P9_TA(2021)0367

Razvoj prometa po celinskih plovnih poteh v Evropi, ki bo kos izzivom prihodnosti

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2021 o razvoju prometa po celinskih plovnih poteh v Evropi, ki bo kos izzivom prihodnosti (2021/2015(INI))

(2022/C 117/02)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 25. februarja 2021 z naslovom Evaluation of the Directive 2005/44/EC on Harmonised River Information Services (RIS) (Ocena Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS))(SWD(2021)0050)

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom Evaluation of the 2013 Urban Mobility Package (Ocena svežnja o mobilnosti v mestih iz leta 2013) (SWD(2021)0047),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. decembra 2020 z naslovom Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020)0789) in spremljajočega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2020)0331),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 18. septembra 2018 z naslovom Mid-term progress report on the implementation of the NAIADES II action programme for the promotion of inland waterway transport (covering the period 2014-2017) (Vmesno poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega programa NAIADES II za pospeševanje prometa po celinskih plovnih poteh (ki zajema obdobje 2014–2017) (SWD(2018)0428),

—	ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o priznavanju poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh (1),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (2),

—	ob upoštevanju Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (3) in njenega prihodnjega pregleda,

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o TEN-T) in njenega prihodnjega pregleda,

—	ob upoštevanju Direktive Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (5) in njenega prihodnjega pregleda,

—	ob upoštevanju Direktive 2005/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (6),

—	ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 21. oktobra 2020 o strateškem razmisleku v zvezi s kriznim načrtom za evropski sektor tovornega prometa v primeru pandemije ali druge večje krize,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. junija 2020 o sektorju vodnega prometa EU – obeti za prihodnost: naproti sektorju vodnega prometa EU, ki bo ogljično nevtralen, brez nesreč, avtomatiziran in konkurenčen,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. novembra 2018 o prometu po celinskih plovnih poteh – prepoznati njegov potencial in ga spodbujati!,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2021 o tehničnih in operativnih ukrepih za učinkovitejši in čistejši pomorski promet (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (8),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o NAIADES II – akcijskem programu za podporo prevozu po celinskih plovnih poteh (9),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o sprostitvi potenciala prevoza potnikov po vodnih poteh (10),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A9-0231/2021),

A.	ker je sektor vodnega prometa EU, vključno s prometom po celinskih plovnih poteh, v strateškem interesu za celovitost njene oskrbe in konkurenčnost pristanišč EU; ker 75 % plovbe po celinskih plovnih poteh poteka čezmejno in je zato usklajevanje bistvenega pomena za evropski enotni trg;

B.	ker v evropskih državah obstajajo različne velike in manjše plovne poti ter flote plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh, zato je prevoz po njih zelo primeren in koristen za prevoz različnih vrst in velikih količin tovora po vodi v različne namembne kraje;

ker je promet po celinskih plovnih poteh bistven steber pri prehodu na multimodalni trajnostni promet, se pa srečuje tudi s pomembnimi izzivi; ker celinske plovne poti trenutno predstavljajo zelo majhen delež tovornega prometa v EU (6,1 odstotka), medtem ko je delež cest 76,3-odstoten in delež železnic 17,6-odstoten; ker je sedanji modalni delež prometa po celinskih plovnih poteh daleč prenizek in ga je treba močno povečati, da bi zmanjšali zastoje na cestah, povečali varnost, zmanjšali emisije in zagotovili bolj trajnosten prometni sistem kot celoto; ker so nujno potrebni nadaljnji ukrepi, da bi dosegli cilj preusmeritve večjega dela 76,3 % notranjega tovornega prometa, ki trenutno poteka po cestah, na železnice in celinske plovne poti; ker je v zvezi s tem ključno, da se novi trajnostni krožni in energetski trgi povežejo s prometom po celinskih plovnih poteh;

ker je nadaljnji razvoj sektorja celinskih plovnih poti osnova za vzpostavitev pametnega, trajnostnega in konkurenčnega evropskega prometnega omrežja; ker je sedanja plovnost evropskih plovnih poti neenakomerna, prehod na druge oblike prevoza pa je oviran zaradi ozkih grl, manjkajočih povezav in premajhne zanesljivosti nereguliranih celinskih plovnih poti; ker lahko imajo celinske plovne poti, ki so eden okolju najprijaznejših načinov prevoza z večinoma neizkoriščenim dodatnim potencialom za prevoz znatnih količin blaga po vsej Evropski uniji, bistveno vlogo pri uresničevanju podnebnih ciljev EU;

ker skupni delež čezmejnega tovornega prometa po naših celinskih plovnih poteh znaša 54 % na koridorju Ren–Alpe, 35 % na koridorju Severno morje–Sredozemsko morje in celo 38 % na koridorju Severno morje–Baltik; ker je treba pospešiti dokončno vzpostavitev jedrnega omrežja celinskih plovnih poti TEN-T in povezavo s celovitim omrežjem;

F.	ker je evropski promet po plovnih poteh odvisen od nemotenih in gladkih čezmejnih povezav, zaradi česar je izjemno pomembno, da se jedrna omrežja TEN-T dokončajo do leta 2030;

G.	ker je bilo v beli knjigi Komisije o prometu, objavljeni že davnega leta 2011, poudarjeno dejstvo, da je treba povečati modalni delež celinskih plovnih poti v Evropi, da pa od takrat ni bil dosežen zadosten napredek;

ker v sektorju prometa po celinskih plovnih poteh vlada trdno prepričanje, da je ekologizacija sektorja bistvena zaradi njegove dolgoročne konkurenčnosti, pa tudi zato, da bi mu omogočili pomembno, zanesljivo in verodostojno vlogo pri prehodu na multimodalnost; ker v tem sektorju poteka obsežen razmislek o tem, kako ta zeleni prehod financirati; ker je napočil čas za bolj konkretne ukrepe, orodja in sredstva za lažjo uresničitev tega cilja v praksi;

ker so nezadostne naložbe v infrastrukturo povzročile zaostanke; ker je kakovostna infrastruktura osnova in steber uspešnega sektorja celinskih plovnih poti; ker ima povečanje zmogljivosti svoje omejitve ter ker bi moral biti poudarek tudi na povečanju uspešnosti in zagotavljanju nenehne zanesljivosti sektorja;

ker je pomemben delež tovornega prometa EU po celinskih plovnih poteh povezan z morskimi pristanišči; ker so morska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah pomembna multimodalna vozlišča, ki ponujajo povezave z drugimi načini prevoza, ki lahko tudi začasno prevzamejo tovor; ker je zato pomembno ter v skladu s smernicami TEN-T potrebno, da so morska pristanišča in pristanišča na celinskih vodah dobro povezana medsebojno in z zaledjem; ugotavlja, da bi morala pristanišča na celinskih vodah postati energetska vozlišča za trajnostna alternativna goriva;

