P9_TA(2021)0452

Evropski izobraževalni prostor: skupni celostni pristop

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru: skupni celostni pristop (2020/2243(INI))

(2022/C 205/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—	ob upoštevanju člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

—	ob upoštevanju člena 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—	ob upoštevanju prvega načela evropskega stebra socialnih pravic,

—	ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja trajnostnega razvoja 4,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020)0625),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027: Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (COM(2020)0624),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 o programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom Za močnejšo Evropo: vloga mladinskih, izobraževalnih in kulturnih politik (COM(2018)0268),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. novembra 2017 z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture (COM(2017)0673),

—	ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 26. februarja 2021 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (1),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. maja 2021 o pravičnosti in vključevanju v izobraževanje in usposabljanje za spodbujanje učnega uspeha za vse (2) ter o pobudi Evropske univerze – povezovanje visokega šolstva, raziskav, inovacij in družbe: utiranje poti novi razsežnosti v evropskem visokošolskem izobraževanju (3),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (4),

—

ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 22. maja 2018 o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (5) ter ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje (6), z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih kvalifikacij in kvalifikacij srednješolskega izobraževanja in usposabljanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini (7), z dne 22. maja 2019 o sistemih visokokakovostne predšolske vzgoje in varstva (8) ter o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov (9) in z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (10),

—	ob upoštevanju pariške deklaracije z dne 17. marca 2015 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem,

—

ob upoštevanju poročila Eurydice z dne 24. marca 2021 o učiteljih v Evropi: poklicne poti, razvoj in dobro počutje ter raziskav tematskega sektorja za strukturno in kohezijsko politiko generalnega direktorata za notranjo politiko, objavljenih oktobra 2020 z naslovom Towards a European Education – Critical perspectives on challenges ahead (Na poti k evropskemu izobraževanju – kritične perspektive za prihodnje izzive) in maja 2021 z naslovom Education and youth in post-COVID-19 Europe – crisis effects and policy recommendations (Izobraževanje in mladi v Evropi po pandemiji COVID-19 – učinki krize in politična priporočila),

—

ob upoštevanju raziskave, ki jo je februarja 2021 objavil tematski sektor za strukturno in kohezijsko politiko generalnega direktorata za notranjo politiko z naslovom Making the European Education Area a reality: state of affairs, challenges and prospects (Uresničevanje evropskega izobraževalnega prostora; stanje, izzivi in obeti),

—	ob upoštevanju raziskave, ki jo je maja 2018 objavil tematski sektor za strukturno in kohezijsko politiko generalnega direktorata za notranjo politiko z naslovom European Identity (Evropska identiteta),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. Marca 2021 o oblikovanju politike za digitalno izobraževanje (11),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2018 o izobraževanju v digitalni dobi: izzivi, priložnosti in pridobljene izkušnje za oblikovanje politike EU (12),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2018 o posodobitvi izobraževanja v EU (13),

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 19. marca 2021 o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (14),

—	ob upoštevanju člena 57 Poslovnika,

—	ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A9-0291/2021),

A.	ker ima vsakdo pravico do izobraževanja in dostopa do poklicnega in nadaljnjega usposabljanja;

B.	ker so proces evropskega povezovanja, enotni trg EU in druge politike EU – četudi razdrobljeno – prispevali k naravnemu razvoju evropskega izobraževalnega prostora, ki že od nekdaj temelji na tradiciji evropskega humanizma, temeljnih pravic in vrednot;

ker je končni cilj evropski izobraževalni prostor (EEA), ki se bo oblikoval od spodaj navzgor in bo temeljil na skupnih ciljih evropske politike, da je izobraževanje kakovostno, vključujoče in dostopno, da je več izmenjave dobre prakse in da obstaja učinkovit okvir za evropsko mobilnost; ker je treba zato odpraviti obstoječe ovire, uporabiti evropska orodja in podpreti razvoj politik na nacionalni in evropski ravni, da bi bili izobraževalni sistemi sposobni obravnavati podnebno krizo ter omogočiti uspešno zeleno in digitalno preobrazbo;

ker je treba izobraževanje na splošno zasnovati kot vseživljenjsko učenje, ki zajema vse – od predšolskega do terciarnega izobraževanja, pa tudi poklicno izobraževanje in usposabljanje ter neformalne in priložnostne oblike izobraževanja, in je namenjeno pridobivanju prečnih znanj in spretnosti, da se vsem omogoči, da se osebno in poklicno celostno razvijajo, polno sodelujejo v družbi in so uspešni pri prehodu na trg dela;

