Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski načrt za boj proti raku

(2022/C 97/04)

Poročevalka: Birgitta SACRÉDEUS (SE/EPP), članica regionalnega sveta, Dalarna Referenčni dokument: Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Evropski načrt za boj proti raku COM(2021) 44 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

opozarja na svojo zavezo „prednostni obravnavi zdravja na evropski ravni ter podpiranju lokalnih in regionalnih organov v prizadevanjih za posodobitev zdravstvenih sistemov ter boju proti raku in epidemijam s čezmejnim sodelovanjem na področju zdravstva“ (1);

2.

ugotavlja, da so za zdravstveno politiko sicer v prvi vrsti pristojne države članice, vendar lahko EU njihove ukrepe dopolnjuje in podpira ter na nekaterih področjih sprejema zakonodajo, pri čemer mora ohranjati skladnost z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti ter upoštevati različne strukture zdravstvenih sistemov in prednostne naloge posameznih držav;

3.

poudarja, da je zdravstvena politika še vedno predvsem naloga držav članic. Kljub temu bi bilo treba v okviru Konference o prihodnosti Evrope na ravni EU razpravljati tudi o pristojnostih na področju zdravja;

4.

poziva institucije EU, naj poskrbijo za to, da bo pravni okvir za načrtovano evropsko zdravstveno unijo upošteval odgovornost lokalnih in regionalnih oblasti za javno zdravje, saj se je 19 od 27 držav članic odločilo, da tem oblastem predajo glavno odgovornost za področje zdravstvenega varstva. Hkrati morajo zdravstvene strategije držav članic odražati posebne potrebe regij in v največji možni meri podpirati prizadevanja lokalnih in regionalnih oblasti za izboljšanje zdravstvenega varstva;

5.

ugotavlja, da je rak brez dvoma velika nevarnost za državljane, pa tudi za zdravstvene sisteme v EU, saj je bil leta 2020 diagnosticiran pri 2,7 milijona ljudeh, za to boleznijo pa je umrlo 1,3 milijona ljudi (ocene Skupnega raziskovalnega središča, 2020). Pri tem opozarja predvsem na pričakovano staranje prebivalstva v EU in posledično povečanje števila bolnikov, pri katerih bo diagnosticiran rak, saj je njegova pojavnost pri starejših večja;

6.

opozarja na nevarnost, da bo krizi zaradi COVID-19 sledila kriza zaradi rakavih obolenj, saj je bilo leta 2020 zaradi pandemije opravljenih bistveno manj preiskav za zgodnje odkrivanje raka, postavljenih je bilo manj diagnoz in izvedenih manj zdravljenj, zaradi česar se je stanje mnogih ljudi poslabšalo in so nastali zaostanki pri diagnostiki, kar pomeni, da bo še dolgo veliko novih primerov raka. Po podatkih Evropske organizacije za boj proti raku (European Cancer Organisation, OECI) je bilo zdravljenih 1,5 milijona manj onkoloških bolnikov, 100 milijonov preiskav za zgodnje odkrivanje raka pa zaradi pandemije ni bilo opravljenih. Približno milijon onkoloških bolnikov ni moglo dobiti diagnoze, vsak drugi bolnik s to boleznijo v Evropi pa ni bil deležen potrebnega kirurškega zdravljenja oziroma kemoterapije. Vsak peti še vedno čaka na zdravljenje;

7.

poziva k razpravi o vprašanju, kako povečati ozaveščenost državljanov o zdravju, da bodo bolniki lahko preprečili ali zmanjšali svojo izpostavljenost dejavnikom tveganja, sprejemali optimalne odločitve glede preprečevanja, diagnosticiranja in možnosti zdravljenja, prispevali k svoji zdravstveni oskrbi in prevzeli večjo odgovornost za samostojno življenje. Meni, da je sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti v tej razpravi pomembno, da se poveča zdravstvena pismenost ljudi v EU;

Evropski načrt za boj proti raku

8.

izrecno podpira pristop, ki ga je Evropska komisija izbrala v evropskem načrtu za boj proti raku in pri katerem naj bi se upoštevala celotna pot obravnave bolezni, od preprečevanja, zgodnjega odkrivanja, diagnosticiranja in zdravljenja, zlasti ranljive populacije, kot so starejši, do kakovosti življenja onkoloških bolnikov in tistih, ki so rak preboleli;

9.