ker so suša in podnebne spremembe dve od poglavitnih težav, s katerimi se srečuje promet po celinskih plovnih poteh v Evropi; ker je v več evropskih regijah dolgotrajna suša leta 2018 z izredno nizkimi vodostaji močno prizadela promet po celinskih plovnih poteh; ker so bile posledice uničujoče za Ren in njegove pritoke, zgornjo in srednjo Donavo ter zgornjo in srednjo Labo; ker je v Nemčiji zaradi tega industrijska proizvodnja upadla za 5 milijard EUR; ker so poleg tega v severni Evropi območja ob celinskih vodah v najostrejših zimskih mesecih običajno zamrznjena, kar ovira promet;

ker prehod s cest na celinske plovne poti ne zadeva le tovornega, temveč tudi potniški promet, zlasti na mestnih območjih; ker kar 50 % prebivalstva EU živi blizu morja in ob rekah, zato potniški promet po celinskih plovnih poteh pomeni okolju prijazno možnost tako z vidika porabe energije kot z vidika emisij hrupa ter poleg tega prispeva k razbremenitvi preobremenjenih cestnih omrežij in zagotavlja alternativo širitvi cestne infrastrukture na gosto poseljenih območjih;

ker imajo rečna križarjenja, trajekti, plovila za dnevne izlete, vodni taksiji in vodni prevozi pomembno vlogo za evropski turizem ter bi morali postati čistejša možnost turizma in javnega prevoza v regijah in mestih z dostopnimi in plovnimi rekami, jezeri in kanali, s čimer bi mobilnost v mestih postala bolj trajnostna in učinkovita; ker bi bilo treba to upoštevati v strategiji za trajnostno in pametno mobilnost;

N.	ker ima tovorni promet po celinskih plovnih poteh skupaj z železniškim prometom ključno vlogo pri uresničevanju cilja prehoda na druge oblike prevoza tovora, predvidenega v zelenem dogovoru; ker je treba oba načina prevoza vključiti v oskrbovalne verige in povečati njuno dostopnost;

O.	ker bi promet po celinskih plovnih poteh lahko imel pomembno vlogo za pomorski promet z vidika krepitve digitalizacije in širitve obsega uporabe brezemisijskih pogonskih rešitev, kot sta elektrifikacija in vodik;

ker so postopki za pridobitev certifikata za plovilo na vodikov pogon še vedno zelo dolgotrajni; ker je treba za vrsto plovil na vodikov pogon s popolnoma enakimi tehničnimi značilnostmi oddati vlogo za vsako posamezno plovilo; ker to upravno breme odvrača od zasebnih naložb in posledično zavira tehnološki napredek in s tem tudi izboljšanje stroškovne učinkovitosti;

ker je energetski prehod izziv tudi za sektor plovbe po celinskih plovnih poteh, čeprav so celinske plovne poti eden okolju najprijaznejših načinov prevoza; ker je treba upoštevati vlogo izvajalcev v celotni oskrbovalni verigi, da bi izboljšali gospodarsko upravičenost trajnostnih naložb v sektorju prometa po celinskih plovnih poteh;

ker bi bilo treba posodobiti floto za plovbo po celinskih plovnih poteh in jo prilagoditi tehničnemu napredku, da bi s tem dodatno izboljšali okoljsko učinkovitost plovil; ker zaradi slabe tehnične razvitosti, pomanjkanja infrastrukture in nekonkurenčnih cen brezemisijske tehnologije še niso izvedljive v sektorju prometa po celinskih plovnih poteh v zahtevanem obsegu;

S.	ker je sektor prometa po celinskih plovnih poteh med pandemijo covida-19 zagotavljal neprekinjeno distribucijo osnovnih dobrin, pri čemer so nekateri sektorji dosegli celo največji obseg prometa, kar dokazuje prožnost in odpornost tega sektorja;

Prehod na druge načine prevoza s tovornega cestnega prometa na celinske plovne poti

poziva Komisijo, naj prevzame pobudo za zeleno, učinkovito in digitalno vodstvo ter nadgradi obstoječe programe, kot je NAIADES, ki bi morali vse deležnike v sektorju prometa po plovnih poteh, pa tudi druge načine prevoza, zlasti železnico, podpirati in spodbuditi k sodelovanju za trajnostno in socialno prihodnost, ob tem pa podpirati varstvo delavcev in konkurenčnost sektorja kot celote; poudarja, da celinske plovne poti predstavljajo odličen način prevoza za proizvode, ki izhajajo z novih trgov krožnega gospodarstva, ter da je usklajevanje prometne, okoljske in industrijske politike bistveno za izkoriščanje teh priložnosti;

poziva Komisijo in države članice, naj bolje upoštevajo to, da v sektorju celinskih plovnih poti pogosto delujejo družine z otroki na krovu, ter naj vlagajo v ustrezne in redne objekte ob plovnih poteh, da se jim med potjo omogočijo dostojni življenjski pogoji;

poziva Komisijo, naj predstavi predloge za okvir upravljanja in regulativni okvir v skladu z naslednjim akcijskim programom NAIADES, da bi zagotovila evropsko usklajevanje in standardizacijo za kakovostno plovnost, plovila in usposobljenost posadk; poudarja, da bi ta okvir moral olajšati usklajevanje naložb in akcijskih programov ter usklajevanje med različnimi organi, vključenimi v razvoj prometa po celinskih plovnih poteh, vključno z upravami držav članic, agencijami EU, koordinatorji TEN-T, rečnimi komisijami in odbori za standardizacijo; poudarjati možnost, da se pa prek akcijskega programa NAIADES III opredeli morebitni prehod v zvezi s prevozom blaga iz nekaterih tržnih sektorjev na celinske plovne poti; poudarja, da bi ta prehod na druge načine prevoza in boljše usklajevanje med industrijskimi in prometnimi politikami pripomogla k doseganju ciljev zelenega dogovora, ki zahteva trajnostno in krožno preobrazbo skoraj vseh industrijskih sektorjev;

pozdravlja namero Komisije v strategiji za trajnostno in pametno mobilnost, da se več tovora s cest preusmeri na celinske plovne poti, pomorski prevoz na kratke razdalje, vključno z regionalnim, urbanim in medmestnim tovornim prometom; kljub temu poudarja, da sta neizkoriščen potencial in možnosti za razširitev prevoza po celinskih plovnih poteh še velika; zato poziva Komisijo, naj redno ocenjuje in povečuje svoje ambicije glede ciljev prehoda na druge oblike prevoza po celinskih plovnih poteh in izkoristi prednosti tega sektorja; poziva Komisijo, naj podpre prevzemanje dobrih praks pri vključevanju storitev prevoza po celinskih plovnih poteh v multimodalne logistične verige; poudarja, da so potrebne naložbe v bolj prilagodljivo in inovativno zasnovo ladij ter v okolju prijaznejšo obstoječo floto, namenjeno prometu po celinskih plovnih poteh, ter bi bilo treba med drugim razviti ladje, prilagojene za plovbo po rekah in druge zrele, trajnostne rešitve, da bi ta postala resna konkurenčna alternativa cestnemu prometu;