ker je zaradi izzivov, s katerimi se dandanes soočajo EU in države članice, na primer premajhna konkurenčnost, podnebne spremembe, digitalna preobrazba družbe, različne oblike ekstremizma in populizma, dezinformacije, spodkopavanje na dokazih temelječega izobraževanja ter zaostritev obstoječih neenakosti zaradi pandemije covida-19, morda potrebno ustrezno in usklajeno ukrepanje na evropski ravni;

ker je pandemija prizadela ves izobraževalni sektor, države članice pa imajo različno izobraževalno infrastrukturo ter strokovno znanje in vire, in ker so razlike v izobraževalnih stopnjah in vrstah postale med pandemijo covida-19 še izrazitejše, predvsem zaradi večje neenakosti, tudi nedostopnosti informacijsko-tehnološke infrastrukture za ljudi iz socialno in ekonomsko prikrajšanih okolij, kar negativno vpliva na dostop do izobraževanja;

G.	ker je osebna izobrazba še vedno temeljna prvina, ki vpliva na intelektualni in osebni razvoj učenca;

ker je Parlament pozval države članice, naj dajo prednost naložbam v izobraževanje in usposabljanje, na primer tako, da vsaj 10 % nacionalnih proračunov za okrevanje in odpornost namenijo ustreznim politikam, in je zahteval znatno višji proračun za program Erasmus+, ker meni, da je izobraževanje naložba v našo skupno prihodnost (15), ne pa izdatek, da bi ustvarili bolj trajnostno, digitalno in socialno vključujočo družbo; ker je Parlament pozval, naj bodo naložbe v izobraževanje in usposabljanje pomemben del instrumenta Komisije NextGenerationEU;

I.	ker so kakovostne naložbe v izobraževanje donosne, čeprav zgolj vse večje naložbe ne prinašajo nujno želenih rezultatov; ker je povprečna zasebna splošna stopnja donosa v izobraževanju v zadnjih desetletjih še vedno visoka in stabilna (16);

ker obstaja potreba po boljšem priznavanju učiteljskega poklica, ki je v krizi, da bi bili učitelji in izvajalci usposabljanja bolj motivirani in usposobljeni, pa tudi po trajnejšem usposabljanju; ker so med državami članicami velike razlike v začetnem izobraževanju in uvajanju učiteljev, delovnih pogojih, plačilu, ocenjevanju, poklicni poti in stalnem razvoju na poklicnem področju; ker je bilo po podatkih iz leta 2018 le 40,9 % učiteljev v EU vsaj enkrat v tujini zaradi profesionalnih razlogov kot študent, učitelj ali v obeh vlogah (17);

ker je bil dosežen napredek pri vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora, kar je rezultat dolgoročnih prizadevanj bolonjskega procesa, ki služi kot referenca za učenje na podlagi izkušenj z njegovim izvajanjem; ker je treba evropske univerze promovirati, ker prispevajo k evropski odličnosti in geopolitični vlogi EU;

L.	ker poklicno izobraževanje in usposabljanje nimata enake veljave kot poklicna izbira in pot k odličnosti kot druge izobraževalne poti; ker je kljub napredku v okviru köbenhavnskega procesa veliko ovir za mobilnost učencev, tudi za dolgoročno mobilnost vajencev;

ker države članice niso dosegle vseh ciljev in meril uspešnosti okvira za izobraževanje in usposabljanje 2020, zlasti ciljev o pravičnejšem in kakovostnejšem izobraževanju, zmanjšanju osipa v izobraževanju in usposabljanju ter zmanjšanju deleža petnajstletnikov s podpovprečnim znanjem na področju branja, matematike in naravoslovja na manj kot 15 %;

N.	ker sta dva osnovna pogoja za boljše razumevanje pomembnih izzivov in razlik v EU ter za njihovo reševanje visokokakovostno zbiranje podatkov in statistika o izobraževanju in usposabljanju;

ker bi bilo treba digitalno izobraževanje ter ustrezna digitalna znanja in spretnosti obravnavati kot del izobraževanja, ki je usmerjeno v prihodnost, in ne kot podmnožico obstoječih metod učenja in poučevanja ali njihovo nadomestilo, hkrati pa poudarjati pomen osebnega učenja; ker precej več kot tretjina Evropejcev (42 %) nima niti najosnovnejših digitalnih znanj in spretnosti in ker obstajajo velike razlike znotraj držav članic in med njimi; ker je med cilji programa znanj in spretnosti, da 70 % oseb v starosti od 16 do 74 let usvoji do leta 2025 osnovna digitalna znanja in spretnosti, kar bi pomenilo povprečno letno porast za 2 odstotni točki, medtem ko se je delež med letoma 2015 in 2019 letno povečal za 0,75 odstotne točke;

