Mnenje Evropskega odbora regij – Izkoreninjenje brezdomstva v Evropski uniji: lokalni in regionalni vidik

(2022/C 97/06)

Poročevalec: Mikko AALTONEN (FI/PES), član lokalne skupščine: mestni svet, Tampere

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Ozadje in izhodišča

1.

ugotavlja, da je brezdomstvo verjetno največji odraz socialne izključenosti v Evropi. Gre za pereč družbeni problem, ki zahteva več pozornosti oblikovalcev politik na vseh ustreznih ravneh, vključno z lokalno, regionalno in nacionalno ravnjo ter ravnjo EU;

2.

poudarja, da je brezdomstvo problem v vseh državah članicah EU. Obseg in oblike brezdomstva se razlikujejo, nobena država članica pa ga še ni uspela odpraviti;

3.

poudarja, da je brezdomstvo spremenljiva stvarnost, ki se ne nanaša le na ljudi, ki živijo na ulici. Brezdomstvo bi moralo zaobjeti tudi ljudi, ki živijo v zavetiščih ali prostorih, ki niso namenjeni bivanju, ljudi, ki zapuščajo neko ustanovo in nimajo kje prebivati, ter ljudi, ki nimajo dovolj finančnih sredstev in/ali so pri iskanju začasne namestitve odvisni od prijateljev ali družine. Reduciranje kompleksne stvarnosti brezdomstva zgolj na ulično brezdomstvo poraja le slabo politično ukrepanje. Pomembno je razlikovati med popolnim brezdomstvom in stanjem, v katerem obstaja minimalna mreža podpore, saj je treba za čim večjo učinkovitost politične ukrepe prilagoditi različnim razmeram;

4.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so gentrifikacija, kratkoročno oddajanje stanovanj v mestih turistom in financializacija – skupaj s posledicami svetovne finančne in gospodarske krize v zadnjih desetletjih – privedli do tega, da se je bistveno zmanjšala ponudba cenovno dostopnih stanovanj, zlasti v rastočih mestih in na metropolitanskih območjih, prav tako pa ne gre podcenjevati izzivov, s katerimi se soočajo manjša mesta in podeželska območja, s čimer se je brezdomstvo še povečalo. Za preprečevanje tega pojava je torej nujnih več naložb in boljši okvir za naložbe v cenovno dostopna stanovanja;

5.

poudarja, da je brezdomstvo problem, ki ima več razsežnosti in prizadene veliko različnih ljudi iz različnih skupin, ki potrebujejo pozornost (ženske, mladi, otroci, priseljenci, prosilci za azil in drugi) ter živijo v ranljivih in negotovih razmerah. Vzroki in sprožilci brezdomstva so mnogoteri in vključujejo strukturne dejavnike, kot so pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj, brezposelnost, sistemi socialne zaščite, ki ne pokrivajo vsega, diskriminacija in pomanjkljivosti v migracijskih politikah, pa tudi osebni dejavniki, kot so slabo duševno zdravje, zasvojenost in težave z odnosi. Učinkovita politika mora obravnavati brezdomstvo v vseh njegovih razsežnostih;

6.

ugotavlja, da je bilo po ocenah evropske nevladne organizacije FEANTSA v letu 2019 vsako noč vsaj 700 000 ljudi, ki so spali na prostem ali v zavetiščih, kar pomeni 70-odstotno povečanje v desetih letih. Odbor je zelo zaskrbljen zaradi hitrega naraščanja števila brezdomcev v EU v zadnjem času;

7.

poudarja, da je brezdomstvo kršitev človekovih pravic, kot je pravica do stanovanja, ki je zapisana v revidirani Evropski socialni listini Sveta Evrope. Brezdomstvo lahko predstavlja tudi kršitev več državljanskih in političnih pravic, kot sta pravica do zaščite pred nečloveškim in ponižujočim ravnanjem ter pravica do zasebnega in družinskega življenja, v določenih primerih pa tudi pravica do življenja;

8.

