam ponuja podporo pri učinkoviti in pravilni uporabi prava EU. Višja in učinkovitejša stopnja izvrševanja je hkrati tudi prispevek k agendi za boljše pravno urejanje;

poziva Komisijo, naj preuči možnosti za tesnejše vključevanje regionalnih parlamentov v proces oblikovanja politik EU, pri čemer naj se izkoristi mehanizem zgodnjega opozarjanja, določen v Pogodbah, da bodo lahko ti parlamenti dejansko pozitivno prispevali k razvoju aktivne subsidiarnosti (1);

meni, da je prišel čas, da združimo moči za pripravo boljše zakonodaje, in sicer s pristopom od spodaj navzgor, z izboljševanjem in približevanjem orodij za boljše pravno urejanje (mnoga se v regijah že dolgo uporabljajo), da bi bila združljiva, ter z izmenjavo primerov najboljše prakse in razpoložljivih podatkov;

pozdravlja namero Evropske komisije, da v pripravo evropskih politik s posvetovanji v večji meri vključi državljane. Spodbuja pa jo, naj v ta namen izkoristi tudi sposobnosti lokalnih in regionalnih oblasti ter OR za ugotavljanje in posredovanje skrbi državljanov in mediacijo pri tem;

se strinja, da morajo politični ukrepi temeljiti na poglobljenih analizah in znanstvenih spoznanjih, s katerimi je mogoče med drugim sistematično ocenjevati njihov gospodarski, socialni in okoljski učinek ter učinek na enakost spolov;

10.

podpira namero Komisije, da cilje trajnostnega razvoja vključi v odločanje in oblikovanje politik EU, med drugim z izboljšanjem analize predlogov o trajnostnem razvoju in komuniciranja o njih; ugotavlja, da uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja ne smejo ovirati upravna in normativna bremena in da je treba pri trajnostnem razvoju v enaki meri upoštevati gospodarski, socialni in okoljski vidik ter vidik spola; poziva države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj se tega držijo;

11.

se strinja, da bi načelo „da se ne škoduje bistveno“ moralo veljati za vse sektorje, v skladu z dolgoročno strategijo EU za leto 2050 (2) in Agendo 2030 (3); poziva, da se v načrtovanje ter upravljanje virov vključijo tudi lokalne in regionalne oblasti, ki so glavni izvajalci okoljske, podnebne, socialne in energetske politike; opozarja na mnenje OR Evropska podnebna pravila (4) in priporoča, da se upoštevajo stroški neukrepanja, saj bi to lahko imelo pomembne dolgoročne posledice, ki jih ni mogoče takoj opaziti;

12.

poziva Komisijo, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj sprejemajo združljivo zakonodajo, s katero bi se lahko odpravile birokratske ovire in težave, ki z upočasnjevanjem okrevanja ogrožajo blaginjo državljanov; poziva Komisijo, naj regije, zlasti čezmejne in manj razvite regije, podpre pri spodbujanju skupne zakonodaje na podlagi izkušenj s sodelovanjem, ki že poteka med obmejnimi in ranljivimi območji, na primer v okviru evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS);

13.

poziva institucije EU, države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj vsaka pri sebi izvajajo priporočila projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“ (5); poziva k posodobitvi teh priporočil zaradi izkušenj s pandemijo pa tudi zaradi ciljev zelenega, digitalnega in socialnega prehoda ter vzpostavljanja pravičnejših, bolj odpornih in enakopravnejših gospodarstev in družb v okviru evropskega instrumenta za okrevanje;

14.

poziva tudi k reviziji Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje ter smernic in nabora orodij za boljše pravno urejanje, ki bodo vključevali razsežnost evropskega zakonodajnega postopka na več ravneh, kot je predlagala projektna skupina za subsidiarnost (6); poudarja, da se morajo države članice ter lokalne in regionalne oblasti širše seznaniti z instrumenti boljšega pravnega urejanja in jih v večji meri uporabljati, zlasti oblasti z zakonodajnimi pooblastili; poziva, naj se čim večja prizadevanja posvetijo jezikovnemu vidiku, skupni terminologiji in pravilnemu prevajanju, ki so ključni za uresničevanje skupnih ciljev boljšega pravnega urejanja na vseh ravneh upravljanja;