opozarja na pomen načrta za boj proti raku kot pomembne strategije za obvladovanje izziva, ki ga prinaša povečano število rakavih obolenj, ter za izvajanje in ponudbo ukrepov za preprečevanje, katerih namen je odpraviti ali zmanjšati škodo, ter ukrepov za zgodnje odkrivanje, diagnosticiranje in zdravljenje, pa tudi za izboljšanje kakovosti življenja prizadetih in njihovih sorodnikov;

10.

pozdravlja cilj evropskega načrta za boj proti raku, da je treba čim bolj izkoristiti možnosti za izmenjavo zdravstvenih in znanstvenih podatkov ter digitalizacijo. Ravno tako pozdravlja, da bo načrtovani evropski zdravstveni podatkovni prostor onkološkim bolnikom in izvajalcem zdravstvenega varstva omogočil varen čezmejen dostop do elektronskih zdravstvenih podatkov za preprečevanje in zdravljenje v EU ter njihovo izmenjavo. Države članice morajo zagotoviti razpoložljivost teh podatkov tudi na lokalni in regionalni ravni;

11.

poudarja, da je treba spodbujati tudi razvoj strategije za paliativno oskrbo, ki zagotavlja, da je ta večdisciplinarna. Podporo in oskrbo je treba nuditi ne le bolniku, temveč tudi negovalcem in sorodnikom, ki z njim živijo. V primeru otrok z napredovalim rakom, ki negativno vpliva na kakovost življenja in ogroža njihovo pričakovano življenjsko dobo, morajo oskrbo zagotavljati za to posebej usposobljeni strokovnjaki;

12.

podpira pobudo Komisije, da ustanovi center znanja o raku, ki naj bi na ravni EU olajšal usklajevanje znanstvenih in tehničnih pobud za boj proti raku, kot so zbiranje podatkov v nacionalnih registrih raka, možnost onkoloških bolnikov, da dostopajo do svojih zdravstvenih podatkov in jih posredujejo, ali uporaba umetne inteligence za izboljšanje kakovosti presejalnih programov za odkrivanje raka;

13.

meni, da je center znanja pohvale vredna pobuda, ki pa bi jo bilo treba razširiti na usklajevanje manj običajnih terapij, zdravljenje redkejših oblik raka in preoblikovanje zdravljenja pri starejših bolnikih z rakom v strategijo personalizirane medicine, osredotočene na posameznika, ne le na značilnosti raka;

14.

poudarja, da morajo biti presejalni programi in diagnosticiranje raka v središču evropskega načrta za boj proti raku, saj bi bilo mogoče po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije od 30 do 50 % rakavih obolenj in tudi mnogo smrti preprečiti z zgodnejšo diagnozo in boljšo oskrbo onkoloških bolnikov;

15.

poudarja pomen ukrepov za ozaveščanje o prednostih zdravega načina življenja in za obravnavo najpomembnejših dejavnikov tveganja, kot so kajenje, škodljivo uživanje alkohola, debelost in pomanjkanje telesne dejavnosti, onesnaženost okolja in izpostavljenost rakotvornim snovem, sevanju in različnim okužbam. Podpira tudi ukrepe za opozarjanje na pomen preprečevanja in zmanjševanja škode;

16.

meni, da bi bilo treba ukrepe za izboljšanje znanja o izpostavljenosti onesnaženosti okolja in rakotvornim snovem uskladiti z akcijskim načrtom Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021) 400 final) in dokumentom Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti (COM(2020) 667 final), da se ustvarijo sinergije pri uresničevanju ciljev načrta za boj proti raku;

17.

meni, da ima gospodarstvo skupaj z lokalnimi in regionalnimi oblastmi pomembno vlogo pri spodbujanju zdravega načina življenja ter zmanjševanju izpostavljenosti onesnaženju in rakotvornim snovem;

18.

pozdravlja ukrepe, ki jih Evropska komisija načrtuje za nastanek „generacije brez tobaka“, in poziva, naj se določijo podobni cilji za zmanjšanje uživanja alkohola. Podpira predlog o obveznih označbah hranilne vrednosti na živilih in zdravstvenih opozorilih na etiketah alkoholnih pijač;

19.

poziva k tesnejšemu sodelovanju med zdravstvenimi in socialnimi službami, zlasti na lokalni in regionalni ravni, da bi se ljudi seznanjalo z zdravim načinom življenja in tem, kako lahko zmanjšajo tveganje za nastanek raka. Trenutno se za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni namenijo le 3 % zdravstvenih proračunov;

20.

pozdravlja kampanjo HealthyLifestyle4All, ki se je začela leta 2021. Namenjena je spodbujanju telesne dejavnosti in zdravega načina prehranjevanja ter bo prispevala k ciljem načrta za boj proti raku in pobudi desetletje ZN za zdravo staranje, ki je v teku;

