Mnenje Evropskega odbora regij – Dolgoročna vizija za podeželska območja EU

(2022/C 270/04)

Poročevalec:

Juan Manuel MORENO BONILLA (ES/EPP), predsednik avtonomne skupnosti, Andaluzija

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

pozdravlja dolgoročno vizijo kot bistven korak k trajnostnemu razvoju podeželja in k resnični teritorialni koheziji po vsej EU ter obžaluje, da je ta dolgoročna vizija objavljena po zaključku pogajanj o skupni kmetijski politiki (SKP) za obdobje 2021–2027, saj bi lahko ta politika prispevala k izvajanju te strategije, zlasti z boljšim finančnim ravnovesjem med prvim in drugim stebrom skupne kmetijske politike;

v zvezi s tem obžaluje, da so bili med nedavno reformo skupne kmetijske politike opuščeni instrumenti za konvergenco med kohezijsko politiko in politikami za razvoj podeželja, ter zlasti obžaluje opustitev vključitve Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v uredbo o skupnih določbah za kohezijsko politiko za obdobje 2021–2027;

opozarja, da je treba na Konferenci o prihodnosti Evrope upoštevati prebivalce podeželskih območij, njihove zamisli, potrebe in potencial, ter zagotoviti njihovo sodelovanje v evropskem projektu; priporoča uporabo komunikacijskih in oglaševalskih tehnik za izboljšanje splošne podobe podeželskega načina življenja, s čimer bi prikazali kulturne in socialne prednosti podeželskega življenja;

ponovno poudarja, da je treba vzajemno koristne povezave med podeželjem in mesti vključiti v vse politike EU v skladu s cilji teritorialne kohezije, tako da se čim bolj izkoristi velika soodvisnost podeželskih in mestnih območij;

priporoča, naj se sedanji teritorialni model, ki temelji na mestu z zaledjem, zamenja z novim, ki bo temeljil na skupnem in uravnoteženem odnosu med podeželjem in mestom ter vključeval poravnalne mehanizme za omogočanje medsebojnih sinergij in večje uravnoteženosti odnosa med podeželjem in mestom. S skupnim modelom mest in podeželja se poleg tega izboljšuje zaščita biotske raznovrstnosti in spodbuja biokulturna raznolikost na podeželju;

obžaluje, da bodo usmeritve za večjo podporo in financiranje podeželja na ravni EU pripravljene šele za programsko obdobje 2028–2034;

poudarja, da je treba čim prej oblikovati evropsko agendo za podeželje s konkretnimi predlogi za takojšnje ukrepanje, ki bodo spremljali dolgoročno perspektivo, in priporoča, da se pri tem zagotovijo sredstva in finančni instrumenti ter opredelijo kvantitativni cilji za učinkovito izvajanje dolgoročne vizije;

v zvezi s tem predlaga uvedbo minimalnih evropskih sredstev za nekmetijske projekte na podeželju, in sicer tako v operativnih programih kohezijske politike kot v drugih evropskih programih neposredne intervencije (Obzorje Evropa, Instrument za povezovanje Evrope ali Ustvarjalna Evropa);

podpira namero Komisije, da vizijo za podeželska območja upošteva na vseh političnih področjih EU. Ocene teritorialnega učinka skupnih evropskih projektov so pogoj za učinkovito in ciljno usmerjeno politiko. Pri tem opozarja, da je treba v teh ocenah upoštevati tudi biotsko raznovrstnost ter biokulturne značilnosti;

10.

poudarja, da je treba poskrbeti za zadostno financiranje uresničevanja vizije za podeželska območja EU. Politika EU za podeželje bi morala biti čim bolj vključena v kohezijsko politiko, da se tako oblikuje prepričljiva razvojna politika. Razvoj podeželskih območij poleg kmetijstva zajema tudi druge gospodarske panoge, zato financiranje ne bi smelo biti omejeno le na sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Tako kot kohezijska politika bi morala tudi evropska politika za podeželje izhajati iz specifičnih lokalnih razmer;

11.

poziva države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj v svojih strategijah in naložbah v sedanjem programskem obdobju 2021–2027 za SKP in kohezijske sklade ter nacionalne načrte za okrevanje in odpornost uporabijo pristop preverjanja učinkov ukrepov na podeželje;

12.