P.	ker je evropski izobraževalni prostor pomembna priložnost za večje mednarodno sodelovanje;

Potreba po evropskem izobraževalnem prostoru

poudarja pomen kakovostnega, cenovno dostopnega in vključujočega izobraževanja, ki je vsem dostopno vse življenje, in da bi morali imeti učenci v EU s pobudo o evropskem izobraževalnem prostoru več in boljše priložnosti za študij, usposabljanje, nadaljevanje raziskav in dela, večjo učno mobilnost, trajen in smiseln dialog z ustreznimi akterji, ter bi s to pobudo gojili okolje, v katerem se priznavajo in cenijo znanja spretnosti, kvalifikacije, diplome in nazivi po vsej Evropi;

poudarja, da je stopnja vračanja k izobraževanju še vedno zelo visoka, zato je več izobraževanja in usposabljanja na splošno tesno povezanega z družbeno in gospodarsko rastjo, večjo enakostjo in boljšim življenjskim standardom za vse, na ravni posameznika pa tudi z boljšimi poklicnimi in osebnimi priložnostmi; zato poudarja neprecenljiv pomen, ki ga imajo izobraževanje, usposabljanje in učenje, ki bi morali biti dostopni vsem kot najpomembnejši vidiki spodbujanja družbenega napredka in trajnostne gospodarske rasti; meni, da evropski izobraževalni prostor lahko odigra (in mora odigrati) edinstveno vlogo pri izboljšanju dostopa do izobraževanja in njegove kakovosti po vsej EU;

poudarja, da lahko evropski izobraževalni prostor poveča in izboljša pretok učencev, učiteljev in znanja, spodbuja občutka evropske pripadnosti in državljanske zavesti, ohranja pravice in vrednote ter zagotavlja poštene in enake možnosti; poudarja potencial Evrope, da postane prava izobraževalna sila, ki se bo pri reševanju sedanjih in prihodnjih izzivov opirala na bogastvo naše raznolikosti in izmenjavo dobre prakse;

meni, da sta izobraževanje in kultura pomembna za doseganje osebnega in družbenega napredka in blaginje, spodbujanje evropskega državljanstva, izboljšanje socialne kohezije, ustvarjanje več delovnih mest ter pravično in trajnostno evropsko gospodarsko in socialno blaginjo, obenem pa za zagotavljanje, da bo EU ostala globalno konkurenčen in odporen akter, za katerega bo značilno več podjetništva, ki bo vodilo v zeleni in digitalni prehod;

poziva, naj se izkoristijo številne priložnosti za evropsko dodano vrednost z izobraževanjem, zlasti z mobilnostjo in izmenjavo dobre prakse, pri čemer imata še posebej pomembno vlogo programa Erasmus+ in evropska solidarnostna enota;

poziva k jasnejši in odločnejši geopolitični razsežnosti evropskega izobraževalnega prostora, da bo lahko EU strateško izrabila svojo izobraževalno moč v odnosih z najbližjimi sosedami in partnerji;

Povezovanje institucionalnih pristopov in pristopov deležnikov

se zaveda, da je več vizij o evropskem izobraževalnem prostoru in pristopov k njemu, vendar so še vedno odraz skupne želje po svežem zagonu evropskega projekta; meni, da je izobraževanje temelj za njegovo uresničitev, pri čemer se vloga EU med drugim usmerja v podpiranje in usklajevanje držav članic pri izmenjavi dobre prakse, spodbujanje skupnih standardov in odpravljanje obstoječih vrzeli, medtem ko ostajajo izobraževalne vsebine in metode poučevanja v nacionalni pristojnosti; poudarja potrebo po večjem sodelovanju na področju izobraževanja po vsej Evropi in zunaj nje, da bi razvili skupne pristope in rešitve za skupne izzive;