21.

pozdravlja cilj Evropske komisije, da z večjimi prizadevanji za ozaveščanje razširi kampanjo cepljenja deklic in dečkov proti humanim papilomavirusom. Poleg tega se zavzema za to, da se tako dečkom kot deklicam obvezno ponudi cepljenje proti tem virusom, saj je mogoče s tem močno zmanjšati pogostost raka materničnega vratu in nekaterih oblik raka ustne votline, žrela in grla;

22.

meni, da je ciljno usmerjeno zgodnje odkrivanje raka dojk, debelega črevesa in materničnega vratu pohvale vredno. Če bodo znanstveni izsledki ter analize stroškov in koristi pokazale, da je to potrebno, pa bi bilo treba kmalu razmisliti o ciljnem zgodnjem odkrivanju tudi drugih oblik raka, kot so rak na prostati in pljučni rak. Pri tem ne gre le za čim zgodnejše diagnosticiranje raka, temveč tudi za vzpostavitev dobro delujoče infrastrukture in verige oskrbe;

23.

opozarja na velike razlike v pojavnosti raka in umrljivosti zaradi te bolezni med državami članicami in v njih ter poudarja, da bi morali imeti vsi ljudje, ne glede na svoje prebivališče, enako pravico do strokovne oskrbe, diagnoze in zdravljenja ter enakopraven dostop do zdravil;

24.

izraža kritiko zaradi pomanjkanja podatkov o pojavnosti raka in umrljivosti zaradi te bolezni, ki bi bili razčlenjenih po regijah in ki so potrebni za opredeljevanje teženj in/ali odpravo neenakosti pri odkrivanju in zdravljenju raka. Evropsko komisijo poziva, naj čim prej uvede načrtovani register neenakosti v raku, da se izboljšata preprečevanje in zdravljenje bolezni;

25.

države članice poziva, naj v okviru svojih zdravstvenih sistemov preverijo potek zdravljenja raka, da bi odpravile neenakosti pri dostopu, kritju in povračilu stroškov, prispevkih za zdravstveno zavarovanje in doplačilih;

26.

opozarja na sistem „standardiziranega zdravljenja“, ki je bil v nekaterih državah članicah (npr. na Švedskem in Danskem) uveden kot primer dobre prakse za hitrejše diagnosticiranje in začetek zdravljenja;

27.

pozdravlja, da so raziskave na področju raka bolj v središču pozornosti in da bo strategija povezana s tovrstnimi raziskavami v okviru programa Obzorje Evropa. S tem bi se izkoristile možnosti za reševanje življenj, ki jih prinašajo digitalizacija in novi instrumenti, kot je evropska pobuda za slikanje raka ali razširjeni evropski informacijski sistem o raku;

28.

opozarja na potencial personalizirane medicine, ki se ne osredotoča samo na molekularne značilnosti tumorja, temveč tudi na bolnika in njegove posebnosti, kar omogoča hiter napredek raziskav in inovacij. Te omogočajo inovativne in po meri oblikovane načine diagnosticiranja in zdravljenja ter strategije za preprečevanje raka, ki so bolje prilagojene posameznikom in obliki te bolezni;

29.

pozdravlja ustanovitev evropske mreže onkoloških centrov odličnosti, ki bo olajšala čezmejno sodelovanje in mobilnost bolnikov, izboljšala dostop do kakovostnega diagnosticiranja in zdravljenja ter olajšala tudi usposabljanje, raziskave in klinična preskušanja;

30.

države članice poziva, naj podprejo akreditacijo najmanj enega onkološkega centra na državo po standardu organizacije OECI;

31.

predlaga, da se v direktivi o čezmejnem zdravstvenem varstvu predvidijo priporočila za standarde pri čezmejnih presejalnih pregledih, slikanjih in zdravljenju raka v državi članici, ki ni država članica, v kateri ima bolnik prebivališče;

32.

poudarja, da so težave pri oskrbi z zdravili že dolgo problem v zdravstvu, ki se je med pandemijo COVID-19 še zaostril. Glede zagotavljanja oskrbe s pomembnimi zdravili oziroma inovacijami opozarja, da so nujno potrebni ukrepi za spodbujanje razpoložljivosti generičnih in podobnih bioloških zdravil (2);

33.