Skupna prizadevanja

15.

se strinja, da dobre zakonodaje ne more biti brez upoštevanja rezultatov, doseženih s prejšnjimi zakonodajnimi akti; poudarja, da so številne regije v svoje zakone vnesle klavzule o vrednotenju, da bi pridobile podatke o učinkih zakonodaje; priznava, da je delitev zbranih podatkov v skupnem registru dokazov odgovornost vseh institucij, evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih;

16.

priznava koristnost vzpostavitve skupnega zakonodajnega portala in priporoča njegovo razširjanje s pobudami za komuniciranje v vseh državah članicah;

17.

meni, da lahko uradna spletišča lokalnih in regionalnih oblasti prispevajo k večji prepoznavnosti javnih posvetovanj Komisije z objavljanjem pozivov k prispevkom in po potrebi s spodbujanjem trdnih mrež kontaktnih oseb, da bi zbrali zahteve in pozive končnih uporabnikov, katerih prispevek je bistven za uresničevanje ciljev glede rasti in razvoja;

Boljša komunikacija z deležniki in splošno javnostjo

18.

pozdravlja namero Evropske komisije, da še izboljša posvetovanja in tudi z bolj uravnoteženimi in strukturiranimi vprašalniki, ki bodo manj tehnični in bolj razumljivi, poskrbi, da bodo bolj osredotočena, jasna in lažja; podpira združitev javnih posvetovanj s časovnimi načrti v enem samem „pozivu k predložitvi dokazov“ na spletnem portalu Povejte svoje mnenje; vztraja, da je treba vprašalnike hkrati prevesti v vse jezike EU, da se omogoči sodelovanje deležnikov povsod in na vseh ravneh;

19.

predlaga, da so lokalne in regionalne oblasti zaradi svojih posebnosti bolj pogosto ciljna skupina usmerjenih posvetovanj; priporoča Komisiji, naj se z OR posvetuje glede oblikovanja odprtih posvetovanj in časovnih načrtov za predloge, ki bistveno vplivajo na podnacionalne ravni upravljanja, ter lokalne in regionalne oblasti prek OR vključi v decentralizirano in sistematično kampanjo obveščanja o svojih letnih delovnih programih;

20.

meni, da je Konferenca o prihodnosti Evrope odlična priložnost za dialog z državljani; opozarja na svoje mnenje Lokalne in regionalne oblasti v stalnem dialogu z državljani in ponavlja, da bi morala biti Konferenca o prihodnosti Evrope priložnost za ponovni razmislek in preoblikovanje načina delovanja EU in njenega dojemanja med državljani (7); ponovno poudarja, da mora biti OR med akterji te konference ter da je treba okrepiti vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti tistih z zakonodajnimi pristojnostmi, v demokratičnem delovanju EU in povečati teritorialno razsežnost evropskih politik;

21.

poudarja pomen spodbujanja sodelovanja državljanov pri pripravi politik EU; pri tem opozarja na svoj predlog za vzpostavitev vseevropske mreže za dialog, ki bi temeljila na prostovoljnem sodelovanju državljanov (CitizEN) in bi lahko – če bi jo preizkusili med Konferenco o prihodnosti Evrope – uvedla strukturni mehanizem, s katerim bi zagotovili ustrezno obveščanje in vključevanje državljanov, s tem pa njihovo spodbujanje k dolgoročnemu političnemu udejstvovanju;

Večja preglednost

22.

priporoča čim večjo preglednost zakonodajnega postopka, s tem da se državljanom pri vsakem zakonodajnem predlogu omogoči popoln dostop do razpoložljivih podatkov, prispevkov ter izvedenih študij in ocen;

23.

meni, da bi bil dostop OR do izbranih dokumentov s trialoga, če je v skladu s členom 307 PDEU o obravnavanem predlogu že pripravil ali pripravlja mnenje, bistven za oceno, ali so spremembe, o katerih se razpravlja na teh sejah, pomembne z regionalnega ali lokalnega vidika, in je zaradi njih potrebno novo mnenje. Takšen dostop bi OR omogočil, da izpolni svojo vlogo posvetovalnega organa, zagotovil pa bi tudi učinkovitost ali polni učinek (effet utile) določb Pogodb, ki se nanašajo na OR;

