5.5.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 184/170


P9_TA(2021)0431

Politični odnosi in sodelovanje med EU in Tajvanom

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2021 podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o političnih odnosih in sodelovanju med EU in Tajvanom (2021/2041(INI))

(2022/C 184/14)

Evropski parlament,

ob upoštevanju letnih poročil Evropskega parlamenta o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) in njihovih oddelkov, ki se nanašajo na odnose med EU in Tajvanom,

ob upoštevanju mehanizma za dialog o industrijski politiki med EU in Tajvanom, ki je bil vzpostavljen leta 2015,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2013 o trgovinskih odnosih med EU in Tajvanom (1),

ob upoštevanju sodelovanja Tajvana v evropski podjetniški mreži, evropski platformi za sodelovanje grozdov in dialogu o digitalnem gospodarstvu,

ob upoštevanju sporočila ministrov za zunanje zadeve in razvoj skupine G7 z dne 5. maja 2021, zlasti oddelka v zvezi s podporo smiselni udeležbi Tajvana na forumih Svetovne zdravstvene organizacije in na njeni generalni skupščini,

ob upoštevanju sporazumov o sodelovanju pri boju proti trgovinskim goljufijam in dejstva, da Tajvan od leta 2017 izvaja mednarodne standarde dobrega davčnega upravljanja,

ob upoštevanju uspešnega sodelovanja in udeležbe Tajvana v okvirnih programih Evropske unije,

ob upoštevanju posvetovanja o delu, ki sta ga EU in Tajvan začela leta 2018,

ob upoštevanju, da je EU za imetnike tajvanskih potnih listov leta 2011 odpravila vizumsko obveznost,

ob upoštevanju politike „ene Kitajske“, ki jo vodi EU,

ob upoštevanju skupne izjave voditeljev ZDA in Japonske z dne 16. aprila 2021,

ob upoštevanju izjave voditeljev ZDA in Republike Koreje z dne 21. maja 2021,

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije z dne 10. junija 2020 z naslovom Boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 – kaj je res in kaj ne (JOIN(2020)0008),

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. aprila 2021 o strategiji EU za sodelovanje v indopacifiški regiji,

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. septembra 2021 o strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji (JOIN(2021)0024),

ob upoštevanju člena 118 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0265/2021),

A.

ker sta EU in Tajvan podobno misleča partnerja, ki ju združujejo vrednote svobode, demokracije, človekovih pravic in pravne države;

B.

ker stalno vojaško nasilje Kitajske in dejavnosti na sivem območju, pa tudi druge oblike provokacij, kot so vohunjenje, kibernetski napadi in prevzemanje nadarjenih posameznikov, proti Tajvanu resno ogrožajo obstoječe odnose med Tajvanom in Kitajsko ter mir in stabilnost v indopacifiški regiji in lahko povzročijo nevarno zaostrovanje razmer; ker je tajvanski obrambni minister Chiu Kuo-cheng izjavil, da bi lahko Kitajska do leta 2025 glede na stalno in občutno vojaško stopnjevanje izvedla „popolno“ invazijo Tajvana; ker so odnosi med Kitajsko in Tajvanom najbolj napeti v zadnjih 40 letih, ob upoštevanju, da je Kitajska od 1. oktobra 2021 v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe napotila 150 vojaških letal, vključno z bojnimi letali in jedrskimi bombnimi napadalci; ker je ta regija za EU zelo pomembna, saj ima tam številne partnerica, ena od njenih držav, namreč Francija, pa ima v njej tudi čezmorska ozemlja;

C.

ker se je EU leta 2016 zavezala, da bo izkoristila vse razpoložljive kanale za spodbujanje pobud, namenjenih okrepitvi dialoga, sodelovanja in zaupanja med nasprotnima stranema Tajvanske ožine; ker teh zavez še ni uresničila;

D.

ker se je kitajski predsednik Ši Džinping 9. oktobra 2021 zavezal, da bo domnevno na miroljuben način izvedel ponovno združitev s Tajvanom, vendar je opozoril, da je največja ovira za to sile, ki se borijo za „neodvisnost Tajvana“; ker kitajske agresivne izjave in dejanja vzbujajo resne dvome glede takšnega miroljubnega pristopa; ker anketa, ki jo je julija 2021 objavilo središče za preučevanje volitev na državni univerzi Čengči v Tajpeju, kaže, da le 1,5 % Tajvancev podpira čim prejšnjo združitev s celinsko Kitajsko, medtem ko velika večina podpira ohranitev sedanjega stanja, vsaj kratkoročno;