poudarja, da so pogostejše in redne naložbe v širitev, posodobitev in nadgradnjo fizične in digitalne infrastrukture celinskih plovnih poti, kot so zapornice, mostovi in čezmejno interoperabilno uvajanje digitalnih tehnologij, ključne za povečanje konkurenčnosti sektorja, preprečevanje njegovega propada, izboljšanje njegove dolgoročne zmogljivosti, zanesljivosti in predvidljivosti prek meja, za omogočanje kakovostne plovnosti in olajšanje prehoda na druge oblike prevoza, ob upoštevanju pomislekov glede biotske raznovrstnosti in veljavnega okoljskega prava, kot sta okvirna direktiva o vodah (11) in direktivi o naravi (12); poziva Komisijo, naj olajša izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami, zlasti v zvezi z upoštevanjem potreb živalskih in rastlinskih vrst v infrastrukturnih projektih;

poziva države članice, naj v celoti spoštujejo svojo obveznost dokončanja jedrnega omrežja celinskih plovnih poti TEN-T do leta 2030 koordinatorje TEN-T pa poziva, naj v zvezi s tem okrepijo svoj nadzor; poziva države članice, naj odpravijo manjkajoče povezave ter omogočijo kakovostno fizično in digitalno infrastrukturo; posebej opozarja, da so potrebne večje naložbe v ustrezno multimodalno infrastrukturo v pristaniščih in povezave pristanišč na celinskih vodah z zaledjem, kot so nemotene železniške povezave in terminali, ter da je treba povečati njihove zmogljivosti skladiščenja, da bi olajšali konkurenčen multimodalni promet v Evropi in povečali učinkovitost oskrbovalne verige;

meni, da bi bilo treba za okrepitev prometa po celinskih plovnih poteh uvesti dvostopenjski omrežni pristop, ki vključuje dopolnitev obstoječega jedrnega omrežja celinskih plovnih poti s celovitim omrežjem celinskih plovnih poti; poudarja, da je treba v zvezi s celovitim omrežjem proučiti možnost plovnih poti, povezanih z morskimi pristanišči, ki nimajo statusa razreda IV, vendar bi lahko zmanjšala negativne okoljske posledice, vključno s cestnimi zastoji; poudarja, da je zato treba v jedrna in celovita omrežja TEN-T vključiti nove odseke celinskih plovnih poti, da bi vzpostavili nova multimodalna prometna vozlišča;

meni, da je treba priznati neizkoriščen potencial, ki ga imajo manjše plovne poti za povečanje neposredne konkurence s cestnim prevozom z zagotavljanjem razvejanega, celovitega in dobro prepletenega omrežja, ki ga je treba redno posodabljati in v celoti zagotavljati njegovo plovnost; poziva Komisijo, naj ne obravnava le velikih plovnih poti, temveč naj v digitalni prehod vključi manjše plovne poti;

poudarja, da ima obnova povezovalnih plovnih poti in kanalov velik potencial zlasti v regijah, v katerih se več desetletij ni dovolj vlagalo v infrastrukturo celinskih plovnih poti;

10.

poziva države članice, naj zagotovi, da bodo vsi ustrezni deležniki vključeni v postopek načrtovanja novih navigacijskih projektov in vzdrževalnih ukrepov, da bi oblikovali splošno sprejete rešitve v skladu z zakonodajo EU;

11.

ugotavlja, da je za promet po plovnih poteh potrebno bolj zanesljivo in varno infrastrukturno omrežje, odporno proti podnebnim spremembam, da bi se bolje spopadali s problemom poplav in nizkih vodostajev, ki se bodo samo še slabšali zaradi posledic podnebnih sprememb; obžaluje, da niso bile ustrezno upoštevane težave sektorja celinskih plovnih poti, ki so posledica poplav in nizkih vodostajev, in poudarja, da je ključno obravnavati zagotavljanje plovnosti; zato poudarja, da je treba sprejeti usklajene ukrepe, kot so na primer prilagoditev flote, vključno z vrsto ladij, njihovim številom in neizkoriščenimi zmogljivostmi, optimizacija zasnove ladij, upoštevanje vsestranskosti plovil za celinsko plovbo, boljše upravljanje in razvoj infrastrukture, izboljšanje informacij o vodostaju in njegovega napovedovanja ter sodelovanje z železnico v obdobju nizkega vodostaja, pogodbe o časovnem zakupu za plovila, ki lahko plujejo v obdobjih nizkega vodostaja v času oseke, uporaba digitalnih orodij in povečanje skladiščnih zmogljivosti v pristaniščih; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo akcijske načrte za preprečevanje nizkih vodostajev in poudarja potrebo po usklajevanju na tem področju;

12.

poudarja, kako pomembna je uporaba vesoljskih podatkov in storitev za storitve prometa po celinskih plovnih poteh, ki bo omogočila varnejši, bolj trajnosten, učinkovitejši in konkurenčnejši sektor; meni, da bi bilo treba v pregled direktive o inteligentnih prometnih sistemih (ITS) (13) in druge zakonodajne pobude za pametno mobilnost vključiti zlasti nove storitve Galileo in Copernicus ter skupno evropsko geostacionarno navigacijsko storitev (EGNOS);

Ekologizacija prometa po celinskih plovnih poteh

13.

poudarja, da se je treba energetskega prehoda lotiti cenovno učinkovito in dostopno, ob hkratnem priznavanju najrazličnejših vrst plovil, ter da je treba hitro povečati razpoložljivost in uvajanje raznolike mešanice čistih alternativnih goriv, infrastrukture zanje in načinov pogona v pomorskem prometu, in sicer na podlagi omrežnega pristopa in v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti; je seznanjen tudi z uporabo vseh možnosti, ki jih je že mogoče uvesti, za zmanjšanje emisij iz plovbe po celinskih plovnih poteh, vključno s premostitvenimi gorivi in prehodnimi sistemi; ponovno poudarja, da je energetski prehod v sektorju prometa po celinskih plovnih poteh bistven za uresničitev podnebno nevtralne agende do leta 2050;

14.