poudarja, da lahko hiter in stroškovno učinkovit razvoj obnovljivih virov energije ter infrastrukture in tehnologij zanje, ki se zahteva v okviru zelenega dogovora, poteka le na podeželskih območjih in skupaj z njimi. Pri tem je treba biti pozoren na omejitve energetskega omrežja in shranjevanja energije, vključno in še posebej na čezmejni ravni. Na nekaterih lokacijah se zmogljivost visokonapetostnega omrežja približa nasičenosti; za nadaljnji prenos energije iz obnovljivih virov pa so potrebne naložbe. Zato je nujno, da so ta območja udeležena pri gospodarskem uspehu;

13.

opozarja na pomen dialoga med vsemi stranmi, vključenimi v oblikovanje prihodnosti podeželja, od različnih ravni upravljanja in uprave do glavnih gospodarskih sektorjev, podjetij, državljanov ali akademskih krogov; pobude, kot so forumi, sveti ali okrogle mize za dialog, v katerih sodelujejo vsi akterji, so odlično orodje za razpravo o glavnih izzivih podeželja in za iskanje rešitev, ki upoštevajo vsa stališča;

14.

potrjuje svojo zavezo o sodelovanju z Evropsko komisijo, da bi pakt za podeželje začeli izvajati še letos in razvili model upravljanja, ki bo vsem deležnikom omogočil uspešno izvajanje dolgoročne vizije v praksi; ponovno poudarja, da bo vključenost lokalnih in regionalnih akterjev v to upravljavsko strukturo bistvena za prilagoditev ukrepov zahtevam in potrebam podeželja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti območjem, ki se soočajo z upadom prebivalstva in demografskimi tveganji;

15.

meni, da bi morala biti najbolj strateška področja, na katerih bi bilo treba razvijati lokalno in regionalno sodelovanje v okviru pakta za podeželje, biogospodarstvo in pri tem zlasti ekološko trajnostno kmetijstvo, mobilnost, digitalna povezljivost, socialna in kulturna vitalnost ter inovacije na področju socialnih storitev splošnega pomena in energije iz obnovljivih virov, ker je mogoče z njimi ustaviti upad prebivalstva ter ustvariti družbene in gospodarske priložnosti, povezane z zelenim dogovorom; meni, da lahko podeželje aktivno poganja potreben trajnostni evropski ekološki prehod;

16.

meni, da je treba bolj napredovati pri vrednotenju ekosistemskih storitev, ki jih nudi narava (voda, hranilne snovi, vodonosniki, uravnavanje temperature, biotska raznovrstnost itd.) in katerih koristi bi bile lahko delno namenjene podeželskim občinam, da bi podprli organizacijo in razvoj njihovega območja;

17.

poziva Komisijo, naj omogoči dopolnjevanje zasebnih pobud z javnim financiranjem za podeželska območja, če omogočanje javnih koristi ni tržno učinkovito, ter razmisli o državni pomoči in davčnih spodbudah, če je to ustrezno;

18.

opozarja, da je v sporočilu priznan poseben status najbolj oddaljenih regij, kot je določen v členu 349 PDEU, in se strinja s potrebo po zagotavljanju storitev splošnega pomena na podeželskih območjih najbolj oddaljenih regij, ki bi bile po kakovosti primerljive s tistimi na mestnih območjih;

19.

opozarja na posebne izzive, s katerimi se soočajo podeželske regije, ki so jih prizadele strukturne spremembe oziroma procesi preoblikovanja, potrebni za zeleni prehod, na primer pri proizvodnji energije ali v avtomobilski industriji; sem sodijo tudi podeželske turistične regije, ki se zaradi pandemije COVID-19 in podnebnih sprememb soočajo s spremenjenimi vzorci na področju potovanj;

20.

predlaga, naj se oblikujejo pregledna merila, primerjalne referenčne vrednosti in cilji, s katerimi bo mogoče nadzirati učinek ukrepov in napredek pri uresničevanju vizije;

21.

poziva, naj se v okviru evropskega semestra uvedejo kazalniki, ki so posebej pomembni za podeželska območja, na primer o deležu prebivalstva, ki ima dostop do storitev javnega prevoza in storitev zaposlovanja ter digitalnih, zdravstvenih in kulturnih storitev, da bo vizija o prihodnosti podeželskih območij EU, zlasti na redko poseljenih območjih, del vseh instrumentov EU za redne gospodarske preglede splošnih in posamičnih ciljev;

22.