E.

ker so se prizadevanja Tajvana za zajezitev širjenja koronavirusa izkazala kot najučinkovitejša v svetovnem merilu; ker so prizadevanja Tajvana, da med pandemijo na različnih področjih dejavno prispeva k skupnemu dobremu, tudi prek številnih mednarodnih študij, konkreten primer, da Tajvan ravna kot partner, in dokaz, da bi ga bilo treba kot takšnega tudi obravnavati; ker to kaže, da lahko Tajvan v mednarodni skupnosti enako koristno prispeva pri reševanju številnih drugih sodobnih izzivov; ker nedaven porast števila okužb s koronavirusom, pomanjkanje cepiv in kitajsko vmešavanje v prizadevanja Tajvana za njihov neposredni nakup vzbujajo resne skrbi;

F.

ker je EU še vedno največji vir neposrednih tujih naložb v Tajvan, saj je skupna vrednost do leta 2019 znašala 48 milijard EUR, kar je 31 % tajvanskih neposrednih tujih naložb; ker je precej možnosti za povečanje neposrednih tujih naložb Tajvana v EU; ker Tajvan obvladuje trge proizvodnje polprevodnikov, saj njegovi proizvajalci proizvedejo približno 50 % vseh polprevodnikov na svetu;

G.

ker je Tajvan zaradi svoje lokacije, ključne vloge v svetovnih visokotehnoloških dobavnih verigah in demokratičnega načina življenja strateško pomembna država za evropske demokracije;

H.

ker je skupni obseg dvostranske trgovine med EU in Tajvanom leta 2019 dosegel 51 milijard EUR, pri čemer je Tajvan peti največji trgovinski partner EU v Aziji in njen petnajsti največji trgovinski partner na svetu;

1.

priporoči podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj skupaj s Komisijo:

(a)

v tesnem sodelovanju z državami članicami okrepi politične odnose med EU in Tajvanom ter si v okviru evropske politike „ene Kitajske“ prizadeva za celovito in tesno partnerstvo; Tajvan obravnava kot ključnega partnerja in demokratičnega zaveznika v Indopacifiški regiji, saj gre za trdno demokracijo in tehnološko napredno gospodarstvo, ki bi lahko prispevalo k ohranjanju reda, ki temelji na pravilih, sredi vse močnejšega tekmovanja;

(b)

med pripravami na pogajanja za poglobitev dvostranskih gospodarskih vezi obvezno začne izvajati oceno učinka, javna posvetovanja in pregled obsega dvostranskega sporazuma o naložbah s tajvanskimi oblastmi, saj bi se s takšnim dvostranskim sporazumom poenostavile zahteve evropskih vlagateljev in proizvajalcev na Tajvanu glede lastne vsebine; v kontekstu regionalne dinamike ponovno poudarja pomen trgovinskih in gospodarskih odnosov med EU in Tajvanom, tudi pri zadevah, povezanih z multilateralizmom in STO, tehnologijo in javnim zdravjem, pa tudi bistvenim sodelovanjem na področju kritičnih dobav, kot so polprevodniki; spodbuja Tajvan, naj poveča naložbe v EU, in opozori, da je Tajvan polnopravna članica STO;

(c)

izrazi globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega vojaškega nasilja Kitajske do Tajvana in pritiska nanj, zlasti prek znatnih naložb Kitajske v vojaške zmogljivosti, vojaških urjenj in pogostih kršitev tajvanskega identifikacijskega območja zračne obrambe; poziva Kitajsko, naj nemudoma preneha z vdori na tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe, zlasti ker je bilo med 1. in 4. oktobrom 2021 zabeleženih približno 150 vdorov zrakoplovov, tudi bojnih letal; prav tako opozori na podžigajočo kitajsko retoriko, ki odraža navidezno protislovne namere, saj želi po eni strani Tajvan vključiti pod totalitarno vladavino Kitajske komunistične partije, hkrati pa se zavzema za miren razvoj odnosov s Tajvanom, ter naj vztraja, da se odnosi med Tajvanom in Kitajsko ne smejo spreminjati enostransko ali proti volji tajvanskih državljanov; pozove EU in države članice, naj prevzamejo proaktivno vlogo pri sodelovanju s podobno mislečimi mednarodnimi partnerji, da bi vzdrževali mir in stabilnost v Tajvanski ožini, ter vzpostavijo partnerstva z demokratično tajvansko vlado;