pozdravlja dejstvo, da brezdomstvo postopoma postaja prednostna naloga socialne politike v Evropi in na mednarodni ravni. Z brezdomstvom se v zadnjem času ukvarja več mednarodnih organizacij, kot so OZN in OECD ter institucije EU. Odbor pozdravlja to mednarodno pozornost in upa, da bo pripomogla k temu, da bodo države članice EU še izboljšale svoje načine spopadanja z brezdomstvom;

9.

ugotavlja, da je pandemija COVID-19 dokazala, da ima brezdomstvo razsežnost na področju javnega zdravja. Zlasti brezdomci v zavetiščih se bolj verjetno okužijo, so hospitalizirani in verjetneje umrejo po okužbi zaradi svojih življenjskih razmer in osnovnega zdravstvenega stanja;

10.

meni, da je brezdomstvo mogoče odpraviti s trajnim in sistemskim izvajanjem prave kombinacije politik v obliki usmerjenih in usklajenih preventivnih ukrepov. Takšna kombinacija politik bi morala vključevati tesno sodelovanje med socialnimi in stanovanjskimi storitvami v povezavi s pravosodnim sistemom in rešitve, ki temeljijo na zagotavljanju stanovanj, kot je pristop „najprej stanovanje“ (angl. Housing First). Takšne stanovanjske rešitve v boju proti stanovanjski prikrajšanosti ter za spodbujanje socialnega vključevanja ljudi in družin s socialno-ekonomskimi težavami bi se dalo optimizirati z inovativnimi oblikami stanovanj, ki se financirajo z javno-zasebnimi naložbami in naložbami tretjega sektorja. Dovolj je že dokazov za trditev, da je obvladovanje brezdomstva samo prek sistema zavetišč neučinkovito, neuspešno in drago;

11.

se strinja, da bi bilo treba rešitve, osredotočene na stanovanja, razumeti kot pravico in jih ne pogojevati z vedenjskimi odzivi in/ali dosežki (1). Hkrati bi morala biti nastanitev del celovitega pristopa z izvajanjem strukturnih in prilagojenih podpornih storitev za pomoč ljudem, da bi se rešili brezdomstva, in učinkovito individualno obravnavo temeljnih vzrokov zanj. Tesno sodelovanje med socialnimi in zdravstvenimi službami je tudi v okviru pandemije ključnega pomena. Odbor poudarja, da se je treba osredotočiti tudi na preprečevanje z uvedbo posebnih ukrepov za pomoč najbolj ranljivim osebam, ki jim grozi brezdomstvo;

12.

meni, da so za dobro oblikovanje politik in nudenje storitev bistveni najnovejši statistični podatki o profilu in oblikah brezdomstva. Obžaluje, da EU nima uradnih podatkov o brezdomstvu, in poziva k nujnim ukrepom za odpravo tega stanja;

13.

predlaga, da dokler nimamo evropske opredelitve brezdomstva, države članice in institucije EU kot okvirno opredelitev uporabijo Evropsko klasifikacijo brezdomstva (ETHOS), ki zajema štiri skupine: osebe brez strehe nad glavo, osebe brez stanovanja, osebe, ki prebivajo v negotovem bivališču, in osebe, ki prebivajo v neprimernem bivališču. S tem bi olajšali evropsko sodelovanje;

14.

želi spomniti na svoj poziv, naj se posebna pozornost nameni tudi brezdomstvu med mladimi osebami LGBTIQ, da bi se v lokalnih skupnostih povečala ozaveščenost in spodbudilo odpiranje mladinskih centrov ter zatočišč (2);

15.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti glavni akterji v boju proti brezdomstvu, vendar pogosto nimajo ključnih vzvodov politike in finančne podpore, da bi bile učinkovite. Zato bi morale politike brezdomstva povezati vse ustrezne ravni upravljanja;

16.

poudarja, da je trajen in sistemski pristop „najprej stanovanje“ lahko podlaga za uspešno spopadanje z brezdomstvom, katerega primer najdemo v državah članicah EU, kot je Finska;

17.