poudarja, da uspešne agende za podeželje ni mogoče doseči z enotnim pristopom za vse, zato meni, da je treba natančno kategorizirati območja in priznati lokalne posebnosti na podlagi preglednih in objektivnih parametrov in kazalnikov, ki bodo pokazali resnično vrednost razvoja podeželja;

23.

poudarja, da je eden od ciljev Uredbe (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (1) podpora mestnim in podeželskim območjem z neugodnimi geografskimi ali demografskimi razmerami; v tej uredbi je predvideno tudi, da države članice dodelijo finančno pomoč EU projektom, ki spodbujajo okoljsko trajnosten in socialno vključujoč gospodarski razvoj v omenjenih regijah;

24.

v zvezi s tem poudarja, da je treba posebno podporo nameniti območjem na ravni NUTS 3 ali zelo redko poseljenim območjem ali območjem, na katerih se je število prebivalstva med letoma 2007 in 2017 zmanjšalo za več kot 1 %;

25.

poziva Evropsko komisijo, naj v dogovoru z državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi poskrbi, da bo pobuda o dolgoročni viziji za podeželska območja vključevala praktične rešitve in sredstva podpore za boj proti demografskim spremembam na podeželju, ter ponovno poudarja, da je treba integrirane projekte, ki temeljijo na operativnih programih kohezijske politike, nacionalne strateške načrte skupne kmetijske politike in instrumente nacionalnih strateških načrtov za okrevanje izvajati v praksi. Nenazadnje projekti evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg) razvijajo najboljše čezmejne prakse za razvoj inovativnih konceptov in pilotnih projektov za celostni teritorialni razvoj funkcionalnega območja mest in podeželja;

26.

poziva k preprostejšim pravilom za uporabo evropskih skladov in državne pomoči na podeželskih območjih, izboljšanju načinov njihovega združevanja in prehodu na model več skladov, s čimer bi omogočili vključevanje podeželja v vse politike;

27.

meni, da bi morale smernice za izboljšanje podpore in financiranja podeželskih območij, ki jih bo Komisija objavila v svojem poročilu za leto 2024, zajemati daljše programsko obdobje in ne bi smele biti omejene na obdobje 2028–2034;

28.

opozarja Komisijo, da mora načrt za prihodnost podeželja vključevati sistemske metodologije, ki bodo zagotavljale sistemske razvojne vizije, ne parcialnih niti linearnih;

29.

poudarja, da mora biti analiza težav podeželskih območij že od začetka celovita, saj se na podlagi tega določajo področja ukrepanja v prihodnjem načrtu. V zvezi s tem meni, da bi bilo treba že analizirane gospodarske probleme dopolniti še z drugimi, kot so zunanja konkurenca, nestabilnost cen ali porazdelitev bruto dodane vrednosti med različne akterje v proizvodni in tržni verigi v kmetijskem ter kmetijsko-živilskem sektorju;

30.

meni tudi, da so v okviru priložnosti nezadostno in zgolj na kratko omenjeni sektorji, kot so trajnostni podeželski turizem in rekreativne ter kulturne dejavnosti, ki pa imajo zelo pomembno vlogo pri oblikovanju raznolikega, močnega in trajnostnega podeželskega gospodarstva; obstaja veliko možnosti za dopolnilne dejavnosti, povezane s podeželskimi območji, ki niso le kmetijskega značaja, kot so kolesarski turizem, lov, pohodništvo, gobarjenje, velnes turizem, gastronomija, umetnost v skupnosti, umetniške delavnice in razstavišča itd.;

31.

želi poudariti pomen zdravega in uravnoteženega gospodarskega razvoja ter namenja pozornost novim poslovnim modelom. Na podeželju, zlasti ob mejah, so nekatera območja, ki jih pesti demografski upad in so zapuščena, zato pa vse bolj izpostavljena razvoju destabilizirajočih kriminalnih dejavnosti. Te zamegljujejo standarde ter zmanjšujejo občutek varnosti in kakovosti življenja;

32.

zato opozarja, da je za prihodnost podeželja treba zadržati in pritegniti mlade, ki se odločijo, da bodo svoj življenjski projekt razvijali na podeželju; pri iskanju rešitev za izzive podeželskih območij je torej bistveno dejavno vključevanje mladih, oblikovanje forumov za nove ideje in sodelovanje v mladinskih pobudah na podeželskih območjih;

33.