poudarja, da ni rešitev za podnebno nevtralnost, ki bi bile pripravljene za trg, zato bi morali biti organi upravičeni do financiranja za krepitev zmogljivosti, da bi sektorju pomagali pri dostopu do financiranja in ga podprli na poti k podnebni nevtralnosti; poudarja, da je treba nadalje spodbujati raziskovalne in razvojne projekte v zvezi z gorivi in tehnologijami, ki znatno zmanjšujejo vpliv na podnebje in okolje, za hitro nadgradnjo na ravni flote, vzpostavljanje oskrbovalnih verig in ekonomij obsega; priznava, da bi se lahko sektor celinskih plovnih poti uporabljal kot preskusno okolje in katalizator za pozitivne učinke prelivanja v sektor pomorskega ladijskega prometa; zato poziva Komisijo, naj pripravi realističen časovni načrt za nadaljnje zmanjšanje emisij onesnaževal in toplogrednih plinov, da bi ob hkratnem ohranjanju konkurenčnosti, zanesljivosti in varnosti vzpostavili razogljičen sektor celinskih plovnih poti;

15.

poudarja posebno vlogo, ki bi jo morale celinske plovne poti imeti v strategiji EU za vodik, in sicer v zvezi z oskrbo s čistim gorivom v prometu po celinskih plovnih poteh, ter ključni pomen celinskih plovnih poti in njihovih pristanišč za čisto in učinkovito distribucijo vodika po prometnih omrežjih in industrijskih grozdih EU;

16.

poudarja, da bi morale alternative, ki znatno zmanjšujejo vpliv na podnebje in okolje, postati v primerjavi s konvencionalnimi gorivi splošno dostopnejše, cenovno ugodnejše in finančno privlačnejše; poudarja, da je treba pospešiti uporabo teh alternativ, na primer z zagotavljanjem realističnega deleža mešanja na podlagi ocene učinka, ki zajema analizo življenjskega cikla goriv in je v skladu s trajnostnimi merili EU, ter z regulativno stabilnostjo in finančno podporo, vključno z odobritvijo davčnih spodbud držav članic; poleg tega meni, da bi bilo treba državam članicam omogočiti, da določijo nižjo ali ničelno davčno stopnjo za uporabo električne energije z obrežja in drugih trajnostnih rešitev; poleg tega poziva Komisijo, naj podpre in znatno spodbudi uporabo ustreznih finančnih instrumentov za uporabo trajnostnih alternativnih goriv in tehnologij;

17.

poziva Komisijo, naj oceni možnost, da bi oblikovali sistem EU za označevanje emisij za prevoz po celinskih plovnih poteh, ki bi zagotavljal takoj razpoložljive informacije o energetski učinkovitosti ladij, spodbujal energetsko učinkovitost in ustvaril stabilno okolje za naložbene odločitve, kar bi moralo privesti do vzdržnega poslovnega modela in donosnosti naložb za špediterje; poudarja, da bi moral biti ta sistem namenjen učinkovitemu zmanjšanju emisij ter pomoči sektorju z zagotovitvijo izboljšanega dostopa do financiranja, posojil in jamstev na podlagi uspešnosti zmanjševanja emisij, izboljšanjem spremljanja emisij, ustvarjanjem ugodnosti s spodbudami za pristaniške organe, da uvedejo različna plačila za pristaniško infrastrukturo, kar bo v končni fazi povečalo privlačnost sektorja kot celote; poziva Komisijo, naj zagotovi praktična navodila in orodja o možnostih trajnostnih goriv in tehnologij za ladje za plovbo po celinskih plovnih poteh in ladje za pomorski prevoz na kratke razdalje, da bi lastnike ladij podpirali pri sprejemanju odločitev; poudarja, da bi morala biti ta navodila in orodja osredotočena na vrste ladij za plovbo po celinskih plovnih poteh in ladij za pomorski prevoz na kratke razdalje, saj imajo podobne tehnične značilnosti;

18.

poudarja, da modularna gradnja ladij prinaša prilagodljivost, predvidljivost in prihranke pri stroških; v zvezi s tem poudarja, da standardizirani sestavni deli ladij, zasnova in razvoj ustvarjajo dobro podlago, ki se lahko uporablja na različne načine (presečna modalnost), in poleg tega olajšujejo naknadno opremljanje bolj trajnostnih pogonskih sistemov takoj, ko vstopijo na trg; poudarja, da lahko modularna gradnja poleg okoljskih koristi ustvari tudi prihranke pri stroških in prispeva k zmanjšanju tveganj zaradi predvidljivega proizvodnega in gradbenega procesa, zato bi jo bilo treba spodbujati in promovirati;

19.

meni, da lahko sektor ladijskega prometa glede na naše podnebne cilje zagotovi bolj trajnosten promet, ki bo kos izzivom prihodnosti; poudarja, da bi si morali Komisija in nacionalni javni organi v tej razvojni fazi prizadevati za povezovanje in usklajevanje ter sodelovati z vsemi deležniki, tudi z uporabniki celinskih plovnih poti in ladjedelniško industrijo; spodbuja države članice, naj uvedejo pilotne projekte z inovativnimi rešitvami, kot so zabojniki z zamenljivimi baterijami; zato poudarja, da nujno potrebujemo podporo za inovacije, načrt financiranja EU, poenostavitev certificiranja in pridobivanja dovoljenj za plovbo s pogonom na alternativna goriva;

20.

poudarja, kako pomemben je v zvezi s tem energetski prehod pristanišč in njihovih specializiranih ladjedelnic, saj v njih potekajo gradnja, predelava in naknadno opremljanje ladij; zato poziva Komisijo in države članice, naj dodelijo ustrezno financiranje in naložbe za zagotavljanje zadostne zmogljivosti in ustrezne infrastrukture v pristaniščih, da bi olajšali obnovo ladjevja in energetski prehod sektorja ladijskega prometa; poudarja tudi, da je za razvoj alternativnih virov energije za plovila potrebna ustrezna infrastruktura za oskrbo z električno energijo z obrežja in polnjenje z gorivom;

21.

poudarja, da se je treba pri ekologizaciji flote osredotočati ne le na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, temveč tudi na zmanjšanje onesnaževanja rek; zato poudarja, da je treba zagotoviti obrate za iztovarjanje odpadkov v pristaniščih ter spodbujati uporabo inovativne antivegetativne barve in napredne tehnologije za vzdrževanje trupov plovil, npr. podvodna brezpilotna vozila; poziva Komisijo, naj predlaga okvir upravljanja za spremljanje onesnaževanja povodij, ki bo olajšal usklajevanje ukrepov EU in nacionalnih ukrepov, naložb in akcijskih programov;

22.

poudarja, da je treba zagotoviti zanesljivo in medsektorsko gospodarjenje z vodnimi viri, kar zajema upravljanje hidravličnega sistema, spodbujanje razvoja hidroelektrične energije, zagotavljanje različnih vrst uporabe vode in ohranjanje biotske raznovrstnosti; zato poudarja, da bi moralo gospodarjenje z vodo vključevati deležnike s področja prometa, energetike, kmetijstva, industrije in okolja;