ceni prizadevanja Komisije za spodbujanje evropskega izobraževalnega prostora, hkrati pa opozarja na potrebo po bolj celostnem pristopu, ki zahteva plodno sodelovanje in usklajevanje med vsemi akterji in različnimi deležniki, tudi skupnostjo za izobraževanje in usposabljanje, združenji staršev, socialnimi partnerji, sindikati, mladinskimi organizacijami, mladinskimi delavci in civilno družbo; poziva k večji odprtosti za nove zamisli, da se bo evropski izobraževalni prostor še naprej razvijal in služil kot spodbuda za številnejša in močnejša partnerstva, tudi med javnim in zasebnim sektorjem, ter za sinergije med deležniki;

pozdravlja odziv Sveta na predloge Komisije, zlasti poudarek na pomenu poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter možnosti vseživljenjskega učenja, ki morajo biti cenovno ugodne in dostopne vsem, zlasti v najbolj oddaljenih regijah EU;

10.

pozdravlja zavezo Komisije, da evropski izobraževalni prostor uresniči do leta 2025; opozarja, da so njeni predlogi še vedno predvsem oris strategije, ne pa konkretni načrt politike; zato predlaga določitev jasnih srednjeročnih in dolgoročnih prednostnih nalog z dosegljivimi cilji in roki za ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti, vštevši jasno opredeljene vmesne rezultate, ki bodo gradniki evropskega izobraževalnega prostora in jih bo mogoče doseči brez nepotrebnih zamud, pri čemer je treba upoštevati fiskalne zmogljivosti držav članic;

11.

poudarja, da je nujno treba razviti skupno strategijo in časovni načrt izvajanja, ki bosta vključevala institucije EU, države članice in ustrezne deležnike, tudi lokalne in regionalne organe in civilno družbo, ter opredeliti njihove naloge in priložnosti; vztraja, da bi moral biti evropski izobraževalni prostor jasen in dostopen ter bi se moral odražati na vseh ravneh upravljanja;

Uresničitev vizije: skupne strateške prednostne naloge in cilji na ravni EU

12.

poudarja, da je mogoče z orodji za usklajevanje evropske politike doseči skupne cilje evropskega izobraževalnega prostora, tudi z odprto metodo usklajevanja in evropskim semestrom; opozarja na vlogo evropskega semestra pri uspešnem izvajanju politik EU na področju izobraževanja, hkrati pa priznava, da je bil prvotno zasnovan kot orodje za usklajevanje ekonomskih politik v EU, da bi vlade spoštovale fiskalno odgovornost;

13.

poziva vse institucije EU in države članice, naj se dogovorijo in si za evropski izobraževalni prostor zastavijo enako vizijo, prednostne naloge, cilje in merila, obenem pa naj upoštevajo obstoječe razlike v Evropi;

14.

poudarja pomen vzpostavitve akademske svobode in pedagoške samostojnosti kot temeljnih načel evropskega izobraževalnega prostora;

15.

poziva k uporabi sinergij med evropskim izobraževalnim prostorom, evropskim raziskovalnim prostorom in evropskim visokošolskim prostorom ter med različnimi programi EU; poziva k nadaljnji krepitvi programov Erasmus+, Obzorje Evropa, Ustvarjalna Evropa, evropska solidarnostna enota, digitalna Evropa ter programa za državljane, enakost, pravice in vrednote, kar bi koristilo vsem učiteljem, zaposlenim v izobraževanju, ponudnikom izobraževanja, mladinskim delavcem in vsem učencem;

16.

poudarja, da bi moralo biti vključevanje osrednji vidik evropskega izobraževalnega prostora, brez katerega ni mogoče doseči kakovostnega izobraževanja za vse; obenem poudarja, da nihče ne bi smel biti zapostavljen, da ima vsak učenec talent in da je treba posamezne razlike ceniti; poudarja pa tudi, da je napredek pri skupnih ciljih mogoč le s celovitejšim pristopom;

17.

poudarja, da je treba učenca postaviti v središče učnega procesa; poudarja tudi, da je treba prilagoditi pristop za ranljive skupine, med drugim invalide, ne glede na obliko invalidnosti, ali osebe z drugačnimi učnimi potrebami, na primer osebe v avtističnem spektru ali osebe z velikim potencialom, ter spodbujati celosten pristop do šole v okviru evropskega izobraževalnega prostora; poziva Komisijo, naj se zlasti pri razvoju evropskih univerz in centrov poklicne odličnosti posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki, kot so študentska združenja, strokovnjaki za pedagoško podporo, oskrbovalci učencev s posebnimi potrebami in drugi;

18.