(d)

izrazi resno zaskrbljenost zaradi razmer v Vzhodnokitajskem in Južnokitajskem morju ter odločno nasprotuje vsakršnim enostranskim poskusom spreminjanja obstoječega stanja in zaostrovanja napetosti; ponovno poudari, kako pomembno je spoštovanje mednarodnega prava, zlasti Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) in njenih določb o obveznosti miroljubnega reševanja sporov ter ohranitvi svobode plovbe in preleta;

(e)

izraža veliko zaskrbljenost zaradi sposobnosti Kitajske, da izvede popolno invazijo Tajvana do leta 2025; odločno obsoja, da je Kitajska od 1. oktobra 2021 najbolj resno do zdaj kršila tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe, pri čemer je bilo udeleženih 150 vojaških letal, vključno z bojnimi letali in jedrskimi bombnimi napadalci; izraža mnenje, da nedavne vojaške provokacije Kitajske vzbujajo dvom o dolgoročnih namerah Kitajske, da si bo prizadevala za mirno rešitev;

(f)

opozori, da je ohranitev miru in stabilnosti v indopacifiški regiji osrednji interes EU in njenih držav članic; poudari, da bi vojaški konflikt v Tajvanski ožini povzročil znatne gospodarske motnje, ki bi prizadele evropske interese, pa tudi resno spodkopal na pravilih temelječi red v regiji ter demokratično upravljanje, v središču katerega so človekove pravice, demokracija in pravna država;

(g)

upošteva dejstvo, da EU zelo ceni varnost v Tajvanski ožini in da sta evropska blaginja in azijska varnost neposredno povezani ter da bi zato posledice konflikta za Evropo daleč presegale gospodarsko področje; izjavi, da bodo kitajska dejanja proti Tajvanu in v Južnokitajskem morju imela posledice v odnosih med EU in Kitajsko;

(h)

izrazi zaskrbljenost zaradi kitajske zakonodaje v zvezi s Tajvanom in poudari, da je postala določba iz zakonodaje o preprečevanju odcepitve iz leta 2015, ki naj bi Tajvanu v primeru združitve zagotovila visoko stopnjo samostojnosti, s sprejetjem zakona o državni varnosti Hongkonga popolnoma nezanesljiva;

(i)

ob upoštevanju stalnih kitajskih provokacij in vojaškega stopnjevanja poudarja, da je pomembno, da se nadalje razvijajo vse ravni partnerstva in sodelovanja med EU in Tajvanom; poudarja zlasti vodilno vlogo, ki jo ima lahko Evropski parlament, ko gre za določanje področij prihodnjega sodelovanja ter jasno opredelitev in odločno izpostavitev kitajske provokacije ter pokazati solidarnost s Tajvanom;

(j)

se odločno zavzame za to, da bi Tajvan v vlogi opazovalca polnopravno sodeloval pri srečanjih, mehanizmih in dejavnostih mednarodnih organov, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo, Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO), Mednarodno organizacijo kriminalistične policije (Interpol) in Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC); pozove države članice in institucije EU, naj podprejo mednarodne pobude, ki zahtevajo sodelovanje Tajvana v mednarodnih organizacijah; ponovno pohvali proaktivno sodelovanje Tajvana z mednarodno skupnostjo pri proučevanju pandemije COVID-19 in iskanju najboljših odzivov nanjo, in poudari, da gre pri tem za dokaz, da bi prispevki Tajvana k SZO prinesli dodano vrednost za zdravje in dobro počutje državljanov vseh njenih članic;

(k)

spodbudi večji obseg gospodarskih, znanstvenih, kulturnih, političnih in medosebnih izmenjav, srečanj in sodelovanja med EU in Tajvanom, pa tudi izmenjave s sodelovanjem predstavnikov držav članic, tudi na najvišjih ravneh, da bi se v celoti odražalo dinamično, večplastno in tesno sodelovanje med EU in Tajvanom kot podobno mislečima partnerjema; obsodi grožnje s povračilnimi ukrepi in pritisk Ljudske republike Kitajske na Miloša Vystrčila, predsednika češkega senata, zaradi njegovega obiska Tajvana avgusta 2020 in opozori, da ima Češka enako kot vse druge suverene države pravico, da razvija gospodarske in kulturne odnose s Tajvanom;