poudarja, da je treba glede na sedanje razmere, ko je prebivalstvo vedno starejše, čim prej razviti gospodarstvo bistvenih storitev ter univerzalno dostopnost vsega blaga in storitev na podeželju, pri tem pa posebno pozornost nameniti tretjemu življenjskemu obdobju; pozdravlja tudi evropsko leto mladih 2022, saj nudi priložnosti in podpira mlade na podeželju, da postanejo aktivni državljani in akterji pozitivnih sprememb;

34.

poziva Komisijo, naj pri svojih predlogih na tem področju upošteva, kaj lahko prispevajo sistemi porazdeljenega opravljanja storitev na področjih, kot so vrtci, centri za pomoč starejšim, šole in podaljšano bivanje, trgovine in socialno-zdravstveno varstvo (področje, na katerem bi bil lahko bistven prispevek tehnologij, kot sta telemedicina in teleoskrba), ter spodbuja Evropsko komisijo, naj določi cilje za države članice, da bi izboljšali dostopnost storitev na splošno in predvsem dostopnost osnovnih javnih storitev na podeželju;

35.

poudarja, da je treba vse podatke o sistemih, tako socialnih kot zdravstvenih in socialno-zdravstvenih, vključiti v predlagani usklajeni pristop k uporabi geoprostorskih informacijskih sistemov ter spodbujati interoperabilnost sistema socialnih storitev ter interoperabilnost med njim in drugimi sistemi socialnega varstva;

36.

poudarja tudi, da bi bilo treba vključiti kazalnike dostopnosti do socialnega varstva in storitev v skupnosti na področju socialne zaščite;

37.

poudarja, da je treba čim bolj izkoristiti medsebojno odvisnost podeželja in mest v okviru teritorialne pravičnosti. Medobčinske naložbe bi morale koristiti vsem lokalnim in regionalnim skupnostim, tako da bi v najboljšem primeru mestna in podeželska območja imela enake koristi;

38.

poziva, naj se ta pozitivni učinek dovolj odraža v izračunih naložb na prebivalca glede na vrsto regije (mestna, vmesna, podeželska) in naj se v ta namen pregledajo mehanizmi določanja kazalnikov koristi teh naložb, pri tem pa se posebna pozornost nameni majhnim mestom in krajem na podeželju;

39.

poudarja, da je proizvodnja energije iz obnovljivih virov priložnost, da se na podeželju odpravi energetska revščina in vzpostavi energetska samooskrba na funkcionalnih območjih (ki vključujejo podeželsko in mestno območje vpliva), in da se lahko podpora obratom za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov poveča tako, da se del ustvarjenih prihodkov ohrani v podeželskih skupnostih;

40.

predlaga, da se po potrebi preučijo možnosti za spodbujanje vračanja proizvodnje, ki ustvarja priložnosti za sinergije med kmetijstvom, proizvodnjo in trgovino na podeželju, s tem pa z ustvarjanjem delovnih mest in zmanjševanjem brezposelnosti prispeva h krepitvi lokalnega gospodarstva;

41.

poudarja, kako pomemben je okvir vizije za razvoj fizične infrastrukture, ki bo izboljšala povezljivost podeželskih območij in olajšala povečanje njihove družbene in gospodarske dinamike, ter predlaga, da se vanj vključijo agende za mesta;

42.

ponovno poudarja, da je treba izboljšanje prometnih povezav s primestnimi in podeželskimi območji izpeljati predvsem prek regionalnih organov in njihovih operativnih programov, da bo delovanje usklajeno, učinkovito in uspešno; strategije mestnega prometa (2) na tem področju bi bilo treba v celoti uskladiti s podeželskimi in primestnimi območji;

43.

poudarja, da ima razpoložljivost industrijskih območij pomembno vlogo pri dobrem in trajnostnem razvoju regionalnega gospodarstva ter pri ustanavljanju ali širitvi podjetij na podeželju; to še zlasti velja za regije, ki se soočajo s strukturnimi spremembami; lokalne oblasti potrebujejo podporo pri proaktivnem prepoznavanju, določanju ali spreminjanju namena ustreznih območij; pri tem so pogosto problematični obseg in stroški storitev načrtovanja, ki jih je treba zagotoviti;

44.

opozarja, da je treba posebno pozornost nameniti infrastrukturi in čezmejnemu sodelovanju v obmejnih podeželskih regijah; poudarja, da je treba izboljšati sistem infrastrukture in storitev javnega prevoza na podeželju z razvojem trajnostnih rešitev za mobilnost, ki bodo skrajšale čas potovanja, ter povezave med mestnimi, primestnimi in podeželskimi območji;