24.

poziva Komisijo, naj vzpostavi povezave med podatkovnimi zbirkami, registri, arhivi in portali, vključno z MIDAS. Z ustreznim komuniciranjem in usposabljanjem, tudi prek OR ter združenj lokalnih in regionalnih oblasti, naj z njimi seznanja javnost;

25.

pozdravlja namero Komisije, da izboljša javna posvetovanja in obdelavo prispevkov k njim. Trenutno ni jasno, kakšno težo pripisuje posameznim prispevkom, kar pa je nujno za večjo demokratično preglednost. V vsakem primeru bi morala Komisija pri predstavitvi svojih zakonodajnih predlogov posebej upoštevati prispevke regionalnih javnih uprav, pristojnih za področja, o katerih potekajo posvetovanja;

Novi instrumenti za nadaljnjo poenostavitev in zmanjšanje bremena

26.

se strinja, da je čas, da se več pozornosti nameni učinku zakonodaje v smislu finančnih stroškov in vse večje birokracije za lokalne in regionalne oblasti, ljudi, družine in podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica evropske gospodarske strukture;

27.

poziva Komisijo, naj pri uporabi pristopa „za enega sprejetega se eden odpravi“, s katerim namerava poskrbeti, da se nova bremena, ki se uvajajo z zakonodajnimi predlogi, izravnajo z ustreznim zmanjšanjem obstoječih bremen v istem sektorju, zagotovi, da začetne in nadaljnje ocene učinka vključujejo vrednotenje potencialnih različnih učinkov posamezne zakonodajne pobude na različnih območjih; pričakuje, da se bodo pri uporabi tega načela ohranili cilji zakonodaje in visoki gospodarski, socialni in okoljski standardi EU; pričakuje tudi, da bodo metodologije za merjenje in zmanjševanje bremen temeljile na pristopu na podlagi dokazov glede izravnave upravnih bremen in stroškov neukrepanja, da jih bodo lahko pozneje uporabljali oblikovalci politik na vseh ravneh in bodo spremljale zakonodajne predloge v celotnem postopku od njihovega sprejetja do izvajanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

28.

poudarja, da bi morale nove evropske zakonodajne pobude ustvarjati dodano vrednost EU, poleg tega pa meni, da bi bilo nujno zagotoviti, da bodo predlagani ukrepi in obveznosti preprosti ter da jih bo mogoče učinkovito in uspešno izvajati za dosego dogovorjenih političnih ciljev; poziva k večji preglednosti in odgovornosti ter k zmanjšanju upravnega bremena za podjetja, zlasti mala in srednja; poudarja, da bi morala EU sprejeti cilj za zmanjšanje splošnega regulativnega bremena EU za podjetja;

29.

poudarja, da so nekatere države in regije po vzoru pobude za mala in srednja podjetja (Small Business Act) že uvedle metodologije za vrednotenje bremen, ki jih zakonodaja prinaša podjetjem; spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse glede izravnalnih ukrepov, instrumentov, metodologij in zbranih podatkov;

30.

meni, da je za zmanjšanje bremen in poenostavitev postopkov nujno vlagati v sprejemanje digitalnih rešitev, s katerimi se lahko posodobijo sistemi javne uprave, tako da se prilagodijo hitrosti in potrebam proizvodnih sektorjev;

31.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo podjetja, zlasti mikro, mala in srednja podjetja, pri naložbah – tudi v usposabljanje ter izpopolnjevanje in preusposabljanje – ki so potrebne za izpolnjevanje standardov, ki jih v njihovem sektorju zahteva evropska zakonodaja;

32.

priznava, da je potrebna revizija in poenostavitev zakonodaje, s katero bi bile odpravljene ovire za izvajanje predpisov, tudi v čezmejnem okviru, zakoni pa bi postali bolj učinkoviti, pregledni in jasnejši za končnega uporabnika, državljana ali podjetje; izraža zadovoljstvo z delom, opravljenim pri Letni študiji bremena 2020, ki v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2016 navaja ukrepe, sprejete za zmanjšanje bremen in poenostavitev zakonodaje;