toplo pozdravlja cilje novega strateškega okvira EU za vseživljenjsko učenje in usposabljanje, ki je bil predmet resolucije Sveta z dne 19. februarja 2021 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju, pa tudi pet strateških prednostnih nalog, opredeljenih v njem, zlasti posebne predloge za uresničitev vseživljenjskega vajeništva in mobilnosti za vse;

19.

poudarja, da je pomembno izboljšati delovne pogoje in da morajo biti učitelji in izvajalci izobraževanja ustrezno plačani za svoje delo; poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo vlagajo v začetno izobraževanje učiteljev in izvajalci usposabljanja, zlasti tako, da v svoje učne načrte vključijo evropsko razsežnost in nadnacionalno mobilnost, spodbujajo kompetence in motivacijo v izobraževalnem poklicu, okrepijo priznavanje vrednosti, ki jo pedagogi prinašajo družbi, in povečajo pedagoško avtonomijo; poudarja, da je treba predšolsko vzgojo in varstvo profesionalizirati, da bo delo v teh poklicih ustrezno priznano in cenjeno, saj je nenadomestljivo pri vzgoji in izobraževanju otrok;

20.

poziva države članice, naj v vseh fazah učnega procesa kot prednostno nalogo spodbujajo medijsko in informacijsko pismenost, kritično razmišljanje in kulturo strpnosti, saj so ključno orodje, s katerim lahko odgovorni evropski državljani pridobijo spretnosti, ki jih potrebujejo za boj proti vse večji količini dezinformacij in za obvladovanje izzivov 21. stoletja;

21.

poziva k skupnemu okviru za razvoj digitalnih kompetenc; poudarja, da je potreben skupen sistem priznavanja, potrjevanja in certificiranja digitalnih spretnosti, kvalifikacij in nazivov, da bi zmanjšali razlike v digitalnih kompetencah po vsej Evropi in da bi imeli vsi učenci, zlasti otroci, dostop do osnovne digitalne opreme;

22.

poudarja, da je treba omogočiti digitalizacijo univerz v EU, in ponovno poziva k oblikovanju evropske spletne univerzitetne platforme; poziva EU, naj povezljivost in digitalno infrastrukturo prizna kot pravico, ki izhaja iz temeljne pravice do izobraževanja;

23.

pozdravlja najnovejše spremembe na elektronski platformi za izobraževanje odraslih v Evropi in poziva Evropsko izvajalsko agencijo za izobraževanje in kulturo, naj oceni, kako še povečati prepoznavnost skupnosti izobraževanja odraslih, jo nadalje razvijati in povečati njen vpliv;

24.

podpira uporabo količinskih kazalnikov in meril uspešnosti, pri čemer je treba ustrezno upoštevati razlike med državami članicami in znotraj njih, da bi omogočili stalno primerjavo in spremljanje napredka držav članic pri doseganju skupnih ciljev in spodbudili nadaljnje ukrepe politike, hkrati pa ponovno poudarja potrebo po dodatnih kvalitativnih kazalnikih in merilih uspešnosti ter svari pred preveč ambicioznimi srednjeročnimi cilji;

25.

poudarja, da je treba izboljšati kakovost in se mora povečati pogostost dejavnosti, potrebnih za zbiranje podatkov, poskrbeti pa je tudi treba, da se bodo ustrezni kazalniki in merila dejavno spremljali, na primer cilj, določen v evropskem programu znanj in spretnosti, da bo 50 % odraslega prebivalstva sodelovalo v učnih dejavnostih; poziva Komisijo in države članice, naj izpolnijo ambiciozne cilje, na primer glede deleža učencev s slabimi rezultati in tistih, ki zgodaj opustijo šolanje, tako da bodo stopnjo pri prvih znižali s 15 % na 10 %, pri drugih pa z 10 % na 5 %;

26.

poziva k tesnejšemu sodelovanju med EU in drugimi organizacijami in institucijami, kot sta UNESCO in Organizacija za gospodarsko sodelovanje, ter k aktivni uporabi in podpori obstoječih in prihodnjih izobraževalnih raziskav in študij, da bi države članice podprli pri opredeljevanju učinkovitih reform politike; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo skupne in participativne izobraževalne raziskave z natančno opredeljenimi pooblastili in proračunom v okviru pristojnosti EU;

27.

poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo potrebna sredstva za ustanovitev, izvajanje in razvoj evropskega izobraževalnega prostora ter vzpostavitev posebnega finančnega instrumenta v večletnem finančnem okviru za obdobje 2028-2034, da bi ta prostor dodatno razvili in olajšali vzajemno priznavanje kvalifikacij; ponovno poziva, naj se vsaj 10 % sredstev iz instrumenta za okrevanje in odpornost nameni izobraževanju, vključno z digitalnim izobraževanjem, in poziva države članice, naj znatno povečajo javnofinančne odhodke za izobraževanje, da bodo presegli povprečje v EU (4,7 % BDP v letu 2019);

28.

spodbuja Komisijo in države članice, naj v partnerstvu in po posvetovanju z vsemi deležniki vzpostavijo strategije za blažitev posledic nesreč v izobraževalnem sektorju, ter poudarja pomen usklajenega evropskega ukrepanja v času krize, kot je pandemija covida-19;

Sektorski ukrepi in premisleki

29.

poudarja pomen učenja tujih jezikov, zlasti angleščine; poudarja, da morajo države članice ukrepati in podpreti razvoj jezikovnih kompetenc na vseh ravneh, zlasti v osnovni in srednji šoli, sprejeti cilj Sveta Evrope o večjezičnosti in doseči raven, ko bodo imeli vsi učenci najkasneje ob koncu osnovnošolskega izobraževanja zadostno znanje vsaj še dveh drugih uradnih jezikov EU;

30.

poziva Komisijo, naj razvije orodja, ki bodo državam članicam omogočila izvajanje priporočila Sveta o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov, ter naj spremlja napredek pri tem; poziva države članice, naj zberejo primerljive podatke o učenju jezikov; poziva Komisijo, naj zagotovi finančno pomoč šolam za poučevanje evropskih jezikov, zlasti maternih jezikov tistih državljanov EU, ki živijo v drugih državah EU;

31.

meni, da je treba spodbujati raziskave in inovacije v izobraževanju; poudarja pomen evropskega izobraževalnega prostora za boljše razumevanje, preučevanje in raziskovanje najsodobnejših tehnologij, kot sta umetna inteligenca in robotika, da bi povečali ozaveščenost o ustreznih priložnostih in izzivih v izobraževalnem okolju, tudi s posebnimi dodiplomskimi študijskimi programi v vseh državah članicah; je zaskrbljen, ker EU kot celota nima dovolj specializiranih dodiplomskih programov na področju umetne inteligence;

32.

pozdravlja pobudo evropskih centrov poklicne odličnosti, ki so struktura za sektor na evropski ravni; poziva k oblikovanju evropskega prostora za poklicno usposabljanje in izobraževanje kot sestavnega dela evropskega izobraževalnega prostora; Komisijo in države članice poziva, naj si prizadevajo za oblikovanje evropskega statuta za vajeništvo; poudarja, da morajo nekatere države članice obravnavati neprivlačnost in slab ugled poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter dualnih sistemov; poudarja tudi, da morajo biti sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja še bolj usmerjeni v učence in se prilagajati spreminjajočemu se svetu dela; ponovno poudarja pomen priznavanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter poziva države članice, naj v celoti izvajajo ustrezno priporočilo Sveta in evropski program znanj in spretnosti; in poudarja tudi pomen oblikovanja prožnih in modularnih učnih poti, da bi lahko učenci združevali in izkoriščali različne izkušnje in priložnosti, ki jih imajo pri učenju;

33.

poudarja pomen ukrepov Komisije in držav članic na področju visokošolskega izobraževanja, na primer izboljšanje bolonjskega procesa, krepitev mednarodne razsežnosti evropskega izobraževalnega prostora in spodbujanje evropske študentske izkaznice, tudi s sinergijami, ki jih ponujajo obstoječi programi EU;

34.

poziva, naj bo evropski izobraževalni prostor mejnik pri priznavanju diplom in kvalifikacij po vsej EU, Komisijo in države članice pa, naj podprejo širitev samodejnega vzajemnega priznavanja učnih izidov in študijskih obdobij v tujini, tudi v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter prek evropskih mikrokvalifikacij;

35.

poudarja pomembno vlogo neformalnega in priložnostnega učenja ter prostovoljstva in da je treba priznati rezultate, ki jih prinašajo; poziva Komisijo in države članice, naj v vsej EU spodbujajo mehke veščine;

36.