45.

poudarja, da bi moral biti glavni cilj prostorske in prometne politike ponuditi čim večje možnosti zadovoljevanja potreb, hkrati pa zmanjšati potrebo po potovanju, zato jo je treba racionalizirati;

46.

priporoča, naj se pri ponudbi večmodalne mobilnosti upošteva tudi prispevek, ki ga imajo lahko modeli mobilnosti kot storitve pri prehodu na energijsko in podnebno vzdržnejšo fizično povezljivost; na primer storitve po naročilu in deljena mobilnost, ki povezujejo podeželske skupnosti s prometnimi vozlišči, zlasti z avtobusnimi in železniškimi postajami, lahko spodbudijo uporabo trajnostnega prometa;

47.

strinja se s Komisijo, da ima digitalizacija ključno vlogo v razvoju podeželskih območij, saj omogoča uporabo inovativnih rešitev za povečanje njihove odpornosti in izkoriščanje njihovih potencialov; zato poziva, naj se posebna pozornost nameni spodbujanju okvirov za dopolnjevanje javnih ukrepov z zasebnimi, da bi financirali digitalno infrastrukturo, ki sicer ni dovolj konkurenčna z vidika zasebnih naložb, vendar bi bila visoko konkurenčna s socialnega in teritorialnega vidika; širokopasovne povezave so bistvene za dostop podeželskih območij do različnih storitev in za reševanje težav, ki izhajajo iz digitalnih vrzeli, s katerimi se soočajo številne skupnosti;

48.

poudarja, da vlaganje v digitalno infrastrukturo ne zadostuje, če ga ne spremljata zadostna ponudba usposabljanja ter izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti, ki je zlasti na podeželju nujno potrebno. Ta ugotovitev je zelo pomembna tudi v povezavi s porastom kibernetske kriminalitete na svetovni ravni in zlasti z vidika potrebe po zadostni „kibernetski varnosti“ lokalnih podjetij, ki so členi v verigi preskrbe s hrano;

49.

opozarja, da so bila podeželska območja posebno ranljiva v pandemiji COVID-19, ker je njihovo gospodarstvo veliko manj raznoliko, velik delež delavcev opravlja bistvena dela, internetna infrastruktura pa je pomanjkljiva; učinki pandemije na širjenje dela na daljavo kljub temu pomenijo priložnost, da se dolgoročno prepreči upad prebivalstva na podeželju in ustvarijo inovativne družbene in gospodarske dejavnosti na podeželju, zato predlaga, naj se med drugim razmisli o spodbujanju visokokakovostnih prostorov za sodelo (angl. co-working) v podeželskih skupnostih ali oblikovanju davčnih spodbud, da bi zasebna podjetja zaposlenim omogočila delo v kraju po njihovi izbiri;

50.

meni, da je treba imeti v skladu z načelom, da ne sme biti nihče zapostavljen, ki ga je poudarila predsednica Komisije Ursula von der Leyen, orodja, ki omogočajo, da se na posameznih območjih zagotovi obstoj inovacijskih ekosistemov, ki ponujajo priložnosti za vse podjetnike, mikro-, mala in srednja podjetja na podeželju in jih spodbujajo, pa tudi ustrezno ponudbo izobraževanja in usposabljanja v digitalnih spretnostnih in znanjih ali drugih mehkih veščinah, povezanih z odprtimi inovacijami, medregionalnim in mednarodnim sodelovanjem ter medkulturno komunikacijo;

51.

pozdravlja večjo podporo pobudam od spodaj navzgor, kot sta Leader in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, – ki opredeljujeta vlogo lokalnih akcijskih skupin – in pametnim vasem, ter spodbuja k nadaljnji uporabi izkušenj, pridobljenih v okviru teh programov in pristopov; v zvezi s tem opozarja na koristi regionalnega razvoja, ki temelji na inovacijah, znanju in spretnostih ter zavezanosti na terenu; pristojni organi na regionalni in nacionalni ravni bi morali upoštevati inovativne zamisli lokalnih akterjev in jih po možnosti podpirati;

52.

poziva, naj se v izgradnjo trajnostne in uspešne prihodnosti vključi tudi prispevek kulturne dediščine ter pripadnikov kulturnega, umetniškega in ustvarjalnega sektorja, pa tudi k izboljšanju turistične privlačnosti podeželskih območij, s čimer bi se izboljšala tudi gospodarska blaginja teh naselij;