33.

podpira cilj, ki je bil zastavljen že v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) in se je zdaj z vzpostavitvijo platforme Pripravljeni na prihodnost (F4F) še okrepil; ceni večjo vlogo OR na tej platformi, s tremi predstavniki v vladni skupini (s čimer se delno odpravljajo pomisleki OR glede upravljanja in učinkovitosti prejšnje platforme REFIT) in z mrežo regionalnih središč za ocenjevanje izvajanja politike EU – RegHub; ponavlja svojo podporo platformi F4F in zavezanost večjemu sodelovanju z Evropsko komisijo; poudarja, da je OR v idealnem položaju za sistematično zbiranje prispevkov lokalnih in regionalnih oblasti, in sicer prek svojih članov, mrež in drugih ciljno usmerjenih pobud, kot je RegHub (8);

34.

poudarja dodano vrednost, ki jo RegHub s posvetovanji z deležniki prinaša razvoju evropske zbirke podatkov o učinkih izvajanja zakonodaje EU; poudarja, da RegHub z razširjanjem informacij in oblikovanjem okolja za izmenjavo primerov dobrih praks ter za ocenjevanje napredka in rezultatov prispeva tudi k izvajanju zakonodaje EU; ugotavlja, da bi bilo za kontinuiteto in doslednost pri poenostavitvi morda koristno aktivirati mrežo RegHub za direktive in uredbe, ki so že bile predmet posvetovanja in revizije, da bi podprli njihovo izvajanje; poziva Komisijo, naj razmisli o dolgoročni finančni podpori za razvoj in utrditev mreže RegHub kot orodja za boljše pravno urejanje;

35.

meni, da je treba v čim večji meri razširiti sodelovanje regij, okrožij in mest v RegHub, ter poziva tudi države članice, naj mrežo uporabijo za izvajanje sistemov za pridobivanje podatkov in informacij z lokalne ravni;

Izboljšanje zbirke orodij

36.

meni, da je med spoznanji, ki jih je prinesla pandemija, tudi potreba po čim zgodnejšem prepoznavanju znamenj prihodnjih pojavov, da bi se lahko hitro odzvali in omejili vsaj najbolj uničujoče posledice; opozarja, da je za oblikovalce politik bistveno, da imajo na voljo popolne in sodobne znanstvene podatke, na podlagi katerih bodo lahko pripravili strategije, ki bodo kos izzivom; poudarja potrebo po tesnem in stalnem sodelovanju z znanstveniki in raziskovalci;

37.

upa, da bo metodologija za vključevanje strateškega predvidevanja v oblikovanje politik opredeljena v svežnju instrumentov boljšega pravnega urejanja, ob upoštevanju lokalnega in regionalnega vidika; opozarja, da so lokalne in regionalne oblasti ter OR na pravem mestu, da prispevajo k strateškemu predvidevanju;

38.

poziva Komisijo, naj upošteva prispevke OR pri oblikovanju skupnega zakonodajnega portala, vključno z mnenji, ocenami teritorialnega učinka, poročili RegHub, študijami in dokumentacijo o zakonodajnih predlogih in revizijah; zavzema se tudi za to, da bi lahko sodeloval pri tehničnih izboljšavah portala Povejte svoje mnenje, s čimer bi prispevali k boljšemu razumevanju lokalnih posebnosti in olajšali dostop lokalnih in regionalnih oblasti;

39.

upa, da bo Evropska komisija bolj izpostavila lokalne in regionalne učinke politik z revizijo smernic za boljše pravno urejanje in posodobitvijo orodij v zvezi z instrumenti in metodologijami za opredeljevanje splošnih učinkov in zlasti ocen teritorialnega učinka, tako da bodo dovolj prilagodljivi in jih bo mogoče uporabljati v različnih razmerah in na vseh ravneh;

40.