Digitalizacija in avtonomni ladijski promet

23.

ugotavlja, da obsežna digitalizacija in zbiranje podatkov prispevata k čistejšemu okolju in večji varnosti na krovu ter omogočata učinkovitejše usmerjanje, manj zastojev v pristaniščih ter boljšo komunikacijo in izmenjavo informacij med ladjami, pristanišči in infrastrukturo; poudarja, da bi digitalizacija lahko obrodila znatne koristi v smislu varnosti in energetske učinkovitosti za zbiranje in analizo podatkov o sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh, kar bi prispevalo k nadaljnjemu zmanjšanju emisij; poziva k strategiji za razvoj in uporabo digitalnih in avtomatiziranih tehnologij v sektorju celinskih plovnih poti, v kateri bi bili na kratko predstavljeni interoperabilni standardi za različne načine prevoza in čezmejni prevoz, pa tudi potrebne raziskovalne dejavnosti in financiranje, med drugim prek posebnih razpisov v okviru programa Obzorje Evropa; v zvezi s tem želi poudariti, da je treba posodobiti tehnične standarde Evropskega odbora za pripravo standardov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh (CESNI) in še dodatno uskladiti rečne informacijske storitve, kar bi poenostavilo postopke na področju urejanja plovbe po celinskih plovnih poteh, zmanjšalo težave, ki nastajajo zaradi različnih interpretacij tehničnih standardov in pomanjkanja primerljivih podatkov, ter omogočilo hiter razvoj in uporabo inovativnih rešitev; poudarja, da se je treba pripraviti na skupni okvir za interoperabilno izmenjavo podatkov med načini prevoza;

24.

poziva Komisijo, naj čim prej zagotovi usklajeno digitalno uporabo in sprejemanje elektronskih dokumentov posadke in plovila po vsej EU, s čimer se bodo izboljšali spremljanje družbenih in zaposlitvenih pogojev, učinkovitost in privlačnost prometa po celinskih plovnih poteh ter njegova nemotena interakcija in povezovanje z drugimi načini prevoza, povečala pa se bo tudi interoperabilnost sistemov izmenjave podatkov vzdolž celotne logistične verige; poudarja, da bi lahko pomanjkanje ustreznega počitka delavcev na plovilu pomenilo znatna varnostna tveganja; zato poudarja, da je bistvena zanesljiva zmogljivost digitalnega nadzora v realnem času za branje, shranjevanje in ustvarjanje podatkov o delovnem času in času počitka delavcev na plovilu;

25.

poudarja, da je treba hitro začeti izvajati uredbo o elektronskih informacijah o prevozu blaga (eFTI) (14), ki bo prevoznikom omogočila hitro, enostavno in digitalno izmenjavo informacij z izvršilnimi organi;

26.

ugotavlja, da sta povezovanje in usklajevanje podatkov ključni instrument upravljanja premoženja za povečanje zanesljivosti prometa po celinskih plovnih poteh in s tem povečanje njegove uporabe v oskrbovalnih verigah; ugotavlja, da je treba podatke povezati s pametno infrastrukturo, da bi omogočili učinkovito načrtovanje in komuniciranje z drugimi načini prevoza za spodbujanje multimodalnih in sinhromodalnih sistemov; ugotavlja, da bi lahko integrirane podatkovne platforme okrepile povečanja preglednosti, kot sta sledenje in nadzor, ter povečanja učinkovitosti, kot sta načrtovanje poti in upravljanje premoženja;

27.

poudarja, kako pomembno je, da se v okviru priprav na predlog revidirane direktive o kombiniranem prevozu (15) in drugih ukrepov zbirajo podatki o evropskem logističnem sistemu v sodelovanju z zadevnimi deležniki, kar bo omogočilo učinkovitejše logistično načrtovanje in uporabo fizične infrastrukture; poleg tega Komisijo poziva, naj pripravi intermodalni pregled pretoka blaga in zabojnikov, ki vstopajo v Evropo, ter poti, po katerih blago potuje do namembnega kraja, saj bi bilo lahko to v pomoč pri pripravi učinkovite politike prehoda na druge oblike prevoza; meni, da bi bilo treba spodbujanje prehoda na druge oblike prevoza šteti za prednostno nalogo, saj se trenutno ladijski zabojniki iz morskega pristanišča v zaledje ne prevažajo vedno učinkovito, kar povzroča višje stroške in daljši potovalni čas; poziva Komisijo, naj oceni dodano vrednost algoritmov in umetne inteligence pri prevozu zabojnikov v zaledje, da bi zagotovili optimalno načrtovanje in obdelavo zabojnikov;

28.

poudarja, da je treba povezati obstoječe okvire digitalne prometne politike in zagotoviti, da bodo podatki o multimodalnem prometu na voljo prek enotne točke, da bi dosegli večjo učinkovitost vodnega tovornega prometa in zagotovili interoperabilnost podatkov z drugimi načini prevoza; poziva Komisijo, naj v ta namen pripravi akcijski načrt EU za izmenjavo podatkov o digitalni infrastrukturi multimodalnega prometa in njihovo interoperabilnost, da bi najpozneje do leta 2035 vzpostavili sinhromodalen, povezan in avtomatiziran prometni sistem; meni, da je za uporabo najnovejših tehnologij in inovacij potrebna posebna struktura upravljanja za stalno in redno spremljanje, ocenjevanje in uvajanje izboljšav;

29.

opozarja, da so potrebne spodbude za razvoj intermodalnih digitalnih pristaniških platform; v zvezi s tem poziva k oblikovanju projekta evropske dodane vrednosti za plovnost in multimodalno povezavo koridorjev celinskih plovnih poti TEN-T;

30.

poudarja velik potencial, ki ga ima promet po celinskih plovnih poteh za avtonomno potovanje po vodi in poudarja, da večja avtomatizacija približuje realnost sinhromodalnega prevoza v Evropi; poziva Komisijo, naj na podlagi ocene učinka in obsežnega posvetovanja z vsemi ustreznimi deležniki po potrebi razmisli o reviziji vse področne zakonodaje, da bi olajšali koriščenje avtonomnega ladijskega prometa, zlasti glede odgovornosti posadke v izrednih razmerah ali ob okvari sistema, pojasnitve vprašanj odgovornosti v primeru škode in bolj na splošno glede varnostnih vidikov avtonomnih plovil, da bi dosegli določeno raven usklajenosti in povečali uporabo tehnologije na ravni EU; zato vztraja, da je treba oblikovati evropski načrt za pametne in avtonomne prometne sisteme celinskih plovnih poti, ki bo podpiral v prihodnost usmerjeno zakonodajo, raziskave, pilotne projekte in terenske laboratorije, razvoj in uspešno izvajanje avtonomnih ladij, pametnih pristanišč ter digitalne interoperabilnosti, pa tudi zagotavljal uporabo daljinskega upravljanja plovil in zapornic; v zvezi s tem poudarja, da je poleg pametne infrastrukture potrebno usposabljanje, izpopolnjevanje in preusposabljanje posadke, ki bi ga bilo mogoče podpirati v sklopu programa InvestEU za socialne naložbe ter znanja in spretnosti; v zvezi s tem želi poudariti dragocen prispevek standardov CESNI v zvezi s posadko, plovili in informacijsko tehnologijo; poziva Komisijo, naj prednostno obravnava digitalizacijo, usklajevanje in hitre učinke (vzpostavitev brezpapirnega sektorja) prometa po celinskih plovnih, s čimer bi postavili temelje za avtonomni sektor;