53.

meni, da je izjemno pomembno, da se v Sporočilu priznava vloga trajnostnega upravljanja kmetijskih gospodarstev in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi za odpornost pred izrednimi podnebnimi razmerami in z njimi povezanimi tveganji ter varstvo biotske raznovrstnosti;

54.

opozarja, da je treba z zelenim in digitalnim prehodom oblikovati tudi odpornejše in pravičnejše družbe, ki bodo upoštevale potrebe vseh članov podeželske skupnosti, tudi prikrajšanih skupin in tistih, ki živijo na manj razvitih območjih in v globoki revščini; zato je treba poudariti, da morata biti zeleni in digitalni prehod pravična in vključujoča;

55.

meni, da mora kmetijstvo na podeželskih območjih še naprej imeti možnost igrati osrednjo vlogo; poziva Komisijo, naj spremlja nemoten razvoj strateških načrtov, ki jih mora vsaka država članica pripraviti v okviru nove skupne kmetijske politike (SKP), da bi se evropski primarni sektor razvijal v skladu z zelenim dogovorom, strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost, ter bo omogočena lokalna strategija, ki bo temeljila na značilnostih posamezne regije in promociji tipičnih lokalnih proizvodov;

56.

poudarja, da je treba spodbuditi procese za samooskrbo in prehransko varnost, ki temeljijo na kakovostnih, ekološko in v bližini pridelanih proizvodih, v okviru inovativnih vrednostnih verig, ki spodbujajo teritorialno organizacijo; je seznanjen z uvedbo 25-odstotne stopnje za ekološko kmetovanje v prihodnjih letih in meni, da bodo za to potrebni podporni in spremljevalni ukrepi ter politike za spodbujanje potrošnje v skladu s tem ciljem;

57.

poudarja, da je generacijska prenova v kmetijstvu še vedno nujna, zato je pomembna podpora vključevanju mladih in podeželskih žensk v kmetovanje in lastništvo kmetijskih gospodarstev; zato se strinja s Komisijo, da je treba posebno pozornost nameniti potrebam mladih, da se jih spodbudi, da ostanejo na podeželju; meni, da je treba za rešitev problema generacijske prenove okrepiti javne politike za pospeševanje posodabljanja kmetijskih gospodarstev, ki spodbujajo vključevanje mladih kmetov, tako da se jim olajša dostop do programov za vključitev v družbo in na trg dela, pa tudi do možnosti izobraževanja, izpopolnjevanja, preusposabljanja in kulturnih dejavnosti na lokalni ravni; strinja se tudi, da je treba posebno pozornost nameniti ženskam, in sicer z razširitvijo ponudbe dela in usposabljanja ter spodbujanjem ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

58.

poudarja, da se je od izstopa Združenega kraljestva iz EU veliko usposobljene delovne sile soočilo s spremembami delovnih pogojev in predpisov, zato bi morala EU razmisliti o podpornih okvirih za te kategorije delavcev migrantov. EU bi morala nujno razmisliti tudi o uvedbi programov, ki bi pomagali izseljeni usposobljeni delovni sili in jo motivirali, da se vrne v domovino;

59.

meni, da so pravične cene in dohodki za tiste, ki delajo v kmetijstvu, nujni. Zato je treba preprečiti vsakršen razvoj, ki je za podjetja poguben. V okviru skupne kmetijske politike bi bilo treba v kriznih obdobjih poskrbeti za to z instrumenti, kot so splošno obvezno prilagajanje količin proizvodnje potrebam trgov ter pravila o dostopu do trga;

60.

ugotavlja, da velik obseg dela v kmetijstvu in agroživilstvu v EU opravijo delavci migranti. Te skupine prebivalstva so pogosto v negotovem položaju, zato je treba okrepiti socialno agendo EU in jim zagotoviti višje minimalne plače, dobre delovne pogoje ter socialno in družbeno vključevanje;

61.

poudarja, da bo ekološki prehod za številne evropske kmete in živinorejce pomenil številne izzive. Da bo mogoče uspešno izkoristiti nastajajoče priložnosti, bo potrebna posebna okrepitev komuniciranja, ozaveščanja in izobraževanja, ki bo na eni strani omogočila prenos sporočila o novem trajnostnem in zelenem kmetijstvu, na drugi pa ponudila znanja in spretnosti za njegovo izvajanje v praksi;