opozarja, da so koncepti, kot so ocenjevanje učinka na podeželje, ocene učinka na mesta in ocene čezmejnega učinka, del širšega koncepta ocene teritorialnega učinka in da to konceptualno ločevanje med njimi ne sme biti v nasprotju s ciljem oblikovanja lokaliziranih politik na podlagi konkretnih podatkov;

41.

pozdravlja nadaljnja prizadevanja Evropske komisije (zlasti Skupnega raziskovalnega središča ter GD za regionalno in mestno politiko) in programa EZTS ESPON za izboljševanje metodoloških orodij za ocenjevanje teritorialnega učinka; priporoča, da se tudi v primerih, ko celovita ocena teritorialnega učinka ni mogoča ali ni ustrezna, izvedejo druge vrste ocen učinka, in sicer na najnižji lokalni ravni, ki jo omogočajo obstoječi statistični podatki;

42.

ponovno poudarja, da „teritorialna slepota“ negativno vpliva na kakovost oblikovanja politik; pomanjkanje zadostnih podatkov s podnacionalne ravni v številnih pomembnih indeksih in pregledih (kot so indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), pregled socialnih kazalnikov in cilji trajnostnega razvoja) ter odsotnost ali nezadostna kakovost analiz podnacionalne ravni pri dejavnostih predvidevanja evropskih institucij lahko negativno in trajno vplivajo na Unijo kot celoto, na duh kohezije med območji in na življenje posameznih državljanov. Smernice in zbirka orodij za boljše pravno urejanje bi zato morali dati jasne signale in zagotoviti koristna orodja za širšo uporabo ocen teritorialnega učinka v celotnem ciklu politike, pri čemer bi bilo treba na podnacionalni ravni narediti tudi druge ocene učinka (socialnega, gospodarskega, okoljskega ali drugega učinka);

43.

priporoča večjo vključenost lokalnih in regionalnih oblasti, da bi bili za oceno teritorialnega učinka na voljo podatki in informacije, do katerih je na evropski ravni težko priti; poziva Evropsko komisijo, naj lokalne in regionalne oblasti prek OR in RegHub seznani z različnimi modeli za oceno teritorialnega učinka, začenši s tistimi, ki jih je razvil ESPON. Tako se bo spodbujala kultura ocenjevanja ter priprave lokaliziranih politik na podlagi konkretnih podatkov, in sicer tudi v fazi prenosa in izvajanja zakonodaje na podlagi delovne metode upravljanja na več ravneh;

44.

priporoča, da je treba utemeljiti morebitno odsotnost ocene učinka zakonodajnega predloga, zlasti v primeru predlogov z možnim teritorialnim učinkom;

45.

se strinja s priporočili projektne skupine (9) za aktiven pristop k subsidiarnosti, saj sprejemanje odločitev na ravni, ki je najbližja državljanom, prispeva k večji prepoznavnosti ukrepov in demokratični legitimnosti Unije; poziva Komisijo, naj pri preverjanju subsidiarnosti upošteva obstoječe oblike decentralizacije v EU, vključno z obdavčitvijo, saj mora tovrstno spremljanje temeljiti na delitvi pristojnosti med različnimi ravnmi upravljanja;

46.

poziva sozakonodajalca in države članice k sistematični uporabi preglednice za oceno subsidiarnosti; spodbuja regionalne parlamente, naj preglednico uporabljajo za preverjanje spoštovanja načela subsidiarnosti v zakonodajnih predlogih EU v smislu Protokola št. 2, priloženega PDEU;

47.

poziva Komisijo in države članice, naj za uresničitev ciljev zelenega in digitalnega prehoda lokalne in regionalne oblasti vključijo v vse faze postopka odločanja, tako na evropski ravni – v posvetovanje ter predhodne in naknadne ocene – kot tudi na nacionalni ravni – v pripravo politik, zakonodaje ter oblikovanje in izvajanje načrtov in programov ter instrumentov politik, ki najbolj vplivajo na mesta in regije –, da bi bili ukrepi skladni; v skladu s priporočili projektne skupine (10) predlaga posodobitev načina, kako države članice vključujejo regije v izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter ciljev zelenega dogovora, na podlagi delovne metode upravljanja na več ravneh, za zelen, digitalen in socialno pravičen prehod;

48.