spodbuja države članice, naj izvajajo priporočilo Sveta iz leta 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, da bi napredovale na vseh osmih ključnih področjih, kot so priložnosti za mlade učence, da med izobraževanjem pridobijo vsaj eno praktično podjetniško izkušnjo in s tem izboljšajo priznavanje kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem, tako pa povečajo prožnost učnih poti za učence vseh starosti; poziva k vzpostavitvi evropskega okvira za državljanske in socialne kompetence, v katerem se bodo cenile, spodbujale in priznavale koristi prakse, kot sta mentorstvo in nadzorovanje mladinskih dejavnosti;

37.

poudarja, da bi lahko učenje na daljavo po pandemiji covida-19 postalo del stvarnosti za mnoge učence; obenem poudarja, da mora učenje na daljavo v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju ostati izhod v sili in zgolj dopolnjevati učenje v razredu, ki je ključnega pomena za poučevanje dragocenih socialnih veščin; poudarja, da mora sodoben in kombiniran pristop k učenju, namenjen šoloobveznim učencem, potekati predvsem v razredu in pod vodstvom učitelja, ki se lahko zaradi pedagoških razlogov odloči, da bo v okviru učnih nalog kombiniral različna orodja, bodisi digitalna (tudi spletna) bodisi nedigitalna (18);

38.

poziva države članice, naj promovirajo izobraževanje o podnebnih spremembah in ekološkem prehodu ter ozaveščajo učence o evropskem zelenem dogovoru;

39.

poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo razlike med spoloma v izobraževanju, tudi pri izobraževanju in poklicnih poteh na področju znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike, naj se borijo proti spolnim stereotipom in diskriminaciji ter odpravijo ustrahovanje, kibernetsko ustrahovanje in druge oblike nadlegovanja, diskriminacije in nasilnega ravnanja, da bi z uvajanjem in izmenjavo dobre prakse po vsej Evropi izboljšali kulturno, etnično in spolno raznolikost;

40.

pozdravlja zavezo portugalskega predsedstva Sveta, da bo vzpostavilo spletno platformo za lažjo izmenjavo podatkov med državami članicami o izzivih, povezanih z brezposelnostjo mladih, ki je posledica pandemije;

41.

ponovno poudarja, kako pomembni so množični odprti spletni tečaji kot nujen element za spodbujanje interaktivnega in dostopnega izpopolnjevanja in prekvalifikacije delovne sile; meni, da bi moral evropski izobraževalni prostor spodbujati uvajanje in razvoj množičnih odprtih spletnih tečajev in te cilje odražati v evropskem pristopu k mikrokvalifikacijam;

42.

ugotavlja, da trenutno ni enotno sprejete opredelitve za izraz „mikrokvalifikacije“; zato meni, da je treba opredeliti enotne standarde na ravni EU, s tem pa učinkovito spodbujati njihovo vzajemno priznavanje med državami članicami in zagotoviti, da bodo delodajalci zaupali njihovi vrednosti;

Okvir upravljanja

43.

poziva Komisijo in države članice, naj do konca leta 2022 oblikujejo konkreten strateški okvir za evropski izobraževalni prostor 2030, ki bo vključeval celovit mehanizem za usmerjanje, spremljanje in ocenjevanje v skladu s ciljem trajnostnega razvoja OZN št. 4, tj. „vsem enakopravno zagotoviti kakovostno izobraževanje ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar“, in v skladu s prvim načelom evropskega stebra socialnih pravic; pozdravlja predlog o usmerjevalnem odboru za evropski izobraževalni prostor, ki je osnova za okvir strukturiranega in sistematičnega upravljanja; poudarja, da je konferenca o prihodnosti Evrope pomembna za razpravo o nadaljnjih korakih pri reševanju izzivov in oblikovanju politike na področju izobraževanja;

44.

poziva Komisijo in države članice, naj se zavežejo takemu sodelovanju, ki se zahteva od držav članic in drugih ravni upravljanja, na primer lokalnih in regionalnih organov in institucij EU, ter naj oblikujejo učinkovite ureditve upravljanja na več ravneh, ki bodo skladne z načelom subsidiarnosti, hkrati pa bo njihov cilj ustvariti evropsko dodano vrednost;

45.

poziva, naj se pojasni, kakšna raven sodelovanja se pričakuje od deležnikov, izobraževalnih sektorjev, ki so bili doslej premalo zastopani, in ustreznih akterjev civilne družbe; poudarja, da bi moral okvir upravljanja vključevati ustrezne deležnike, ki delujejo na vseh področjih učenja, tudi mladinske delavce in organizacije mladih ter združenja staršev;

46.