31.

poudarja, da je za varno in zanesljivo avtonomno plovbo potrebna standardizirana izmenjava informacij, in sicer poleg informacij o položaju antene plovil tudi informacij o legi plovil, obrisu ladijskega trupa in spremembah plovnih poti, da bi zagotovili upravljanje avtonomnih dejavnosti, preprečili morebitne trke plovil na isti plovni poti in kapitanom zagotovili najnovejše informacije o plovni poti; poudarja možnosti, ki jih imajo vesoljske rešitve za omogočanje prometa po celinskih plovnih poteh in v zvezi s tem koristni prispevek vesoljskih zmogljivosti EU, in sicer sistemov Galileo, EGNOS in Copernicus;

Pristanišča, primerna za prihodnost: energetska in krožna vozlišča

32.

poudarja vlogo, ki jo imajo pristanišča na celinskih plovnih poteh kot strateška, multimodalna vozlišča v logističnem sistemu; zato poudarja, da bi morala biti pristanišča na celinskih vodah in morska pristanišča učinkovito povezana z zaledjem, zlasti z železniško infrastrukturo in drugim z objekti za pretovarjanje, ter kjer je mogoče s poudarkom na povezovanju z jedrnimi in celovitimi omrežji TEN-T; podpira večje sodelovanje ter povezovanje med morskimi pristanišči in pristanišči na celinskih vodah;

33.

poudarja, kako pomembna so morska pristanišča pri omogočanju prehoda na prevoz po celinskih plovnih poteh; ugotavlja, da bo izboljšanje povezovanja tovornega prometa po celinskih plovnih poteh spodbujalo učinkovitejši promet po celinskih plovnih poteh v morska pristanišča in iz njih; poudarja, da tesno sodelovanje med različnimi morskimi pristanišči in pristanišči na celinskih vodah ter vsemi deležniki logistične verige, na primer na področju trajnosti, ustvarja dodatne možnosti za izboljšanje stroškovne in operativne učinkovitosti ter koristi regionalnemu razvoju in zaposlovanju;

34.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da pristanišča na celinskih vodah ohranijo obstoječe železniške povezave in da države članice prednostno nadgradijo svoje železniško omrežje za tovorni promet, da bi zagotovile intermodalne prometne tokove med celinskimi plovnimi potmi in železnico;

35.

poudarja, da bi bilo treba pri oblikovanju možnih poti do podnebno nevtralnega sektorja celinskih plovnih poti pri uporabi infrastrukture za alternativna goriva upoštevati morebitno povpraševanje in tržne značilnosti pristanišča; zato poudarja, da bi morala evropska strategija za uvedbo alternativnih goriv za multimodalno in industrijsko uporabo z revizijo TEN-T in Direktivo 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva temeljiti na omrežnem pristopu, kar bi privedlo do učinkovito načrtovane infrastrukture, temelječe na značilnostih morebitnega tržnega povpraševanja pristanišča in njegovega zaledja ter po potrebi vzdolž vodnih poti in v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti; poleg tega poudarja potencial prožnega infrastrukturnega sistema, kot je izkoriščanje mobilnih električnih agregatov, in poziva Komisijo, naj oceni prožne rešitve za distribucijo in dobavo goriva, na primer sisteme najema za plovila;

36.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sinergije med infrastrukturo celinskih plovnih poti in vseevropskimi energetskimi omrežji, kar bo olajšalo energetski prehod celinskega ladijskega prometa in podprlo razvoj pristanišč kot energetskih vozlišč; v zvezi s tem poudarja, da je treba infrastrukturo celinskih plovnih poti bolje vključevati v evropsko energetsko omrežje, da bi olajšali uporabo oskrbe z električno energijo s kopnega; poudarja tudi možnosti celinskih plovnih poti za prevoz alternativnih goriv; poudarja, da je treba v evropskih pristaniščih na celinskih vodah zgraditi električno infrastrukturo, da bi lahko v prihodnosti zagotovili, da so plovilom na voljo viri električne energije, ter povečali in nadgradili objekte in opremo, ki so na voljo v privezu, ter v skladu s ciljem ničelne stopnje onesnaževanja zmanjšali emisije toplogrednih plinov in onesnaženost zraka v pristaniščih in njihovi okolici;

37.

poudarja, kako pomembno je obravnavati vprašanje pretočnost v pristaniščih z zagotavljanjem dovolj privezov in čakalnih površin za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh;

38.

poudarja potencial, ki ga imajo celinske plovne poti za prevoz nevarnega blaga in odpadkov, kar zahteva naložbe v ustrezno in varno infrastrukturo in plovila ter usposobljeno delovno silo; poudarja, da imajo pristanišča obetavno vlogo v krožnem gospodarstvu, celinske plovne poti pa poseben potencial za prevoz blaga, ki izvira z novih krožnih trgov; zato poziva Komisijo, naj vzpostavi močnejšo povezavo med krožnim gospodarstvom in politikami prometa po celinskih plovnih poteh; poziva Komisijo, naj razvije ukrepe za podporo dejavnostim krožnega gospodarstva v pristaniščih in naj spodbuja koncept ocene življenjskega kroga, da bi začeli dialog in pristanišča na celinskih vodah spodbudili k oblikovanju integriranih sistemov upravljanja, med drugim voda, energije, odpadkov, gradbišč, prostorskega načrtovanja in urbanih zelenih območij, da bi sprostili njihov potencial, da postanejo vozlišča za krožno in čisto energijo;

Izobraževanje in usposabljanje, delovni pogoji, raziskave in inovacije

39.