pozdravlja predlog, da se preveri možnost spreminjanja namena zdravil, vendar opozarja, da so potrebni zadostni klinični dokazi o učinkovitosti zdravil in varnosti pacientov, pri čemer je treba poleg preživetja upoštevati tudi druge vidike, ki so še posebej pomembni v primeru starejših bolnikov. To je pomembno za bolnike, pa tudi za zdravstvo in nosilce stroškov, da si lahko ustvarijo mnenje o uporabi novih načinov zdravljenja. Opozarja, da so dostopne cene zdravil pogoj za to, da lahko bolniki prejmejo potrebno farmakološko zdravljenje in da zdravstveni sistemi ostanejo dolgoročno vzdržni;

34.

poziva, naj se preveri možnost razširitve skupnega sistema javnega naročanja EU, skupnih pogajanj o cenah in vzpostavitve strateške rezerve tudi za zdravila za zdravljenje raka. Pri tem je treba upoštevati različne potrebe držav članic in regij ter različne družbenogospodarske razmere;

35.

poziva, naj se v evropsko zakonodajo doda pojem „pravica do pozabe“. Banke in zavarovalnice ne bi smele registrirati zdravstvene dokumentacije onkoloških bolnikov in tistih, ki so raka preboleli, da jim bo omogočen pravičen dostop do finančnih storitev;

36.

pozdravlja predlog o pametni kartici za preživele onkološke bolnike ter učinkovito in vzdržno oskrbo in spremljanje starejših preživelih, da se izboljšata komunikacija in/ali usklajevanje med zdravstvenimi delavci ter bolniki, predvsem z vidika lastnih izkušenj slednjih;

37.

opozarja, da mnogi še dolgo po diagnozi raka in prvem zdravljenju trpijo zaradi fizičnih in psihičnih problemov. Zlasti starejšim bolnikom z rakom lahko zdravljenje zmanjša njihovo funkcionalnost in povzroči upad kognitivih funkcij. Zato je pomembno razumeti, kako se posameznik odziva na zdravljenje glede na njegovo ranljivost, in razviti modele oskrbe za starejše bolnike z rakom, ki omogočajo celovito oceno njihovega stanja in uporabo orodij za ovrednotenje njihovih sposobnosti. Razumeti je treba tudi, kako terapija vpliva na psihično zdravje, da bi bili zdravstvena oskrba in rehabilitacija učinkovitejši in z vseh vidikov prilagojeni pridobljenim informacijam;

38.

poudarja, da sta podpora in nega, ki ju onkološkim bolnikom zagotavljajo neformalni oskrbovalci, kot so starši ali družinski člani, potrebni, vendar hkrati tudi obremenjujoči. Zato bi bilo treba na lokalni ravni predvideti socialne ukrepe podpore, da se izboljša združljivost poklicnega in zasebnega življenja sorodnikov, ki negujejo;

39.

poziva, naj se pri vseh pobudah, namenjenih sorodnikom in zlasti družinskim članom, v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah izrecno upoštevajo tudi težave otrok ter položaj in posebne potrebe sester in bratov;

40.

pozdravlja, da Komisija v ospredje postavlja rak v otroški dobi, vendar poudarja, da se je treba osredotočiti tudi na rak pri starejših, ki ima svoje specifičnosti – tako kot rak pri otrocih. Vendar je treba načrt za boj proti raku dopolniti s pobudami, ki podpirajo uvedbo kakovostnih registrov spremljanja v državah članicah EU. Ravno tako je treba zagotoviti, da lahko nadzorni organi, kot je Evropska agencija za zdravila (EMA), vedno dostopajo do podatkov o učinkovitosti in stranskih učinkih zdravil;

41.

meni, da bi bilo treba v predlagani študiji o odraslih bolnikih, ki so preživeli raka, obravnavati tudi pogoje in ovire za vrnitev mladih, ki so preživeli to bolezen, v šole in na univerze ter za vstop na trg dela. Slednje bi bilo treba upoštevati tudi pri pobudah za ponovno vključevanje na trg dela;

42.

poziva k strategijam za obvladovanje izzivov, povezanih z zdravstveno pismenostjo, predvsem glede raka in njegovih dejavnikov tveganja, saj se bo njegova pojavnost med drugim zaradi demografskih sprememb povečala. V strategijah bi se lahko opredelili različni vidiki, kot je zagotavljanje zdravega okolja, in načini, kako biti dober delodajalec, ter iskale nove rešitve, oblike sodelovanja, metode dela, tehnologije in trajnostni pogoji dela.

---

(1)  UL C 440, 18.12.2020, str. 131.

(2)  https://webapi2016.COR.europa.eu/v1/documents/cor-2020-05525-00-00-ac-tra-sl.docx/content