izraža zadovoljstvo s prizadevanji za izboljšanje kakovosti vrednotenja z neodvisnimi pregledi in pozdravlja ustanovitev Odbora za regulativni nadzor (11), ki zaradi svojega neprekinjenega delovanja, nove sestave in razširitve mandata delno odpravlja pomisleke OR v zvezi z njegovo učinkovitostjo; ponovno se zavzema za vključitev stalnega člana, ki ga imenuje OR, v Odbor za regulativni nadzor; poziva Evropsko komisijo, naj da na voljo osnutke vrednotenj in ocen učinka, predloženih temu odboru, da bi lažje ovrednotili in učinkoviteje usmerili prispevke OR k programu boljšega pravnega urejanja; poziva Odbor za regulativni nadzor, naj razmisli o uporabi poročil o izvajanju, ki jih pripravi mreža RegHub, kot orodja za preučitev zakonodajnih predlogov, in opozarja, da je OR pripravljen okrepiti sodelovanje s tem odborom;

Ključna vloga izvrševanja

49.

se zavezuje, da bo vsa svoja orodja in metodologije za zbiranje in analizo teritorialnih podatkov zbral v enotnem svežnju za boljše pravno urejanje, v katerega bo vključil tudi posvetovanja mreže RegHub. Tako se bo okrepila povezava z naborom orodij Komisije za boljše pravno urejanje in instrumenti službe Evropskega parlamenta za raziskave; spodbuja Komisijo in države članice, naj lokalne in regionalne oblasti vključijo v ukrepe podpore, ki so predvideni za prenos direktiv, izvajanje uredb ter pravilno uporabo predpisov EU;

50.

priporoča, da lokalne in regionalne oblasti v skladu s tem, kar je že poudarila projektna skupina za subsidiarnost (12), sodelujejo pri pripravi nacionalnih načrtov za izvajanje, ki imajo lahko dodano vrednost v primerjavi z načrti Evropske komisije;

51.

se strinja s Komisijo, da je treba države članice in regije ozaveščati o pojavu „čezmernega prenašanja zakonodaje“, in priporoča, da se morebitna dodatna pravila na nacionalni ravni, ki veljajo za nujna pri izvajanju evropske zakonodaje, navedejo v aktih za prenos ali povezanih dokumentih v skladu z določbami Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (13). Izogibanje „čezmernemu prenašanju“ je poleg tega priporočljivo zlasti pri izvajanju programov v okviru deljenega upravljanja in pri nacionalnih pravilih o javnem naročanju, da se prepreči pretirano urejanje.

V Bruslju, 1. decembra 2021

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) Mnenje OR Boljše pravno urejanje: pregled stanja in ohranjanje naše zavezanosti, CdR 2579/2019.

(2) https://ec.europa.eu/clima/policies/strategies/2050_sl

(3) https://ec.europa.eu/international-partnerships/sustainable-development-goals_sl

(4) https://cor.europa.eu/sl/our-work/Pages/OpinionTimeline.aspx?opId=CDR-1361-2020

(5) Poročilo o projektni skupini za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“, https://ec.europa.eu/info/files/report-task-force-subsidiarity-proportionality-and-doing-less-more-efficiently_sl.

(6) Osmo priporočilo projektne skupine.

(7) Mnenje OR Lokalne in regionalne oblasti v stalnem dialogu z državljani, https://cor.europa.eu/sl/our-work/Pages/OpinionTimeline.aspx?opId=CDR-4989-2019.

(8) Mreža regionalnih središč za ocenjevanje izvajanja politike EU, https://cor.europa.eu/sl/engage/Pages/network-regional-hubs-implementation-assessment.aspx.

(9) Poročilo o projektni skupini za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“, https://ec.europa.eu/info/files/report-task-force-subsidiarity-proportionality-and-doing-less-more-efficiently_sl.

(10) Četrto priporočilo projektne skupine.

(11) Mnenje Agenda EU o boljšem pravnem urejanju, https://cor.europa.eu/sl/our-work/Pages/OpinionTimeline.aspx?opId=CDR-4129-2015.

(12) Peto priporočilo projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“.

(13) Točka 43 tega sporazuma.