pozdravlja evropsko platformo za boj proti brezdomstvu, ki sta jo junija 2021 vzpostavila Evropska komisija in portugalsko predsedstvo EU. Odločno podpira vključitev platforme v akcijski načrt EU za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, čeprav „v zvezi s tem obžaluje, da akcijski načrt ne določa nobenega kvantitativnega cilja za boj proti brezdomstvu“ (3);

18.

podpira pa tudi poziv voditeljev držav in vlad, naj se brezdomstvo obravnava kot prednostna naloga socialne politike EU v vseh njenih prizadevanjih za boj proti socialni izključenosti in revščini, kot je določeno v izjavi iz Porta iz maja 2021;

Priporočila Evropskega odbora regij

19.

poziva Evropsko komisijo, naj prevzame dejavno vlogo pri usklajevanju platforme in ji dodeli dovolj sredstev EU, da bo lahko upravljanje učinkovito in učinek politike viden. Z zanimanjem pričakuje dejavno sodelovanje držav članic v platformi prek vseh njihovih ravni upravljanja, vključno z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ter njihova prizadevanja za odpravo brezdomstva do leta 2030, kot je določeno v lizbonski izjavi o evropski platformi za boj proti brezdomstvu ter v skladu z Agendo OZN in njenimi cilji trajnostnega razvoja do leta 2030. Opozoriti je treba, da vprašanje brezdomstva ogroža doseganje več ciljev trajnostnega razvoja, in sicer ciljev 1, 2, 3, 6, 8, 10 in 11, zato so za njegovo učinkovito obravnavanje potrebne medsektorske politike;

20.

se zavezuje, da bo tudi kot član usmerjevalnega odbora imel dejavno vlogo v platformi in se spopadel z izzivi lokalnih in regionalnih oblasti v boju proti brezdomstvu. Zato poziva platformo, naj v celoti prizna vlogo lokalnih in regionalnih oblasti ter olajša njihovo polno vključevanje v ta prizadevanja;

21.

predlaga, da pri svojem prihodnjem političnem delu upošteva interese in pomisleke brezdomcev ter da se dejavnosti, povezane s platformo, vključijo v delovne programe ustreznih komisij, kot je komisija SEDEC. Lahko bi redno organiziral evropsko konferenco o lokalnih in regionalnih politikah na področju brezdomstva, ki so v njegovi pristojnosti;

22.

predlaga, da se organizaciji FEANTSA dodeli pomembna vloga pri usklajevanju in/ali upravljanju platforme, saj je edini evropski čeznacionalni center znanja in prakse v Evropi, njeno strokovno znanje pa je splošno priznano in se že uporablja pri razvoju politik na področju brezdomstva tako na ravni EU kot na ravni držav članic. To strokovno znanje bo ključnega pomena za uresničitev zamisli;

23.

meni, da bi morala imeti platforma štiri pomembna področja delovanja: lajšanje nadnacionalnih izmenjav in vzajemnega učenja, spodbujanje dostopa do financiranja EU in seznanjanje z možnostmi financiranja, zbiranje podatkov in spremljanje napredka politike ter prepoznavanje obetavnih inovacij, kot je „najprej stanovanje“, in pomoč pri njihovem razširjanju;

24.

predlaga, da „najprej stanovanje“ postane prednostna tema platforme, saj se zanjo vse bolj zanimajo različni deležniki, kot so nacionalne in lokalne oblasti, nevladne organizacije in ponudniki stanovanj. Meni, da pristopa „najprej stanovanje“ ne bi smeli spodbujati zgolj na projektni ravni, temveč ga je nujno dopolniti z visokokakovostnimi storitvami socialne podpore, da bi ljudem pomagali pri soočanju z osebnimi izzivi, kar bi moralo voditi v sistemsko spremembo obravnavanja brezdomstva;

25.

poziva Evropsko komisijo, naj da brezdomstvu močan poudarek v vseh ustreznih političnih pobudah EU, kot so jamstvo EU za otroke, strategija EU o invalidnosti, strategija EU za LGTB, strategija EU za enakost spolov, okvir EU za Rome, jamstvo EU za mlade, akcijski načrt za socialno gospodarstvo, program EU za zdravje, pakt EU o migracijah in pobuda EU za cenovno dostopna stanovanja;