poziva Komisijo, naj vzpostavi platformo za evropski izobraževalni prostor, ki bo delovala kot interaktivni javni portal v podporo državam članicam in deležnikom pri izmenjavi informacij ter spodbujanju sodelovanja in izmenjave dobre prakse; meni, da bi bilo treba to platformo ustrezno financirati in da bi morala biti na voljo v vseh uradnih jezikih EU;

47.

poudarja, da so evropski popisi, zbiranje podatkov in raziskave o teritorialnih potrebah in izobraževalnih praksah v EU bistvena prednostna naloga za države članice in njihove izobraževalne sisteme;

Povečanje evropske razsežnosti v izobraževanju

48.

poudarja, da je v izobraževanju potrebna evropska razsežnost, zato je treba ob upoštevanju vseh učiteljev, izvajalcev usposabljanja in učencev v formalnih in neformalnih organizacijah v učne načrte in pri usposabljanju učiteljev tudi s podporo v okviru ukrepov Jean Monnet in učiteljskih akademij, bolje in jasno vključiti evropski vidik; predlaga, da bi se te akademije imenovale učiteljske akademije Comenius; podpira oblikovanje skupnega okvira za oblikovanje in razvoj kvalifikacij učiteljev v vseh državah članicah;

49.

poudarja, da je treba učencem zagotoviti celovit pouk o evropski zgodovini in kulturni dediščini, tako snovni kot nesnovni, ter spodbujati kritični evropski spomin in zgodovinsko zavest na osnovi temeljnih vrednot, na katerih temelji EU; poziva Komisijo, države članice in Svet Evrope, naj sodelujejo pri izobraževanju o evropski zgodovini in kulturni dediščini v vsej EU, ter poudarja potrebo po ciljno usmerjenem financiranju in pobudah za povečanje raziskav o evropski zgodovini, pa tudi pri spodbujanju javne zgodovine, pri čemer je treba upoštevati celovito naravo zgodovine naše celine;

50.

poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo skupni okvir za učenje o EU na vseh ustreznih stopnjah in področjih izobraževanja; poudarja, da je treba učence seznaniti s procesom evropskega povezovanja, institucijami in politikami EU, pravicami, ki izhajajo iz državljanstva EU, in s tem, kako lahko dejavno sodelujejo v demokratičnem procesu EU;

51.

poziva Komisijo in države članice, naj izdelajo celovito evropsko strategijo in skupni okvir za državljansko vzgojo z evropsko razsežnostjo, vključno z učenjem o evropskih vrednotah, kot so človekovo dostojanstvo, demokracija, pravna država, človekove pravice in enakost, da bi spodbudili izmenjavo dobre prakse in oblikovanje skupnega pedagoškega gradiva in pristopov; pri tem poziva Komisijo, naj preuči možnost ustanovitve projektne skupine za državljansko vzgojo, ki bi usklajevala to nalogo in izboljšala dostop do evropske državljanske vzgoje, da bi spodbudili evropsko državljansko kulturo in občutek evropske pripadnosti, ki bi dopolnjevala lokalno, regionalno, nacionalno in globalno razsežnost;

o o

52.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 66, 26.2.2021, str. 1.

(2) UL C 221, 10.6.2021, str. 3.

(3) UL C 221, 10.6.2021, str. 14.

(4) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.

(5) UL C 195, 7.6.2018, str. 1.

(6) UL C 189, 4.6.2018, str. 1.

(7) UL C 444, 10.12.2018, str. 1.

(8) UL C 189, 5.6.2019, str. 4.

(9) UL C 189, 5.6.2019, str. 15.

(10) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(11) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0095.

(12) UL C 388, 13.11.2020, str. 2.

(13) UL C 28, 27.1.2020, str. 8.

(14) UL C 175, 7.5.2021, str. 6.

(15) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. marca 2021 o oblikovanju politike na področju digitalnega izobraževanja.

(16) Psacharopoulos, G., Patrinos, H. A., Returns to Investment in Education: A Decennial Review of the Global Literature (Donosnost naložb v izobraževanje: desetletni pregled svetovne literature), Svetovna banka, april 2018.

(17) Poročilo Eurydice z dne 24. marca 2021 o učiteljih v Evropi: poklicne poti, razvoj in dobro počutje.

(18) Glej predlog Komisije z dne 5. avgusta 2021 za priporočilo Sveta o kombiniranem učenju za visokokakovostno in vključujoče osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje (COM(2021)0455).