(l)

nadaljuje podporo vključevanju Tajvana v indijsko-pacifiško strategijo EU; pozdravlja, da sta Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko nedavno objavila strategijo EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji, v kateri ugotavljata, da občutno vojaško stopnjevanje Kitajske povzroča naraščajoče napetosti v regionalnih žariščih, kot sta Južno- in Vzhodnokitajsko morje, pa tudi Tajvanska ožina, ter potrjuje, da je za EU bistveno, da okrepi sodelovanje z regionalnimi partnerji, da bi zagotovila mir, stabilnost in blaginjo v ožini; poziva EU, naj še naprej v okviru strategije EU za sodelovanje tesno sodeluje z drugimi podobno mislečimi partnerji v indijsko-pacifiški regiji, da bi se odzvali na oblastno držo Kitajske v regiji in okrepili ureditev, temelječo na pravilih, glede na lastne interese EU v regiji;

(m)

še naprej sprejema pobude za krepitev dvostranskih gospodarskih odnosov in medosebnih stikov, zlasti med mladimi, pa tudi v akademskih krogih, civilni družbi, športu, kulturi in izobraževanju ter partnerstvih med mesti in regijami; pohvali obstoječa partnerstva sestrskih mest med evropskimi in tajvanskimi mesti ter spodbuja diplomacijo mest kot orodje, ki bo pomagalo pri vključevanju Tajvana v mednarodne pobude in Tajvanu omogočilo, da zaobide poskuse Kitajske, da ga še bolj diplomatsko osami;

(n)

spodbuja sodelovanje med Evropo in Tajvanom v medijskem sektorju, da bi medijsko okolje v kitajščini v EU postalo bolj raznoliko in da bi bila zagotovljena alternativa medijskim hišam, ki jih nadzoruje Ljudska republika Kitajska;

(o)

spodbuja EU in države članice, naj z vzpostavitvijo in financiranjem namenskih programov in raziskav, osredotočenih na družbo kot celoto, pomagajo ozaveščati Evropo o razmerah v Tajvanski ožini ter kompleksnosti odnosov med Tajvanom in Kitajsko; poudari, kako pomembno je vlagati v vključujočo razpravo v vseh državah članicah ter evropski javnosti pojasniti tveganja širjenja avtoritarnega režima v indopacifiški regiji, ki se kaže v oblastnem pristopu Kitajske in njenih prizadevanjih, da spodkoplje demokracijo, zlasti na Tajvanu, ter posledice, ki bi jih ta grožnja lahko imela za demokracije po vsem svetu, če ne bo obravnavana;

(p)

spodbuja dialog in sodelovanje s Tajvanom v vseh industrijskih sektorjih in dobavnih verigah, zlasti v nastajajočih industrijah in industrijah strateškega pomena, kot so elektronska vozila, robotika in pametna proizvodnja ter tehnologija polprevodnikov;

(q)

podpre nadaljnjo krepitev pobud, ki bi EU omogočile sklepanje partnerstev s Tajvanom na področju IKT, biotehnologije, zdravja in varnosti, ter si prizadeva za konkretno sodelovanje in pobude med strategijo EU za povezljivost in novo južno politiko Tajvana; odločno podpre obojestransko okrepitev partnerstva na področju polprevodnikov;

(r)

prizna osrednjo vlogo Tajvana v strateških industrijah, kot je komunikacijska infrastruktura pete generacije, saj je dom največje livarne na svetu in vodilni proizvajalec polprevodnikov; poudari, da bodo imeli mikročipi v prihodnosti osrednjo vlogo pri oblikovanju svetovnega reda in da bo tisti, ki bo imel nadzor nad zasnovo in proizvodnjo mikročipov, začrtal pot v 21.stoletju; opozori, da je zaradi motenj v svetovnih dobavnih verigah, ki jih je povzročila pandemija, Tajvan v središču tehnološkega zagona, EU pa je tudi spoznala svoje ranljivosti, pri tem pa poudari, da je treba nujno razmisliti o tem, kako zmanjšati odvisnost od zunanjih akterjev; zato naj pozove k okrepljenemu sodelovanju s Tajvanom, ki bo v podporo agendi EU v zvezi z njenim zelenim in digitalnim prehodom, pa tudi prizadevanjem EU za diverzifikacijo vrednostnih in dobavnih verig, saj je pandemija povzročila povečano povpraševanje v obojih ter izpostavila potrebo po večjih naložbah in politični podpori, zlasti v strateško pomembnih vrednostnih verigah, na primer na področjih mikroelektronike, avtonomne vožnje in umetne inteligence, na katerih ima Tajvan osrednjo vlogo;