poudarja, da je treba posodobiti izobraževanje in usposabljanje za plovbo po celinskih plovnih poteh in pri tem nameniti poudarek razvoju zelenih in digitalnih znanj ter premagovanju jezikovih ovir in s tem ustvariti privlačna delovna mesta za mlade in ženske, pri tem pa nameniti ustrezno pozornost visokim in usklajenim socialnim in varnostnim standardom ter ravnem usposobljenosti; v zvezi s tem podpira nadaljnji razvoj standardov CESNI za ohranitev potrebnih znanj in spretnosti članov posadke na plovilih za plovbo po celinskih poteh; poudarja, da so potrebni programi obveznega, stalnega in rednega usposabljanja za vse člane posadke, vključno s praksam v okviru izmenjave v drugih državah, da bi zagotovili izpopolnjevanje in preusposabljanje ter optimalno mobilnost in varnost delovne sile v celotnem sektorju; poudarja, da potrebni varnostni in zdravstveni standardi, ki so skladni z načelom „brez nesreč“; poleg tega poziva države članice, naj do 17. januarja 2022 zagotovijo pravilno izvajanje Direktive (EU) 2017/2397 o priznavanju poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh;

40.

poudarja, da je treba v sektorju prometa po celinskih plovnih zagotoviti dobre delovne pogoje in dostojne plače; poziva države članice k ustreznemu socialnemu zavarovanju za vse delavce na krovu v skladu s socialno zakonodajo EU; poudarja, da je treba sprejeti nedvoumno delovno in socialnovarstveno zakonodajo za sektor prometa po celinskih plovnih poteh; poudarja, da je treba zaščititi socialno zaščito in pravice članov posadke iz Evrope in tretjih držav;

41.

poudarja pomen nadaljnjega sodelovanja in sinergij med različnimi raziskovalnimi in inovacijskimi pobudami in inštituti z izmenjavo znanja, podatkov, izkušenj in dobre prakse ter javno platformo, ki omogoča pregled tekočih projektov;

42.

poudarja, da je treba na podlagi partnerstva v okviru programa Obzorje Evropa za vodni promet brez emisij spodbujati projektni razvoj inovativnih plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh in ustrezne pristaniške infrastrukture;

Finančni načrt EU

I. Možnosti financiranja z obstoječimi instrumenti financiranja EU

43.

poudarja možnosti, ki jih prinašajo obstoječi instrumenti financiranja EU, kot so instrument za povezovanje Evrope, program Obzorje Evropa ter evropski strukturni in investicijski skladi, vključno s Kohezijskim skladom in mehanizmom za okrevanje in odpornost, za ekologizacijo in digitalizacijo evropskega sektorja prometa po celinskih plovnih poteh; poudarja, da je treba te instrumente uporabiti za dokončanje jedrnih in celovitih omrežij TEN-T, financiranje naložb v razvoj in uvedbo trajnostnih alternativnih goriv in alternativnih pogonskih sistemov za plovila ter potrebne infrastrukture, da bi omogočili pametne sinergije med prometom, energijo, blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ter digitalizacijo, ter zagotovili posodobitev in odpornost celinskih plovnih poti; vendar poudarja, da ti instrumenti financiranja niso vedno primerni za MSP, družinska podjetja in druga mikropodjetja, kar pomeni tveganje, da ti manjši projekti niso upravičeni do podpore; poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti jasnost glede trajnostnega financiranja in zasebnih naložb v prevoz po celinskih plovnih poteh;

44.

opozarja, da energetski prehod na podnebno nevtralnost pomeni tehnološki in finančni izziv za sektor plovbe po celinskih plovnih poteh, ki zahteva ustrezno podporo; v zvezi s tem meni, da morajo države članice izkoristiti mehanizem za okrevanje in odpornost kot edinstveno priložnost za financiranje celinskih plovnih poti, pri čemer je treba kratkoročne učinke gospodarskega okrevanja združiti z dolgoročnimi koristmi ciljnih naložb v infrastrukturo in ladijski promet;

45.

poziva Komisijo, naj okrepi svoje notranje vire za promet po celinskih plovnih poteh in izvajanje akcijskega programa NAIADES, vključno s človeškimi viri, in jih uskladi z ambicioznimi cilji zelenega dogovora, prehodom na druge oblike prevoza ter strategijo za trajnostno in pametno mobilnost za ta sektor;

46.

poudarja tudi, da so bistvene naložbe v infrastrukturo za promet po celinskih plovnih poteh v morskih pristaniščih in okoli njih; poudarja, da je potrebno tesno sodelovanje vseh deležnikov v logistični vrednostni verigi;

II. Potreba po skladu EU za celinske plovne poti

47.

poudarja, da bodo prizadevanja za vzpostavitev podnebno nevtralnega sektorja celinskih plovnih poti in potreben energetski prehod ustvarila vrzel v financiranju v višini skoraj 10 milijard EUR (16), ki jih sektor ne more financirati sam; poleg tega poudarja, da zasebni lastniki plovil nimajo poslovnega razloga, da bi vlagali v pogonske tehnologije, ki znatno zmanjšujejo vpliv na podnebje in okolje; poudarja, da je treba zato mobilizirati javno podporo in zasebne naložbe;

48.

poudarja, da sektor celinskih plovnih poti večinoma tvorijo mala in srednja ter družinska podjetja in manjša pristanišča, ki težko izvajajo drage naložbe, ki so potrebne, da bi izpolnila cilje zelenega dogovora; zato meni, da bi bilo treba izboljšati nadgradljivost potrebnih naložb in znatno zmanjšati upravno breme in izboljšati dostop do finančnih sredstev;

49.

zato poziva Komisijo, naj vzpostavi namenski sklad EU za celinske plovne poti za trajnostni prehod, ki bo deloval po sistemu „vse na enem mestu“, bo zlahka dostopen vsem, ki potrebujejo pomoč, ter bo omogočal enotno prijavo za več projektov, kar bo povečalo možnosti financiranja; poudarja, da bi moral sklad dopolnjevati obstoječe rezervne sklade, vzpostavljene na podlagi Uredbe (EU) št. 546/2014 (17), z znatnimi dodatnimi finančnimi prispevki iz finančnih instrumentov EU in nacionalnih finančnih instrumentov ter drugih zasebnih in javnih instrumentov, da bi povečali nadaljnje naložbe industrije in odpravili sedanjo naložbeno vrzel pri financiranju trajnostnega prehoda; poudarja, da bi moral ta sklad omogočiti tudi kombiniranje z instrumentom za povezovanje Evrope ter strukturnimi in investicijskimi skladi, vključno s Kohezijskim skladom, pa tudi s finančnimi instrumenti Evropske investicijske banke;

50.

poudarja, da bi moral biti ta namenski sklad osredotočen na naknadno opremljanje in obnovo ladij, da bi izboljšali energijsko učinkovitost ladij in podprli naložbe v inovativne in energijsko varčne tehnologije ter pristaniško infrastrukturo, zlasti uporabo alternativnih goriv, s čimer bi prispevali k ciljem zelenega dogovora, trajnostnemu okrevanju in bolj trajnostnemu prometnemu sistemu kot celoti;