62.

poudarja, da je treba preprečiti opuščanje zemljišč in olajšati dostop do njih, za kar je treba oblikovati ustrezen regulativni okvir in nova orodja za upravljanje zemljišč ter zagotoviti potrebne fiskalne spodbude in financiranje;

63.

ugotavlja, da vse večja razširjenost plenilcev in s tem povezano vse pogostejše izginjanje rejnih živali na gorskih pašnikih gorskim kmetom povzročata vse večje probleme in vodita k opuščanju kmetijstva na teh območjih, ki ima bistveno vlogo pri preprečevanju, da bi cela gorska območja postala zaraščena z gozdovi, ter tako veliko prispeva k varstvu okolja, obvladovanju erozije in neprecenljivemu kapitalu varstva krajine na podeželju. Zato Evropsko komisijo poziva, naj:

—	vzpostavi skupen evropski sistem obvladovanja populacije volkov in velikih zveri, zlasti medvedov;

—

temeljito preuči spremembo prilog direktive o habitatih za hitrejše prilagajanje razvoju nekaterih populacij ter sprostitev ali zaostritev statusa zaščite po državah ali teritorialnih enotah, kadar je to upravičeno zaradi pozitivnega ali negativnega razvoja populacije zaščitenih vrst ter ogroženosti pašniških dejavnosti;

—	razširi možnosti za prilagajanje evropske zakonodaje in potrebnih ukrepov lokalnim razmeram za boljše upravljanje s populacijami plenilcev, zlasti volkov in medvedov;

64.

poudarja pomembno vlogo kmetijske infrastrukture pri organizaciji in koheziji podeželskih območij; poziva Komisijo, naj med svoje predloge vključi ukrepe za njeno ohranjanje in vzdrževanje v obliki prepustnih (neasfaltiranih) poti;

65.

poziva, naj se med vodilne pobude v zvezi z odpornimi območji vključijo poplavna območja, ker izjemno veliko prispevajo k povečanju odpornosti proti podnebnim spremembam, razvoju nizkoogljičnega kmetijstva ter zaščiti pred poplavami in obvladovanju poplav. Številne reke in poplavna območja segajo preko meja (kar je izziv) ter so del obsežne problematike voda. Na tem področju je torej potrebno mednarodno sodelovanje;

66.

poudarja, da bi morala dolgoročna vizija za podeželje utrditi vlogo regij pri opredeljevanju njihovih prednostnih nalog; v zvezi s tem meni, da je bila s pripravo zakonodaje o SKP, nacionalnih strateških načrtov in nacionalnih načrtov za okrevanje gospodarstva zamujena priložnost, da bi prihodnji naložbeni projekti na podeželskih območjih resnično temeljili na potrebah vsakega posameznega območja, kot so jih opredelili lokalni akterji;

67.

poziva, naj se regionalne strategije pametne specializacije, ki obstajajo v vseh regijah EU in so bile pripravljene po postopku sodelovanja več akterjev, v prihodnje bolj upoštevajo pri pripravi procesov načrtovanja, ki vplivajo na podeželska območja;

68.

poziva k razmisleku o zadostni tehnični podpori za izgradnjo zmogljivosti za podeželske subjekte, ki so slabše usposobljeni za načrtovanje programov – zlasti za dolgoročne strategije – in porabo sredstev EU; poziva tudi k enostavnejšim zahtevam, zmogljivostim ali posebnim pobudam, da bi lahko v evropskih projektih sodelovale tudi manjše občine, ki imajo v svojih upravah manj zaposlenih;

69.

poudarja pomen socialne ekonomije kot bistvenega orodja za sedanji in prihodnji razvoj podeželskih območij EU, saj ima strateško vlogo pri demografskih izzivih in staranju prebivalstva, ustvarja odpornejša podjetja, ki so tesno povezana s svojo skupnostjo, zadržuje lokalno prebivalstvo ter spodbuja ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, usposabljanje delavcev, žensko podjetništvo, vstop mladih na trg dela in generacijsko pomladitev.

V Bruslju, 26. januarja 2022

Predsednik Evropskega odbora regij

Apostolos TZITZIKOSTAS

(1) UL L 231, 30.6.2021, str. 60.

(2) COM(2021) 811 – Sporočilo Evropske komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Novi okvir EU za mobilnost v mestih“.