(s)

pozdravi organizacijo prvega Evropskega foruma za naložbe v Tajvanu septembra 2020 in spodbuja več dvostranskih naložb v obeh smereh; pozove k povečanju teh naložb, zlasti v industrijskih panogah, v katerih ima Tajvan vodilno vlogo, kot so kritične tehnologije, vključno s polprevodniki, ki bi podprle prizadevanja EU za okrepitev lastnih zmogljivosti na področju mikroelektronike; opozori, da bi po dialogu o digitalnem gospodarstvu med Tajvanom in EU v letu 2020 obe strani morali nadaljevati z razpravami o sodelovanju na področjih raziskav in tehnologije, blokovnih verig, umetne inteligence, certificiranja kibernetske varnosti, podatkovnega gospodarstva in digitalne povezljivosti, da bi opredelili dodatne sinergije, razširili politične izmenjave o razvoju digitalnega gospodarstva in vzpostavili obsežnejša partnerstva;

(t)

pozdravi prostovoljne zaveze Tajvana za pomoč pri boju proti globalnemu segrevanju, s čimer bo prispeval k izvajanju ciljev Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah;

(u)

spodbudi EU in države članice, naj okrepijo sodelovanje s Tajvanom pri spopadanju z dezinformacijami iz zlonamernih tretjih držav, vključno z izmenjavo najboljše prakse, skupnimi pristopi k spodbujanju medijske in novinarske svobode, poglobitvijo sodelovanja na področju kibernetske varnosti in kibernetskih groženj, ozaveščanjem državljanov in izboljševanjem splošne digitalne pismenosti prebivalstva, da bi povečali odpornost demokratičnih sistemov; podpre okrepljeno sodelovanje med ustreznimi evropskimi in tajvanskimi možganskimi trusti na tem področju;

(v)

razmisli o tem, da bi uporabili izkušnje Tajvana pri boju proti dezinformacijam, ki prihajajo iz celinske Kitajske in so usmerjene zoper neodvisnost tajvanskih medijev, pri čemer Kitajska uporablja platforme družbenih medijev in prodira v tajvanske televizijske in tiskane medije, da bi vplivala na javno mnenje in spodkopala volitve na Tajvanu; izrazi pohvalo, da Tajvan obravnava medijsko pismenost kot koristno in ključno orodje za izobraževanje ljudi o tem, kako prepoznati dezinformacije, in jo je zato vključil v šolski učni načrt;

(w)

poudari, da koristi tajvanskih prizadevanj za boj proti dezinformacijam in lažnim novicam presegajo Tajvan, saj poleg prebivalstva na otoku vplivajo tudi na kitajsko govorečo skupnost v Hongkongu in drugih državah jugovzhodne Azije;

(x)

obsodi kitajske poskuse diskreditacije tega, kako tajvanska vlada obvladuje pandemijo; pohvali tajvanski učinkovit pristop od spodaj navzgor, ki ga vodijo njegovi državljani, za preverjanje novic in informacij, pri čemer uporabljajo tehnologijo, kot je umetna AI, za okrepitev prizadevanj in omogočitev tistim, ki preverjajo dejstva, da odkrijejo najškodljivejše trditve na platformah družbenih medijev in ustavijo njihovo širjenje;

(y)

opozori, da je grožnja, ki jo za Tajvan predstavljajo kitajske dezinformacijske dejavnosti, del širše težave, s katero se spopadajo demokracije po vsem svetu v času, ko so komunikacijske tehnologije ključne v geopolitičnem tekmovanju za svetovno vodstvo; opozori, da ostaja Kitajska skupaj z drugimi nedemokratičnimi državami velika grožnja za demokracijo v Evropi, saj izvaja dezinformacijske kampanje, ki so se med pandemijo občutno povečale, kot je navedeno tudi v poročilu ESZD iz junija 2020; omeni, da je sodelovanje v boju proti dezinformacijam zato v interesu EU in Tajvana;

(z)

še naprej spodbuja obstoječe sodelovanje med EU in Tajvanom na področju raziskav in inovacij v okvirnem programu Obzorje Evropa (2021–2027); k sodelovanju v programu Obzorje Evropa v prihodnosti pozove več tajvanskih raziskovalcev;