51.

poziva Komisijo, naj oceni izvedljivost vključitve novega evropskega sistema razreza in obnove flote v sklad, pri čemer naj ustrezno upošteva emisije v življenjskem ciklu zadevnih plovil, da se omogoči hiter prehod na podnebno nevtralnost; poudarja, da je treba obravnavati pogoje, v katerih poteka razrez, in poudarja, da je bistvena krožnost;

III. Financiranje Evropske investicijske banke

52.

opozarja, da Evropska investicijska banka (EIB) zagotavlja financiranje za privlačna kapitalska posojila, med drugim za ladjedelniško industrijo; vendar meni, da sta uresničitev financiranja iz sredstev EIB in njegova učinkovitost odvisni od dostopnosti tega financiranja, zato vztraja, da:

(i)	je treba zagotoviti, da se bo program jamstev za zeleni ladijski prevoz EIB uporabljal tudi za manjše transakcije, vključno s prožnejšimi posojilnimi pogoji, npr. upoštevanje povprečne življenjske dobe ladje v amortizacijski dobi;

(ii)	je treba zagotoviti, da bo EIB zagotavljala predfinanciranje in končno financiranje za ladjedelnice, da bi zagotovili izvajanje in uresničljivost inovativnih ladjedelniških projektov;

(iii)

je treba zagotoviti, da bo financiranje raziskovalnih in inovacijskih programov za okolju prijaznejše ladjedelništvo postalo prednostna naloga;

53.

poziva Komisijo in države članice, naj skrbno spremljajo naložbe tretjih držav v evropska pristanišča, saj so kot multimodalna vozlišča, ključna energetska vozlišča in industrijski grozdi del evropske strateške infrastrukture;

Potniški promet, mobilnost v mestih, vodna mestna logistika in turizem

54.

pozdravlja nedavno oceno Komisije o svežnju o mobilnosti v mestih iz leta 2013 (18); v zvezi s tem poudarja, da pričakovani rezultati načrta za mobilnost v mestih, in sicer zmanjšanje emisij CO2 in onesnaževal zraka, zmanjšanje zastojev in manj smrtnih žrtev na cestah na mestnih območjih, niso bili dosledno doseženi po vsej EU; zato poziva Komisijo, naj države članice in mesta spodbuja, da po možnosti v načrte trajnostne mobilnosti v mestih vključijo vodni javni prevoz, mestno logistiko in lokalni tovorni promet kot varna in učinkovita načina prevoza ter izboljšajo zbiranje podatkov o mobilnosti v mestih; poudarja tudi, da je treba sredstva vodnega javnega prevoza vključiti v digitalne platforme za mobilnost, kot so mobilnost kot storitev in aplikacije za dostavo blaga;

55.

poudarja, da obstajajo neizkoriščene možnosti celinskih plovnih poti na mestnih območjih, kot je pokazala strategija za trajnostno in pametno mobilnost; poudarja, da so mestna območja vse bolj preobremenjena in da gradnja nove cestne infrastrukture ni vedno stroškovno učinkovita; poziva Komisijo, naj vodni promet vključi v cilj strategije za trajnostno in pametno mobilnost, tj. boljšo uporabo celinskih plovnih poti v mestih, in naj pripravi konkretne predloge za spodbujanje logistike po celinskih plovnih poteh in upošteva končne dostave s tovornimi kolesi, s čimer bi spodbudili prehod na druge oblike prevoza; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj okrepi zbiranje podatkov o mobilnosti v mestih za vodni potniški in tovorni promet, ter poudarja potencial prevoza po celinskih plovnih poteh za zadnji del poti v trajnostni urbani logistiki;

56.

poudarja, da so podatki o povpraševanju po potniškem prometu za leto 2019 pokazali, da je bil evropski sektor rečnih križarjenj, vključno s plovili za dnevne izlete in trajektnimi storitvami, pred pandemijo covida-19 v dobrem stanju; vendar ugotavlja, da se je sektor v prvi polovici leta 2020 skoraj popolnoma zastal zaradi trenutnih sanitarnih razmer, ki so imele negativen gospodarski vpliv in so povzročile finančne težave podjetjem, ter da je še vedno negotovo, ali se bo potniški promet v letu 2021 ponovno normaliziral (19); zato poziva Komisijo, naj v prihodnjo evropsko agendo za turizem 2050 vključi turizem po celinskih plovnih poteh, da bi spodbudila trajnostno, inovativno in odporno okrevanje rečnega turizma, ob upoštevanju gospodarske koristi rečnega turizma na pristaniške regije z vidika dodane vrednosti, ustvarjanja delovnih mest in prihodkov pristanišč;

57.

poudarja, da je treba nadalje raziskati možnosti celinskih plovnih poti za rekreacijsko plovbo in druge dejavnosti v obalnih predelih, ki bi spodbudile rast, ustvarile nova delovna mesta in izboljšale turizem v zadevnih regijah;

58.

poziva države članice, naj s sprejetjem Resolucije št. 40 odbora za notranji promet Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo sprejmejo mednarodno spričevalo za upravljanje rekreacijskih plovil, da bi omogočili čezmejno priznavanje dovoljenj in olajšali rekreacijsko plovbo v Evropi;

o o

59.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 345, 27.12.2017, str. 53.

(2) UL L 252, 16.9.2016, str. 118.

(3) UL L 307, 28.10.2014, str. 1.

(4) UL L 348, 20.12.2013, str. 1.

(5) UL L 368, 17.12.1992, str. 38.

(6) UL L 255, 30.9.2005, str. 152.

(7) Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0131.

(8) UL C 270, 7.7.2021, str. 2.

(9) UL C 449, 23.12.2020, str. 154.

(10) UL C 224, 27.6.2018, str. 29.

(11) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

(12) Direktiva o habitatih (UL L 206, 22.7.1992, str. 7) in direktiva o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(13) Direktiva 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (UL L 207, 6.8.2010, str. 1).

(14) UL L 249, 31.7.2020, str. 33.

(15) UL L 368, 17.12.1992, str. 38.

(16) Development Centre for Ship Technology and Transport Systems (DST), Assessment of technologies in view of zero-emission IWT, del krovne študije Central Commission for the Navigation of the Rhine z naslovom Financing the energy transition towards a zero-emission European IWT sector, poročilo št. 2293, str. 95.

(17) Uredba (EU) št. 546/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 718/1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh (UL L 163, 29.5.2014, str. 15).

(18) Delovni dokument osebja Komisije z dne 24. februarja 2021 (SWD(2021)0047).

(19) Central Commission for the Navigation of the Rhine, Market observation report 2020: inland navigation in Europe, september 2020.