26.

poziva države članice, naj izkoristijo doslej največje možnosti za pridobitev sredstev in financiranje EU za boj proti brezdomstvu, zlasti tiste, povezane z ESS plus, ESRR in instrumentom za odpornost in okrevanje. Komisija bi morala z organi upravljanja, lokalnimi in regionalnimi oblastmi in tretjim sektorjem dejavno spodbujati črpanje strukturnih skladov. Nadalje poziva Evropsko investicijsko banko, naj lokalne in regionalne oblasti podpre pri pripravi naložbenih predlogov, ki bi se lahko financirali v okviru programa InvestEU, ki je del Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe;

27.

poziva Komisijo, naj še naprej razvija nadnacionalno sodelovanje med mesti ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter nadaljuje že opravljeno delo v zvezi z brezdomstvom v okviru programa URBACT in Inovativnih urbanističnih ukrepov;

28.

poziva države članice in Komisijo, naj se v procesu evropskega semestra bolj osredotočijo na brezdomstvo in razmislijo o izdaji posebnih priporočil o brezdomstvu za države članice, v katerih je brezdomstvo postalo socialna kriza;

29.

poziva Svet Evrope, naj v skladu s členom 31.2 (revidirane) Evropske socialne listine (4) posebno pozornost posveti krizi zaradi brezdomstva, in ustrezne agencije EU, naj razmislijo o uvedbi dejavnosti v zvezi s tem pojavom, pri čemer naj upoštevajo njegove uničujoče posledice za posameznike in širšo družbeno strukturo. K sodelovanju zlasti poziva Agencijo za temeljne pravice (brezdomstvo je ena najbolj problematičnih kršitev človekovih pravic v Evropi), Evropsko fundacijo za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer (brezdomstvo je najskrajnejša oblika slabega življenjskega standarda), Evropski center za obvladovanje bolezni (nalezljive bolezni nesorazmerno prizadenejo brezdomce), Evropski organ za delo (brezdomstvo je vse večji problem v več državah članicah EU za mobilne državljane EU, ki se preselijo zaradi dela ali zaposlitve) ter Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (brezdomstvo lahko sproži ali povzroči odvisnost);

30.

poziva države članice in Komisijo, naj v svoje politike kot eno od orodij za preprečevanje brezdomstva vključijo razvoj in financiranje socialnih inovacij, ki se uporabljajo za stanovanjsko politiko, kot je navedeno v vodniku Evropske komisije za socialne inovacije;

31.

poziva vse države članice, naj v posvetovanju z regionalnimi in lokalnimi oblastmi razvijejo nacionalne strategije za brezdomstvo, ki bodo temeljile na odločnem krajevnem pristopu do zagotavljanja stanovanj, da bi se učinkovito spoprijeli s posebnimi izzivi, s katerimi se soočajo različna mesta in regije. Nadalje poziva Komisijo, naj pripravi evropski nabor orodij za podporo državam članicam pri njihovem strateškem načrtovanju;

32.

poziva lokalne in regionalne oblasti EU, naj nemudoma ustavijo kriminalizacijo in kaznovanje ljudi, ki spijo na prostem, v skladu s sodno prakso na področju človekovih pravic in na poziv Evropskega parlamenta.

---

(1)  Fighting homelessness and housing exclusion in Europe – A study of national policies (Boj proti brezdomstvu in stanovanjski izključenosti v Evropi – študija nacionalnih politik), European Social Policy Network, 2019 (https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=21629&langId=en).

(2)  Mnenje OR Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 (SEDEC-VII/015).

(3)  Mnenje OR Izvajanje evropskega stebra socialnih pravic z lokalnega in regionalnega vidika (COR-2021-01127).

(4)  Člen 31.2: preprečujejo in zmanjšujejo brezdomstvo z namenom, da bi ga postopno odpravile (https://www.coe.int/en/web/european-social-charter).