(aa)

še naprej spodbuja turizem in mladinske izmenjave s Tajvanom, in sicer prek pobud, kot so delovne počitnice, programi Erasmus ali štipendije za povezljivost med Evropo in Tajvanom, ter razišče možnosti za sodelovanje v visokošolskem izobraževanju in na drugih področjih, da bi na Kitajskem in v Tajvanu okrepili strokovno znanje o Evropi ter prispevali k boljšemu razumevanju Evrope v Tajvanu;

(ab)

spodbuja EU in države članice, naj okrepijo sodelovanje s Tajvanom v globalnem okviru za sodelovanje in usposabljanje (GCTF), regionalni platformi za sodelovanje, ki zagotavlja programe krepitve zmogljivosti in usposabljanja tretjim državam po vsem svetu;

(ac)

spremeni ime Evropskega gospodarskega in trgovinskega urada v Tajvanu v Urad Evropske unije v Tajvanu, s čimer bi se odražal širok obseg naših vezi;

(ad)

pozdravi načrte za ustanovitev tajvanskega predstavništva v Litvi; obsodi odziv kitajske vlade z uvedbo gospodarskih sankcij proti Litvi; v zvezi s tem izrazi podporo in solidarnost z Litvo, sprejme ustrezne ukrepe in pozove Svet, naj stori enako;

(ae)

pohvali Tajvan kot izjemnega partnerja pri spodbujanju človekovih pravic in svobode veroizpovedi v indopacifiški regiji; prizna uspešnost Tajvana kot vzora v regiji s prepričljivimi rezultati na področju spodbujanja vseh temeljnih pravic, tako ekonomskih kot tudi socialnih, pa tudi političnih, vključno z napredkom pri pravicah oseb LGBTQI ter pravicah domorodnih skupnosti; zahteva, naj posebni predstavnik EU za človekove pravice in posebni odposlanec EU za svobodo veroizpovedi ali prepričanja sodelujeta pri mednarodnih konvencijah o človekovih pravicah na Tajvanu in sprejmeta posebne ukrepe, da bi s Tajvanom sodelovala pri spodbujanju človekovih pravic, socialnih pravic, svobode veroizpovedi, digitalnega gospodarstva in trajnostne rasti držav v razvoju v indopacifiški regiji;

(af)

okrepi sodelovanje s Tajvanom, da bi izmenjali najboljšo prakso pri obvladovanju pandemije COVID-19, sprožili pobude za olajšanje nakupa cepiv in še naprej krepili sodelovanje EU s Tajvanom na področju zdravja in obvladovanja nalezljivih bolezni; izreče pohvalo tajvanski vladi in njenim prebivalcem za njihovo razmeroma uspešno zajezitev pandemije doma in za njihovo velikodušnost pri širjenju pomoči v druge države; opozori, da je učinkovit odziv Tajvana slonel na preglednosti, odprtosti in uporabi tehnologije v sodelovanju z družbo, kar je pristop, ki temelji na zaupanju javnosti;

(ag)

pohvali solidarnost z EU, ki jo je Tajvan pokazal, ko je v hudih prvih mesecih pandemije več državam članicam doniral več kot 7 milijonov kirurških mask, Češki republiki pa 5 linij za proizvodnjo mask; pozove k temu, naj bo ta solidarnost vzajemna;

(ah)

še naprej spodbuja izmenjavo obveščevalnih podatkov med državami članicami in Tajvanom ter skupni boj proti čezmejnemu kriminalu;

(ai)

prizna, da so ZDA in Japonska v skupni izjavi z nedavnega dvostranskega vrha prvič poudarile, kako pomembna sta mir in stabilnost v Tajvanski ožini, na začetku maja pa je sledila podobna izjava skupine G7; pozove EU, naj sodeluje z drugimi podobno mislečimi partnerji, kot so Avstralija, Nova Zelandija, Indija, Japonska, Južna Koreja in ZDA, ter razmisli o tem, da bi Tajvan skupaj z njegovimi partnerji povabili v obstoječe platforme in delovne skupine na področju kritičnih industrij;

(aj)

spodbudi države članice, ki s Tajvanom niso sklenile sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in preprečevanju davčne utaje ali sporazuma o izmenjavi davčnih informacij, naj čim prej začnejo pogajanja o takšnih sporazumih;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter tajvanski vladi.

(1)  UL C 181, 19.5.2016, str. 52.